SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


331 - 340 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran26272829303132333435Na naslednjo stranNa konec
331.
Primerjava prehrambnih navad pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz Pomurske in Obalno-Kraške regije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz Pomurske regije in 50 starostnikov iz Obalno-Kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah starostnikov. Rezultati. Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. Sklep. Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim delom.
Ključne besede: prehrana, starostnik, hranilne snovi, prehrambna priporočila, medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2285; Prenosov: 436
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

332.
CELOSTNA OBRAVNAVA BOLNIKA Z OPERATIVNIM POSEGOM Z VIDIKA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marjanca Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo opisali lik in delo medicinske sestre kot nosilke perioperativne zdravstvene nege. Priprava bolnika na operativni poseg je zahteven proces, v katerem sodelujejo različni zdravstveni strokovnjaki. Delo operacijskega tima se združuje, dopolnjuje in prepleta. V magistrskem delu smo izpostavili pravico bolnikov do ustrezne in zadostne informiranosti s strani zdravstvenih delavcev pri bolnikih, ki potrebujejo operativni poseg. Potreba po pristni komunikaciji, poslušanju in razumevajočem odnosu do bolnika je ključnega pomena. Prav tako je pomembna aktivna vloga bolnika pri vključevanju in soodločanju o njegovem zdravljenju ter s tem povezano zagotavljanje zasebnosti, diskretnosti in varovanje poklicne skrivnosti, kar vpliva na kakovost celostne zdravstvene oskrbe. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 95 hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, pri katerih je bil načrtovan operativni poseg. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da bolniki ne dobijo zadostne informacije s strani zdravstvenih delavcev in da informacije niso vedno dovolj razumljive. Bolniki poiščejo dodatne informacije pri medicinski sestri in na internetu. Prav tako obisk operacijske medicinske sestre pri bolniku pred operativnim posegom vpliva na boljšo informiranost bolnika. Sklep. Bolniki, ki so dobro informirani in poučeni, imajo manj strahu, njihova stiska pred operacijo se zmanjša in bolje sodelujejo v procesu rehabilitacije. Zato je spoštovanje bolnikove avtonomije in etičnih norm izrednega pomena, ne samo v perioperativni zdravstveni negi, ampak v zdravstvu nasploh, na vseh ravneh zdravstvene obravnave bolnika.
Ključne besede: Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, tim, komunikacija, informiranje, avtonomija, zasebnost, spoštovanje poklicne skrivnosti.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 3670; Prenosov: 851
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

333.
OBREMENITVE IN PROCES IZGOREVANJA MEDICINSKE SESTRE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Metka Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo izpostavili delovni stres, ki je neizogiben del našega poklicnega življenja v Enoti intenzivne terapije in je posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem delovnem okolju. Člani negovalnega tima se dnevno soočajo z različnimi obremenjujočimi situacijami, ki lahko postopoma vodijo v izgorevanje in ogrozijo njihovo lastno psihofizično ravnovesje ali celo zdravje. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v Enoti intenzivne terapije. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da je delo v Enoti intenzivne terapije stresno. Pri opravljanju poklica jih najbolj obremenjujejo slabi medsebojni odnosi med sodelavci in nadrejenimi. Pristojnosti in odgovornosti niso jasno definirane in delo vpliva na družinske in partnerske odnose. Sklep. Znanje za prepoznavanje, obvladovanje ali omejevanje negativnih vplivov stresa, kot tudi izgorevanja medicinskih sester na delovnem mestu, nedvomno pripomore k dvigu odpornosti na stresna dogajanja. Le tako bomo manj obremenjeni, zadovoljnejši in predani svojemu delu.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra, Enota intenzivne terapije, stres, proces izgorevanja.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 3014; Prenosov: 744
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

334.
INFORMIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV IN OTROK PRI OPERATIVNI ODSTRANITVI NEBNIC ALI ŽRELNICE
Nataša Leskovšek, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri otrocih se zelo pogosto srečujemo z vnetnimi obolenji žrela in srednjega ušesa in njihovimi posledicami, katerih vzrok je lahko povečana žrelnica ali nebnici. Rešitev za prekinitev obolevnosti je operativna odstranitev žrelnice ali nebnic. Ker je vsaka hospitalizacija za otroka stresna, prav tako pa tudi za starše, moramo zagotoviti zadostno količino informacij za starše, da lahko otroka dobro pripravijo na hospitalizacijo. Starše je potrebno seznaniti tudi z otrokovimi pravicami. Vedno moramo poskrbeti za otrokovo varnost in v vse aktivnosti vključevati starše. Ves čas hospitalizacije izvajamo zdravstveno vzgojo staršev in otroka, jih seznanimo z vsemi posebnostmi po operativnem posegu in kako mora potekati oskrba otroka doma. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so starši zadostno informirani o hospitalizaciji otroka in kakšna je njihova zaskrbljenost. Prav tako smo želeli ugotoviti, kdo od zdravstvenih delavcev podaja staršem informacije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program PASW, s pomočjo katerega smo, glede na raziskovalna vprašanja, potrjevali raziskovalne hipoteze s statističnimi testi, χ2 test in t-test. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so bili hospitalizirani na ORL oddelku splošne bolnišnice, 27 medicinskih sester in 3 zdravstvene tehnike, ki so v času raziskave izvajali zdravstveno nego otroka. Rezultati. Dva izdelana vprašalnika sta nam zagotovila zadovoljive rezultate za ugotovitve, na katerem področju moramo naše delo še izpopolniti. Sklep. Starši otrok so zadostno informirani o hospitalizaciji otroka, njihova zaskrbljenost in prestrašenost pa ni odvisna od sobivanja starša z otrokom.
Ključne besede: Otrok, operativna odstranitev nebnic ali žrelnice, informiranje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2461; Prenosov: 606 
(2 glasa)
.pdf Polno besedilo (530,13 KB)

335.
ETIČNI IN KAZENSKI VIDIK STROKOVNIH NAPAK V ZDRAVSTVENI NEGI
Lidija Fošnarič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo opisali pomen etike v zdravstveni negi, ki je osnova medicinskim sestram za etično razmišljanje in odločanje ob dilemah v vsakodnevni praksi zdravstvene nege. Poznavanje teorij etike in procesa etičnega odločanja pripomorejo k razvijanju sposobnosti, ki jih medicinska sestra potrebuje za etično ravnanje ob strokovni napaki v zdravstveni negi. Opredelili smo strokovno napako v zdravstveni negi in osnove kazenskega prava, ki se nanašajo na strokovno delo medicinskih sester. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika delno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 186 članov negovalnega tima iz različnih delovnih področij splošne bolnišnice. Dobljene podatke smo predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo. Uporabili smo metodo enostavne regresije. Rezultati. Raziskava je pokazala, da člani negovalnega tima delujejo etično in v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Poznavanje kazenske odgovornosti v zdravstveni negi ni zadovoljivo. Sklep. Člani negovalnega tima morajo poznati kazensko odgovornost v svojem poklicu, zato so nujno potrebna dodatna izobraževanjih s področja kazenskega prava.
Ključne besede: strokovna napaka v zdravstveni negi, etika, odgovornost, kazenske sankcije, medicinska sestra
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 4946; Prenosov: 1320 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (3,73 MB)

336.
Analiza teorije Imogene M. King in opredelitev kriterijev za vrednotenje teorije
Metka Harih, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Da bi lahko natančno opredelili, katera teorija zdravstvene nege je v posameznem okolju najbolj ustrezna, so ključnega pomena izbor in uporaba teorije ter njena aplikacija v prakso, od koder izvira. Za izbor teorije je treba oblikovati kriterije za oceno z namenom ugotoviti skladnost teorije s prakso ter znanjem, filozofijo in vrednotami prakse zdravstvene nege. Namen raziskave je bil opisati teorijo Imogene M. King, izbor kriterijev za analizo teorije Imogene M. King in opredelitev skladnosti opisanih kriterijev z vidika medicinskih sester v praksi zdravstvene nege. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena interpretativna paradigma s kvalitativno metodologijo in metodo utemeljene teorije. Rezultati. Intervjuji z medicinskimi sestrami, udeleženimi v raziskavi, so predstavljali osnovo za formuliranje treh glavnih kategorij: edinstvenost zdravstvene nege, medsebojni odnosi in komunikacija ter izbor teorije za podporo prakse v zdravstveni negi. Medicinske sestre so kot ključne elemente znotraj kategorije edinstvenost zdravstvene nege izpostavile nego, koncept skrbi, pomoč, avtonomijo, aktivno vlogo in pomen poučevanja pacienta. Znotraj kategorije medsebojni odnosi in komunikacija so izpostavile spoštovanje, dostojanstvo, enakost obravnave, zaupanje, komunikacijo in človeka. Znotraj kategorije izbor teorije za podporo prakse pa so izpostavile preprosto uporabo, razumljivost, ustreznost izbora teorije, aplikacijo teorije v prakso, celostno obravnavo pacienta, komunikacijo in medsebojne odnose ter posameznika, ki je aktivno vključen v zdravstveno obravnavo. Razprava in sklep. Dobra teorija za sodobno zdravstveno nego po mnenju medicinskih sester poudarja usmerjenost k pacientu, njegovo aktivno vlogo, pomen medsebojnih odnosov in komunikacije ter celostno obravnavo posameznika, ki sodeluje v zdravstveni obravnavi. Z aplikacijo teorije Imogene M. King v prakso zdravstvene nege je to mogoče doseči, saj je ključ te teorije prav komunikacija, ki pa jo pacient od medicinske sestre tudi najbolj pričakuje. Teorija Imogene M. King se je v izvedeni raziskavi izkazala za skladno s prakso zdravstvene nege v kliničnem okolju, v katerem je bila izvedena raziskava.
Ključne besede: teorija zdravstvene nege, kriteriji za vrednotenje, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3354; Prenosov: 1063 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (2,25 MB)

337.
Vpliv podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na doveden dihalni volumen
Igor Karnjuš, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Za prilagodljive anestezijske dihalne sisteme je značilno, da se njihova dolžina lahko spreminja, vendar še ni povsem jasno, ali sprememba njihove dolžine vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov bolniku med mehansko ventilacijo. Zato je bil namen raziskave proučiti vpliv dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na njihovo podajnost in s tem na natančnost dovajanja dihalnih volumnov med mehansko ventilacijo ter tako ugotoviti pomen načina umerjanja, ki jo anestezijska medicinska sestra opravlja v klinični praksi. Raziskovalna metodologija: S telefonsko poizvedbo je bil ugotovljen način umerjanja prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov v kliničnem okolju. Podajnost prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov smo analizirali s pomočjo leak/compliance testa (180 meritev) na dolžinah popolnoma skrčen, raztegnjen na polovico in popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem na treh anestezijskih aparatih. Pri ugotavljanju vpliva testne dožine in dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov med mehansko ventilacijo na dovedene dihalne volumne je bil anestezijski aparat povezan z mehanskim simulatorjem pljuč. Dihalne volumne smo merili na nivoju simulatorja mehanskih pljuč in na nivoju ekspiracijske zaklopke anestezijskega aparata. Izmerjene dihalne volumne smo primerjali z nastavljenimi volumni na anestezijskem aparatu (200 ml, 300 ml, 600 ml in 800 ml). Rezultati: V klinični praksi dolžina, na kateri so prilagodljivi anestezijski dihalni sistemi umerjeni, ni vedno enaka dolžini, s katero se bolnika med operativnim posegom predihuje. Podajnost prilagodljivega anestezijskega dihalnega sistema se spreminja z njegovo dolžino (p<0,05), le-ta pa vpliva na dihalne volumne, ki jih med mehansko ventilacijo anestezijski aparat dovaja do bolnika. Največja odstopanja med nastavljenimi dihalnimi volumni in izmerjenimi volumni na nivoju mehanskega simulatorja pljuč so bila, ko je bil anestezijski dihalni sistem umerjen na dolžini popolnoma skrčen, mehanska ventilacija pa izvajana z dolžino popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem, in sicer 14,08%. Zaključki: Sodobni anestezijski aparati, ki vsebujejo sistem kompenzacije podajnosti, dobro uravnavajo spremembo podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov, čeprav le-ta vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov. Na podlagi naših ugotovitev lahko zaključimo, da je potrebno, da anestezijske medicinske sestre prilagodljivi anestezijski dihalni sistem umerjajo na dolžini, kot bo uporabljena med operativnim posegom.
Ključne besede: prilagodljivi anestezijski dihalni sistem, kompenzacija podajnosti, anestezijska medicinska sestra
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 1904; Prenosov: 400 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

338.
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKIH V BOLNIŠNICI
Nataša Kokalj, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3254; Prenosov: 865 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (3,00 MB)

339.
Nadgradnja orodja za odkrivanje kvantitativnih trendov v biomedicinski znanstveni literaturi
David Bombek, 2010, magistrsko delo

Opis: Velika porast bioloških in biomedicinskih eksperimentalnih in računskih podatkov v zadnjih letih je povzročila povečanje števila publikacij. Učinkovita računalniška orodja, ki v ustrezno kratkem času izluščijo in razvrstijo najbolj relevantne informacije o specifični tematiki, so zato bistvenega pomena za uspešno znanstvenoraziskovalno delo. Učinkovita in do uporabnika prijazna spletna aplikacija za analizo in vizualizacijo trendov v znanstveni literaturi je pri tem delu ključnega pomena. Razvito orodje daje možnost ogleda dolgoročnega in kratkoročnega trenda določene tematike, saj se je kombinacija dveh sistemov za pridobivanje referenc izkazala za uspešno, dodatno pa nudi tudi možnost izvoza podatkov v Microsoft Office Excel. Zaradi zakasnitev pri objavljanju znanstvenih prispevkov dolgoročni trend sledi aktualnemu dogajanju na znanstvenem področju z zamikom, kratkoročni trend pa sledi aktualni tematiki v realnem času. Z učinkovito aplikacijo za iskanje trendov v literaturi lažje sledimo trenutnemu težišču razvoja posameznega področja, pridobivamo aktualne informacije in usmerjamo raziskovalno delo.
Ključne besede: znanstvena literatura, biomedicina, spletna aplikacija, spletno rudarjenje, bioinformatika
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1933; Prenosov: 209 
(2 glasa)
.pdf Polno besedilo (1,27 MB)

340.
Veljavnosti napovedi hitrih testov za povečano tveganje zloma kolka pri starostniku
Bernarda Hostnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za katero je značilna znižana mineralno kostna gostota in s tem posledično povečana lomljivost kosti. Pri starostnikih z osteoporozo zlomi zato nastajajo že pri manjših poškodbah, kot je v primeru padca iz stojne višine. V razvitem svetu število starostnikov z osteoporozo in število zlomov zaradi nje strmo narašča. Osteoporoza in z njo povezani zlomi predstavljajo velik ekonomski problem razvitih družb. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki tveganja za osteoporozo in verjetnostjo zloma kolka. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali imajo trije naključno izbrani vprašalniki preko spletne strani napovedno vrednost za oceno tveganja za zlom kolka pri starostnikih. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi² test, Cramerjev koeficient). Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na travmatološkem oddelku splošne bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz treh različnih anketnih vprašalnikov. Rezultati. Trije izbrani vprašalniki preko spletne strani imajo zadovoljivo napovedno vrednost za zlom kolka in nastanka osteoporoze pri starostnikih. Sklep. Starostniki, ki so bolje informirani in bolje poučeni, se bolj zanimajo za svoje zdravje, jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost starostnikov je nujna, kar je dobra pot za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.
Ključne besede: starostnik, osteoporoza, zlom kolka, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2890; Prenosov: 556
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici