SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


331 - 340 / 365
Na začetekNa prejšnjo stran28293031323334353637Na naslednjo stranNa konec
331.
Model organizacijske strukture bolnišnice
Sonja Ježovnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Organizacijska struktura je nepogrešljiv element vsake organizacije. Oblikujejo jo naloge, nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja. V praksi se pojavljajo različne organizacijske oblike, in sicer imajo organizacije na voljo precej možnosti, da izberejo najustreznejšo obliko za učinkovito in uspešno poslovanje. Zaradi sprememb v okolju in organizaciji obstoječa organizacijska struktura ne ustreza več, kar pomeni, da je potrebno organizacijsko strukturo spremeniti. V magistrskem delu je obravnavana organizacijska struktura Bolnišnice Topolšica, ki je po organizacijski obliki javni zavod, po namenu pa specialna bolnišnica. Njena organizacijska struktura ima značilnosti funkcijske organizacijske strukture, katere značilnost je togost in neučinkovitost. Kljub temu je ta struktura v zdravstvenih organizacijah še vedno najbolj prevladujoča. Namen in cilj. Proučiti model organizacijske strukture izbrane organizacije. Oceniti ali je njena struktura ustrezna in ali so potrebne spremembe. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda s študijem strokovne literature s področja organizacijske strukture. Pomembne podatke za bolnišnico pa smo črpali iz internih gradiv. Osnovo tvori raziskava, s katero smo na podlagi analize želeli dobiti odgovore na postavljene trditve v hipotezah. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila s pomočjo oblikovane ankete na vzorcu 60,5 % vseh zaposlenih bolnišnice. Dobljene podatke smo obdelali in vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel ter SPSS. Uporabili smo T-test in faktorsko analizo. Rezultati. Rezultati raziskave, v kateri smo prvo hipotezo zavrnili in ostali dve potrdili, so pokazali negativno mnenje zaposlenih o organizacijski strukturi Bolnišnice Topolšica. Sklep. Magistrsko delo smo zaključili s sklepnimi spoznanji, pri katerih smo ocenili prednosti in slabosti strukture obravnavane bolnišnice ter podali predloge za izboljšanje trenutne organizacije. Predlog nove organizacijske strukture je zadržati obstoječo funkcijsko strukturo organiziranosti in jo preoblikovati v procesno usmerjeno, ki bi omogočala dolgoročen uspeh in razvoj bolnišnice.
Ključne besede: bolnišnica, organizacijska struktura, zaposleni, formalizacija, komunikacija, koordinacija
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2031; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

332.
Prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege
Ljubiša Pađen, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter na nastanek in razvoj bolezni. Problematika dejavnikov tveganja je predstavljena epidemiološko med splošno populacijo in med izvajalci zdravstvene nege. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic in izvesti primerjavo med posameznimi skupinami izvajalcev zdravstvene nege in primerjavo s splošno populacijo. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 355 izvajalcev zdravstvene nege. Raziskava je temeljila na samoporočanju njihovega zdravja, potekala pa s pomočjo prirejenega vprašalnika CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Z obseţnim sklopom vprašanj smo raziskali prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri respondentih. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodatmi. Rezultati: Ugotovli smo, da obstajajo razlike med spoloma izvajalcev zdravstvene nege v ţivljenjskem slogu in razlike v ţivljenjskem slogu med medicinskimi sestrami/zdravstveniki in splošno populacijo. Prišli smo do ugotovitve, da delovnik vpliva na izbrane spremenljivke ţivljenjskega sloga in da ni statističnih razlik med prevalenco dejavnikov tveganja niti z vrsto oddelka, na katerem izvajalci delajo, niti z intenzivnostjo dela. Sklep: Medicinske sestre/zdravstveniki imajo vsa potrebna znanja, kako zdravje ohranjati in ga krepiti. Študije kaţejo na razmeroma visoko prevalenco dejavnikov tveganja, zaradi tega je potrebno posvetiti posebno skrb, kako v tej poklicni skupini varovati zdravje.
Ključne besede: zdravstvena nega, promocija zdravja, ţivljenjski slog, dejavniki tveganja, izvajalci zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2661; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

333.
DOPING V SEVEROVZHODNEM DELU SLOVENIJE KOT SPLOŠEN DRUŽBENI PROBLEM IN NEVARNOST ZA ZDRAVJE LJUDI
Boris Špes, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Vsak dan se pojavljajo nova doping sredstva, ki naj bi športniku pomagala k doseganju vrhunskih rezultatov. Vaditelji v fitnes centrih in športni rekreativci imajo pomembno vlogo pri osveščanju javnosti in poznavanju dopinga v športu, saj opravljajo vzgojno-izobraževalno delo pri ljudeh v vseh starostnih obdobjih. V magistrskem delu smo ugotavljali osveščenost in stališča športnih rekreativcev in vaditeljev o dopingu v športu ter pripravili usmeritve za vaditelje o škodljivih posledicah uporabe dopinga v športu. Metodologija raziskovanja. Podatke o poznavanju in razširjenosti dopinga ter osveščenosti o njem med rekreativci in vaditelji smo dobili s pomočjo delno strukturiranih vprašalnikov in kvantitativne terenske raziskave, ki je potekala na treh področjih - Maribor, Prekmurje in Koroška. V raziskavo sta bili vključeni dve ciljni skupini ljudi: 88 rekreativnih športnikov in 14 vaditeljev, zaposlenih v fitnes centrih. Rezultati. Podatki kažejo, da je večina anketiranih (61 %) za pojav dopinga izvedla preko medijev, v šoli pa je za pojav dopinga izvedlo le 6,5 % anketiranih. Ugotovili smo, da se nihče od anketiranih še ni posluževal nedovoljenih poživil, ko se je ukvarjal s športom ali v vsakdanjem življenju. Iz raziskave izhaja, da je 96 % vseh anketiranih ne glede na spol seznanjenih s pojmom doping, 4 % pa zanj še ni slišalo. Sklep. V magistrski nalogi smo ugotovili, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med vaditelji in rekreativci pri poznavanju definicije dopinga. Osveščenost, da je doping splošen družbeni problem in da je nevaren za zdravje ljudi, je zelo pomembna za vaditelje in športne rekreativce, saj bi ti s svojim večjim znanjem in stališči pomembno prispevali k osveščenosti celotne javnosti na to temo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi javni mediji in izobraževalne institucije, saj bi morali čim več strokovnih informacij in znanj o dopingu v športu ponuditi na različnih seminarjih, delavnicah ter v samem izobraževalnem procesu.
Ključne besede: Ključne besede: doping, šport, zdravje, športni rekreativci, vaditelji.
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1736; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (982,94 KB)

334.
PRAVICA PACIENTA DO ZASEBNOSTI V ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI
Suzana Ferkulj, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Pravica do zasebnosti postaja vse pomembnejša. Ljudje so se vse bolj začeli zavedati svojih pravic in posegov v svojo zasebnost. V zdravstvu je varstvo zasebnosti še kako pomembno, saj zdravstveni delavec ob vsakem pregledu bolnika razkriva del njegovega osebnega življenja, da sploh lahko ugotovi vzroke bolezni in določi terapijo. Pravica do zasebnosti na področju zdravstva je zelo široka in sega od pojasnilne dolžnosti zdravstvenega delavca prek pacientove informirane privolitve vse do varstva osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali zdravstveni delavci poznajo in spoštujejo pravico pacienta do zasebnosti, prav tako pa je bil namen tudi ugotoviti morebitne razlike glede na stopnjo dosežene izobrazbe in delovno dobo zdravstvenih delavcev. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 184 članov negovalnega tima, potekala pa je na šestih kliničnih oddelkih Kirurške klinike v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi delno poznajo pacientove pravice do zasebnosti. Pravice pacientov niso spoštovane, kot jih opredeljuje ZPacP. Statistično pomembne razlike v odnosu na stopnjo dosežene izobrazbe medicinskih sester se pojavljajo predvsem pri poznavanju zakona in delno v spoštovanju pravice pacienta do zasebnosti. V odnosu na delovno dobo medicinskih sester statistično pomembnih razlik nismo dokazali. Sklep. Zdravstveni delavci smo prvi, ki bi morali paciente seznanjati z njihovimi pravicami, predvsem pa jih sami dosledno upoštevati in zagotavljati. Nujno potrebna so dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike, zagotoviti je potrebno strokovno pomoč ob etičnih in pravnih dilemah, izvajati neodvisne nadzore nad spoštovanjem in zagotavljanjem pacientovih pravic ter izboljšati pogoje dela v zdravstveni negi.
Ključne besede: . Zasebnost, avtonomija bolnika, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, poklicna molčečnost, varstvo osebnih podatkov, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 3337; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

335.
Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih okoljih
Sandra Gaber Flegar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji. Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj. Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 1940; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

336.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 1995; Prenosov: 211
URL Celotno besedilo (907,80 KB)

337.
ZAVEST O MOTNJAH V ZADRŽEVANJU URINA MED STROKOVNO IN LAIČNO JAVNOSTJO
Sonja Glodež, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Inkontinenca urina je huda psihična, fizična in ekonomska obremenitev za človeka in njegovo ožjo okolico, zato je težko priznati težave, kot so uhajanje urina med kašljem, dvigovanjem bremen ali celo med spolnim odnosom. Znanstveniki ugotavljajo, da ima vsaka tretja ženska težave z zadrževanjem urina, pri moških je UI redkejša, saj po nekaterih podatkih prizadene okoli 4,5 % moških in narašča s starostjo. Urinska inkontinenca lahko bistveno poslabša kakovost življenja tudi partnerjem bolnikov, saj ta motnja povzroča zadrego, sram, izgubo samospoštovanja, to pa vodi v socialno izoliranost. Namen raziskave je preveriti, koliko so pacienti in medicinske sestre seznanjeni z motnjami v zadrževanju urina in koliko poznajo možnosti zdravljenja urinske inkontinence. Prav tako nas zanima in želimo ugotoviti, ali obstajajo glede teh motenj regionalne razlike v ozaveščenosti na območju Republike Slovenije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov je bil uporabljen SPSS, s pomočjo katerega je bila opravljena analiza podatkov (Spearmanova korelacija, regresija in parametrična statistika). Raziskovalni vzorec je zajemal 60 medicinskih sester in 300 pacientov. Podatke smo zbirali z dvema anketnima vprašalnikoma. Rezultati. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti o zdravljenju urinske inkontinence je slaba. Sklep. Medicinske sestre je treba seznaniti s problemom urinske inkontinence, da bodo lahko delovale v procesu promocije zdravja in pri ozaveščanju pacientov o možnostih zdravljenja urinske inkontinence.
Ključne besede: urinska inkontinenca, promocija zdravja, pacient
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1786; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

338.
Razvijanje modela tutorstva
Karmen Romih, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Študenti velikokrat ne morejo sami premagati izzivov, ki jih prinaša študij zdravstvene nege. Težave študentov se odražajo tudi v nizki prehodnosti v višji letnik. Izkušnje iz tujine so pokazale uporabnost različnih tutorskih sistemov kot modelov za zmanjšanje težav študentov in zvišanje prehodnosti med letniki. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice smo oblikovali model tutorstva, za katerega nas zanima, ali je ustrezen za tiste, ki jim je namenjen. Na podlagi rezultatov raziskave bi kasneje razvili model, ki bi študentom nudil pomoč pri osebnem in kariernem razvoju. Metode. V mesecu juniju 2010 je bila s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 164 študentov Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice izvedena kvantitativna raziskava. Trditve, povezane s tutorstvom, so bile predstavljene na podlagi povprečne vrednosti in standardnega odklona (PV±SO). S pomočjo hi-kvadrat testa se je pokazalo, da se potrebe po tutorstvu statistično pomembno razlikujejo glede na vrsto študija, predhodno izobrazbo in letnik študija. Statistična analiza je bila izdelana s programom SPSS 15.0. Rezultati. Študenti so vse oblike tutorstva, predvsem pa predmetno tutorstvo ocenili kot pomoč pri premagovanju težav, vendar sami ne želijo postati tutorji. Individualno obliko tutorstva so potrebovali zaradi težav v zvezi z učenjem in klinično prakso. Dokazali smo statistično pomembno razliko v potrebi po tutorstvu glede na letnik študija, vrsto študija in predhodno izobrazbo študentov. Izredni študenti, študenti višjih letnikov in študenti s srednješolsko predizobrazbo zdravstvene smeri izražajo večjo potrebo po tutorstvu. Razprava. Študenti zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice potrebujejo podporni sistem v obliki tutorstva. Obstoječi tutorski model na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je treba nadgraditi na področju predmetnega tutorstva in ga še bolj približati študentom zdravstvene nege. Podporni sistem, ki ga ima oblikovanega Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, bi veljalo uporabiti kot primer dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: študent, tutorstvo, zdravstvena nega, izobraževanje
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1779; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (485,86 KB)

339.
Samoocenjevanje študentov zdravstvene nege s pomočjo video posnetkov pri poučevanju negovalnih intervencij v specialni učilnici
Doroteja Rebec, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Uvod: Strokovnjaki iz kliničnih okolij ugotavljajo, da današnji diplomanti zdravstvene nege ob zaključku šolanja niso dovolj usposobljeni za prevzem odgovornosti poklica diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Hkrati je pri študentih zdravstvene nege opaziti nizko stopnjo motiviranosti in pasiven odnos do učenja negovalnih intervencij v simuliranem okolju, kar neugodno vpliva na njihovo praktično usposobljenost. Namen naloge je bil ugotoviti, ali metoda samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov kot oblika poučevanja izboljša učne rezultate pri učenju vakuumskega odvzema venozne krvi pri odraslem pacientu. Metode: Raziskava je potekala med študenti 1. letnika zdravstvene nege. Vključenih je bilo 28 študentov, od tega 14 v primerjalno in 14 v poskusno skupino. Obe skupini sta se negovalne intervencije učili s pomočjo demonstracije in vaje. Preverjanja znanja s povratno informacijo o uspešnosti izvajanja so bili študentje deležni dvakrat - v primerjalni skupini s pomočjo opomnika, v poskusni pa dodatno še z gledanjem posnetka lastnega izvajanja. Dosežene povprečne ocene so bile merilo za napredek v znanju. Rezultati: Poskusna skupina je na lestvici od 1,00 do 3,00 pri drugem preverjanju znanja dosegla višje povprečne ocene v predpripravi (1,67), v zaključnem delu intervencije (1,48) in za izvajanje celotne intervencije (1,79) glede na primerjalno skupino (1,43; 1,47; 1,75). Primerjalna je bila boljša v pripravi materiala (1,98) in v neposredni izvedbi intervencije (2,12) glede na poskusno (1,88; 2,11). Poskusna je ocene dvignila bolj oz. jih je za manj poslabšala od primerjalne v treh od štirih sklopov in v celotni izvedbi intervencije. Primerjalna je glede na poskusno imela za 9,6% več korakov, ki so bili oba dneva pozitivno ocenjeni, poskusna pa je v izvajanju celotne intervencije dosegla višji odstotek bolje (46%) in nižji odstotek slabše (19,1%) izvedenih korakov glede na primerjalno (33,3% in 22,2%). Izvajanje so študentje izboljšali predvsem v korakih, ki se nanašajo neposredno na akt odvzema venozne krvi pri odraslem in so izvedljivi na modelu roke kot simulatorju delnih nalog. Zaključek: Poskusna skupina je dosegla relativno boljše učne rezultate glede na primerjalno skupino, čeprav brez statistično pomembnih razlik. Vpliv metode samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov na praktično usposobljenost študentov bi bilo potrebno raziskati pri vseh negovalnih intervencijah, ki se jih študentje zdravstvene nege učijo. Ocenjevalno orodje bi bilo potrebo prilagoditi možnostim učnega okolja.
Ključne besede: učenje negovalnih intervencij, simulirano okolje, samoocenjevanje s pomočjo video posnetkov
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2031; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (786,91 KB)

340.
POMEN POZNAVANJA VAROVANJA POKLICNE SKRIVNOSTI IN POSLEDICE NJENE KRŠITVE V ZDRAVSTVENI NEGI
Leon Šabjan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Člani negovalnega tima in drugi zdravstveni delavci so dolžni varovati poklicno skrivnost, prav tako pa se morajo zavedati posledic morebitne kršitve le-te. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zaposleni zdravstveni delavci v Splošni bolnišnici Murska Sobota poznajo varovanje poklicne skrivnosti ter v kolikšni meri upoštevajo pravico do zasebnosti posameznih pacientov. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so zdravstveni delavci seznanjeni s posledicami kršitve poklicne skrivnosti v zdravstveni negi.Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov negovalnega tima, ki je potekala na štirih oddelkih Splošne bolnišnice Murska Sobota. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da več kot 60% anketiranih zdravstvenih delavcev ni vedelo, katero načelo v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije govori o varovanju osebnih podatkov. Na podlagi rezultatov raziskave večina zdravstvenih delavcev, ki je sodelovala v raziskavi, ne ve, kakšne so posledice neupravičene izdaje poklicne skrivnosti. Več kot polovica vprašanih (56%) je menila, da zdravstveni delavci lahko izgubijo delovno mesto ali dobijo opomin oziroma opozorilo, kar je odgovorilo 20% vprašanih. Pravilno je odgovorilo le 21% vseh vprašanih zdravstvenih delavcev, od tega 12%, da gre v tem primeru za denarno kazen in 9%, da gre za zaporno kazen, odvisno od teže dejanja. Sklep. Pacienti se svojih pravic vse bolj zavedajo in želijo primerno obravnavo v negovalnem procesu. Zaradi tega je bistvenega pomena, da zdravstveni delavci ne samo poznajo pomen varovanja poklicne skrivnosti in posledice kršitve, ampak da to dosledno izvajajo tudi praktično. K temu je potrebno stremeti z nenehnim strokovnim izobraževanjem in udejanjanjem v praksi.
Ključne besede: poklicna skrivnost, varovanje poklicne skrivnosti, kršitve varovanja poklicne skrivnosti, pacient, Zakon o pacientovih pravicah.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 3353; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (680,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici