SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


331 - 340 / 358
Na začetekNa prejšnjo stran27282930313233343536Na naslednjo stranNa konec
331.
Razvijanje modela tutorstva
Karmen Romih, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Študenti velikokrat ne morejo sami premagati izzivov, ki jih prinaša študij zdravstvene nege. Težave študentov se odražajo tudi v nizki prehodnosti v višji letnik. Izkušnje iz tujine so pokazale uporabnost različnih tutorskih sistemov kot modelov za zmanjšanje težav študentov in zvišanje prehodnosti med letniki. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice smo oblikovali model tutorstva, za katerega nas zanima, ali je ustrezen za tiste, ki jim je namenjen. Na podlagi rezultatov raziskave bi kasneje razvili model, ki bi študentom nudil pomoč pri osebnem in kariernem razvoju. Metode. V mesecu juniju 2010 je bila s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 164 študentov Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice izvedena kvantitativna raziskava. Trditve, povezane s tutorstvom, so bile predstavljene na podlagi povprečne vrednosti in standardnega odklona (PV±SO). S pomočjo hi-kvadrat testa se je pokazalo, da se potrebe po tutorstvu statistično pomembno razlikujejo glede na vrsto študija, predhodno izobrazbo in letnik študija. Statistična analiza je bila izdelana s programom SPSS 15.0. Rezultati. Študenti so vse oblike tutorstva, predvsem pa predmetno tutorstvo ocenili kot pomoč pri premagovanju težav, vendar sami ne želijo postati tutorji. Individualno obliko tutorstva so potrebovali zaradi težav v zvezi z učenjem in klinično prakso. Dokazali smo statistično pomembno razliko v potrebi po tutorstvu glede na letnik študija, vrsto študija in predhodno izobrazbo študentov. Izredni študenti, študenti višjih letnikov in študenti s srednješolsko predizobrazbo zdravstvene smeri izražajo večjo potrebo po tutorstvu. Razprava. Študenti zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice potrebujejo podporni sistem v obliki tutorstva. Obstoječi tutorski model na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je treba nadgraditi na področju predmetnega tutorstva in ga še bolj približati študentom zdravstvene nege. Podporni sistem, ki ga ima oblikovanega Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, bi veljalo uporabiti kot primer dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: študent, tutorstvo, zdravstvena nega, izobraževanje
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1725; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (485,86 KB)

332.
Samoocenjevanje študentov zdravstvene nege s pomočjo video posnetkov pri poučevanju negovalnih intervencij v specialni učilnici
Doroteja Rebec, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Uvod: Strokovnjaki iz kliničnih okolij ugotavljajo, da današnji diplomanti zdravstvene nege ob zaključku šolanja niso dovolj usposobljeni za prevzem odgovornosti poklica diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Hkrati je pri študentih zdravstvene nege opaziti nizko stopnjo motiviranosti in pasiven odnos do učenja negovalnih intervencij v simuliranem okolju, kar neugodno vpliva na njihovo praktično usposobljenost. Namen naloge je bil ugotoviti, ali metoda samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov kot oblika poučevanja izboljša učne rezultate pri učenju vakuumskega odvzema venozne krvi pri odraslem pacientu. Metode: Raziskava je potekala med študenti 1. letnika zdravstvene nege. Vključenih je bilo 28 študentov, od tega 14 v primerjalno in 14 v poskusno skupino. Obe skupini sta se negovalne intervencije učili s pomočjo demonstracije in vaje. Preverjanja znanja s povratno informacijo o uspešnosti izvajanja so bili študentje deležni dvakrat - v primerjalni skupini s pomočjo opomnika, v poskusni pa dodatno še z gledanjem posnetka lastnega izvajanja. Dosežene povprečne ocene so bile merilo za napredek v znanju. Rezultati: Poskusna skupina je na lestvici od 1,00 do 3,00 pri drugem preverjanju znanja dosegla višje povprečne ocene v predpripravi (1,67), v zaključnem delu intervencije (1,48) in za izvajanje celotne intervencije (1,79) glede na primerjalno skupino (1,43; 1,47; 1,75). Primerjalna je bila boljša v pripravi materiala (1,98) in v neposredni izvedbi intervencije (2,12) glede na poskusno (1,88; 2,11). Poskusna je ocene dvignila bolj oz. jih je za manj poslabšala od primerjalne v treh od štirih sklopov in v celotni izvedbi intervencije. Primerjalna je glede na poskusno imela za 9,6% več korakov, ki so bili oba dneva pozitivno ocenjeni, poskusna pa je v izvajanju celotne intervencije dosegla višji odstotek bolje (46%) in nižji odstotek slabše (19,1%) izvedenih korakov glede na primerjalno (33,3% in 22,2%). Izvajanje so študentje izboljšali predvsem v korakih, ki se nanašajo neposredno na akt odvzema venozne krvi pri odraslem in so izvedljivi na modelu roke kot simulatorju delnih nalog. Zaključek: Poskusna skupina je dosegla relativno boljše učne rezultate glede na primerjalno skupino, čeprav brez statistično pomembnih razlik. Vpliv metode samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov na praktično usposobljenost študentov bi bilo potrebno raziskati pri vseh negovalnih intervencijah, ki se jih študentje zdravstvene nege učijo. Ocenjevalno orodje bi bilo potrebo prilagoditi možnostim učnega okolja.
Ključne besede: učenje negovalnih intervencij, simulirano okolje, samoocenjevanje s pomočjo video posnetkov
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1963; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (786,91 KB)

333.
POMEN POZNAVANJA VAROVANJA POKLICNE SKRIVNOSTI IN POSLEDICE NJENE KRŠITVE V ZDRAVSTVENI NEGI
Leon Šabjan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Člani negovalnega tima in drugi zdravstveni delavci so dolžni varovati poklicno skrivnost, prav tako pa se morajo zavedati posledic morebitne kršitve le-te. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zaposleni zdravstveni delavci v Splošni bolnišnici Murska Sobota poznajo varovanje poklicne skrivnosti ter v kolikšni meri upoštevajo pravico do zasebnosti posameznih pacientov. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so zdravstveni delavci seznanjeni s posledicami kršitve poklicne skrivnosti v zdravstveni negi.Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov negovalnega tima, ki je potekala na štirih oddelkih Splošne bolnišnice Murska Sobota. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da več kot 60% anketiranih zdravstvenih delavcev ni vedelo, katero načelo v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije govori o varovanju osebnih podatkov. Na podlagi rezultatov raziskave večina zdravstvenih delavcev, ki je sodelovala v raziskavi, ne ve, kakšne so posledice neupravičene izdaje poklicne skrivnosti. Več kot polovica vprašanih (56%) je menila, da zdravstveni delavci lahko izgubijo delovno mesto ali dobijo opomin oziroma opozorilo, kar je odgovorilo 20% vprašanih. Pravilno je odgovorilo le 21% vseh vprašanih zdravstvenih delavcev, od tega 12%, da gre v tem primeru za denarno kazen in 9%, da gre za zaporno kazen, odvisno od teže dejanja. Sklep. Pacienti se svojih pravic vse bolj zavedajo in želijo primerno obravnavo v negovalnem procesu. Zaradi tega je bistvenega pomena, da zdravstveni delavci ne samo poznajo pomen varovanja poklicne skrivnosti in posledice kršitve, ampak da to dosledno izvajajo tudi praktično. K temu je potrebno stremeti z nenehnim strokovnim izobraževanjem in udejanjanjem v praksi.
Ključne besede: poklicna skrivnost, varovanje poklicne skrivnosti, kršitve varovanja poklicne skrivnosti, pacient, Zakon o pacientovih pravicah.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 3278; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (680,90 KB)

334.
RAČUNALNIŠKO PODPRTA DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE IN VAROVANJE PACIENTOVIH PODATKOV
Marta Blažič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo predstavlja pomen dokumentacije zdravstvene nege in razvijanje računalniško podprte dokumentacije zdravstvene nege za izboljšanje kakovosti in varnosti pacienta. Metodologija raziskovanja. V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil elektronski anketni vprašalnik zaprtega tipa. V raziskavi so sodelovali člani negovalnega tima Splošne bolnišnice Novo mesto. Glede na število zaposlenih medicinskih sester je bil predviden vzorec 200. Vrnjenih je bilo 125 anket. Za analizo podatkov smo uporabili statistični paket SPSS. Znotraj tega programskega paketa smo z namenom potrditve postavljenih hipotez uporabili dva statistična testa: hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Za vizualizacijo podatkov in osnovno deskriptivno analizo smo uporabili Microsoft Excel 2003. Rezultati raziskave. Rezultati kažejo, da medicinske sestre pri delu potrebujejo ustrezno znanje za delo z računalnikom. 87,2 % anketiranih meni, da je potrebno pridobiti znanje s tečajem za uporabo aplikacije BIRPIS21. Glede na hiter razvoj informacijske tehnologije in varnosti se 60,8 % anketirancev strinja z računalniško podprto dokumentacijo zdravstvene nege. Za varen dostop do aplikacije 68,8 % anketirancev meni, da vsaka medicinska sestra potrebuje svoje geslo. 81,6 % se jih strinja, da je vsak posameznik odgovoren za varovanje pacientovih podatkov. Sklep. Uporaba informacijske tehnologije s ciljem podpreti prakso zdravstvene nege bi zagotovila vidnost podatkov zdravstvene nege v sistemih zdravstvenega varstva. Medicinske sestre potrebujemo dodatna znanja iz informatike, da klinično strokovno znanje vključimo v sistem in uporabimo vse možnosti, ki jih omogoča informacijska tehnologija. Zbiranje in shranjevanje pacientovih podatkov v računalnik ima različne vrednosti. Medicinske sestre moramo svoje delo opravljati profesionalno in etično z upoštevanjem Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Ključne besede: medicinska sestra, dokumentacija zdravstvene nege, računalnik, varnost.
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 2686; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (869,93 KB)

335.
Pravno varstvo otrok in pravice otrok v bolnišnici
Irena Šumak, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Otrokove pravice so tudi človekove pravice, zrelosti in starosti primerne. Uresničevanje in spoštovanje pravic otrok in mladostnikov, posebej v času bolezni in hospitalizacije ni le obveza zaradi zakonov in predpisov, temveč zavest vsakega zdravstvenega delavca in sodelavca, da dela vedno v korist otroka, ne glede na okoliščine. Otroci niso pomanjšani odrasli, zato jih je potrebno upoštevati in sprejemati kot subjekt. Bolni otroci in mladostniki si v bolnišnici zaslužijo popolno varnost, skrb in zdravstveno obravnavo. Pravice so enako pomembne za vse otroke. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatke smo dobili z delno strukturiranim vprašalnikom o spoštovanju otrokovih pravic v bolnišnici. Raziskovalni vzorec je zajemal 59 zdravstvenih delavcev in sodelavcev, zaposlenih najmanj dve leti na otroških oddelkih dvanajstih slovenskih bolnišnic. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da se pravica do najvišje dosegljive ravni zdravstvenega varstva, pravica do informiranja in sodelovanja otrok, mladostnikov in staršev pri vseh odločitvah povezanih z zdravstveno obravnavo, pravica do varovanja otrok in mladostnikov pred vsemi oblikami nasilja, v času pred, med in po hospitalizaciji, v slovenskih bolnišnicah na otroških oddelkih, uresničujejo in spoštujejo bistveno bolj kot v preteklosti. Odkrito spregovorijo tudi o pomanjkljivostih in predlagajo vrsto izboljšav v prid hospitaliziranih otrok, mladostnikov in njihovih staršev. Prepoznajo pomanjkljivosti na področju komunikacije z otroci, mladostniki in njihovimi starši. Sklep. Zdravstveni delavci in sodelavci v slovenskih bolnišnicah spoštujejo in uresničujejo pravice hospitaliziranih otrok, podobno kot v državah v Evropi in v svetu. Zavedajo se, da le z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami lahko uresničijo in spoštujejo pravice hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter staršev, kar je dobra popotnica na poti do popolnega spoštovanja pravic, posebej v času otrokove bolezni in hospitalizacije.
Ključne besede: otrok, mladostnik, konvencija, spoštovanje, pravice otrok, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2746; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

336.
ANALIZA VPLIVA LUNINIH MEN NA ŠTEVILO ROJSTEV V SLOVENSKIH PORODNIŠNICAH
Simona Baznik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča, namen. V magistrskem delu smo opisali možnosti in načine porodov v Sloveniji, delo diplomiranih babic v porodnih sobah in medicinskih sester na porodniških oddelkih. Skozi pregled literature prikažemo dokaze o delovanju in zanikanju delovanja učinkov luninih men na število porodov, pa tudi drugih človeških fizioloških dejavnikov, kot je npr. povečanje števila sprejemov na oddelke za nujno medicinsko pomoč. V magistrskem delu je ključnega pomena hipoteza, ki trdi, da polna luna vpliva na povečano število rojstev. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke o številu rojstev posredovanih s Statističnega urada Republike Slovenije ter anketni vprašalnik o mnenju diplomiranih babic glede vpliva luninih men na število in način porodov. Rezultati. Kljub temu da je 72 % diplomiranih babic mnenja, da polna luna vpliva na število porodov, statistični testi tega dejstva ne potrdijo. Sklep. Občutek diplomiranih babic, da se v času polne lune rodi večje število otrok kot v preostalih dneh v mesecu, kar bi imelo za posledico večji obseg dela, ni realen in ostaja dejansko le občutek.
Ključne besede: Lunine mene, število porodov, diplomirana babica, statistični testi.
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 3339; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (779,56 KB)

337.
Aplikacija simulacije za senzibilizacijo izvajalcev zdravstvene nege bolnikov z demenco
Gabrijela Valenčič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaposleni v gerontološki zdravstveni negi se pri svojem delu srečujejo z vedno večjim številom starostnikov z demenco. Poleg strokovnega znanja pa za kakovostno načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege potrebujejo veliko mero empatije in občutka za njihove potrebe. Za občutke, ki jih prinaša starost in demenca lahko postanemo občutljivi (senzibilizirani) s pomočjo izkustvenega učenja simulacij. Simulacija Virtual Dementia Tour (VDT) ali Navidezna demenca se uporablja kot učni pripomoček z namenom senzibilizacije laične in strokovne javnosti za delo z osebami z demenco. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti vpliv izkustvenega učenja z uporabo virtualne izkušnje navidezne demence na senzibilizacijo udeležencev. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, vključenih je bilo petdeset zaposlenih v gerontološki zdravstveni negi v dveh socialnovarstvenih zavodih in petdeset študentov Visoke zdravstvene šole. Tehnika zbiranja podatkov sta bila strukturirana vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. Pred izvedbo simulacije smo z vsakim udeležencem izpolnili vprašalnik kot pred-test. Sledila je delavnica, kjer smo skušali dvigniti nivo senzibilizacije s pomočjo simulacije demence. Med samim potekom delavnice, smo beležili tudi obnašanje in uspešnost sodelujočih. Po izvedeni simulaciji smo z udeležencem izpolnili drugi vprašalnik v obliki post-testa. Dve vprašanji smo v post-testu pustili odprti in tako kvalitativno ocenili vpliv simulacije na udeležence. Rezultate smo interpretirali in prikazali s statističnim paketom IBM SPSS Statistics version 19 in Excelom 2007. Rezultati. Analiza rezultatov nam je pokazala, da udeleženci po izkušnji na VDT občutijo, da starostniki z demenco potrebujejo več časa, potrpežljivosti ter empatičen odnos zdravstveno negovalnega osebja. Ugotovili smo statistično značilno razliko med zaposlenimi in študenti v ocenjevanju obravnave bolnikov v skladu z njihovimi potrebami (p<0,001). Rezultati so nam pokazali, da smo od sedmih primerjalnih vprašanj v šestih potrdili signifikantno statistično značilnost v skupini študentov (p<0,05), v skupini zaposlenih pa smo jo potrdili pri štirih vprašanjih v primerjavi ocen udeležencev iz pred- in post-testa (p<0,05). Udeleženci so mnenja, da bi tovrstna izobraževanja morali opraviti vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco. Sklep. Izobraževanja z VDT bi v naš prostor lahko vpeljali kot instrument za senzibilizacijo tako zaposlenih v zdravstveni negi kot laične javnosti za delo z dementnimi osebami ter tako vplivali na kakovost življenja oseb z demenco.
Ključne besede: demenca, senzibilizacija, simulacija
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 2033; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

338.
UGOTAVLJANJE POTREB SVOJCEV KRITIČNO BOLNEGA PACIENTA NA ODDELKU ZA INTENZIVNO MEDICINO
Janja Pungartnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov je v tujini pomemben del k družini usmerjene zdravstvene nege. V slovenskem prostoru problema potreb svojcev kritično bolnih pacientov še niso obravnavali. Namen magistrskega dela je ugotoviti potrebe in izkušnje svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot inštrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov (Critical care family needs inventory). Potrebe so anketiranci ocenjevali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico. Anketiranih je bilo 71 svojcev kritično bolnih pacientov. Podatki, zajeti z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS 17. Rezultati. Ugotovili smo, da sta za svojce kritično bolnih pacientov zelo pomembni potreba po gotovosti (3,74 ± 0,385) in takoj za njo potreba po informacijah (3,3 ± 0,442). Kot nekoliko manj pomembne so se izkazale potrebe po bližini (3,21± 0,506), podpori (2,61 ±0,559) in udobju (2,54 ± 0,507). Razlike med potrebami so statistično značilne (p=0,001). Ugotovili smo, da so med svojci kritično bolnih pacientov s krajšo in daljšo ležalno dobo razlike v dojemanju potreb, prav tako so razlike tudi med spoloma pacientov. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Na podlagi rezultatov raziskave, bi bilo v Sloveniji potrebno pričeti z dodatnim izobraževanjem medicinskih sester, zaposlenih na Oddelkih za intenzivno medicino, s področja ugotavljanja potreb in nudenja ustrezne podpore svojcem kritično bolnih pacientov.
Ključne besede: ugotavljanje potreb, svojci, kritično bolni pacient, Oddelek za intenzivno medicino
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 1947; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

339.
Vpliv življenjskega sloga na zdravje delavcev
Mateja Čagran, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisan je pomen promocije zdravja v delovnih organizacijah in ker sta zdravje ter varnost pri delu bistvenega pomena, je predstavljenih nekaj zakonskih zahtev s področja varnosti zaposlenih. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 109 delavcev, katere namen je bil, ugotoviti prevalenco, intenzivnost in medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv spola, socioekonomskega statusa, starosti in obolevnosti zaposlene populacije na izpostavljenost dejavnikom tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, prirejenim za delovne organizacije, »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI Slovenija), ki vsebuje 60 vprašanj. Vprašalnik smo obdelali s SPSS-metodo.Ugotovili smo, da se moški v povprečju bolj nezdravo prehranjujejo, v večji meri kadijo, bolj pogosto uživajo alkoholne pijače in tudi v večjih količinah ter se doma gibljejo manj kot ženske. Prav tako je bil ugotovljen večji delež moških s prekomerno telesno maso in predebelih v primerjavi z ženskami. Raziskava potrjuje, da so tudi socialno šibki bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja ter da na izpostavljenost dejavnikom tveganja starost preiskovancev ne vpliva. Raziskava je pokazala, da osebe, pri katerih je bila v zadnjem letu ugotovljena sladkorna bolezen, uživajo suhomesnate izdelke kar dva- do trikrat tedensko v primerjavi z osebami, ki sladkorne bolezni nimajo, prav tako so preiskovanci, pri katerih je bila ugotovljena jetrna ciroza, popili štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti in to enkrat do dvakrat na teden. Ugotovili smo tudi, da imajo preiskovanci, ki so manj telesno aktivni, povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola v krvi.Vse navedene težave bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti s kontinuiranimi programi promocije zdravja na delovnem mestu: s programi zdravega prehranjevanja, ergonomskim urejanjem delovnega mesta, aktivno skrbjo za dvig telesne kondicije delavca, razreševanjem konfliktov na delovnem mestu, razreševanjem stresnih situacij ter z vzgajanjem kulture delovnega mesta brez alkohola in drog.
Ključne besede: življenjski slog, delovno okolje, dejavniki tveganja, delavci, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 2714; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

340.
Problem pomanjkanja darovalcev organov in ozaveščenost javnosti
Leja Kovačič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravljenje s presaditvijo organov je izredno uspešno. Tudi v Sloveniji so rezultati zelo dobri, vendar se moramo zavedati, da je število opravljenih presaditev organov na število prebivalcev še vedno premajhno v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Temeljni predpogoj za presaditev organov je darovanje. Proces darovanja organov po smrti je eden najobčutljivejših delov današnje medicinske stroke. Meja med smrtjo in življenjem je ostra, skoraj nevidna, ampak kljub temu mora biti popolnoma jasna in določena. Na eni strani je smrt in na drugi življenje. Odločitev svojcev o darovanju organov mora biti premišljena, zavestna in sprejeta brez pritiskov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela zbiranja podatkov s pregledom literature s področja transplantacijske dejavnosti. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik delno zaprtega tipa. Za potrebe raziskave sta bila uporabljena dva vprašalnika. Podatke, dobljene iz izpolnjenih vprašalnikov, smo obdelali in računalniško prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programa Microsoft Excel. Uporabljena je bila tudi komparativna metoda, s katero smo primerjali rezultate, pridobljene iz identične raziskave, ki je bila izvedena leta 2005 med naključno izbranimi prebivalci Ljubljane in Rogaške Slatine. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so splošna javnost in prav tako zdravstveni delavci premalo ozaveščeni in informirani o darovanju organov. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do darovanja organov. Velika večina anketiranih tudi podpira transplantacijsko dejavnost, vendar se pri bolj konkretnem vprašanju pokažejo čisto drugačni rezultati. Le majhen odstotek anketiranih ima namreč kartico SEM DAROVALEC ali pa so vpisani kot darovalci na kartici zdravstvenega zavarovanja. Sklep. Potrebna je boljša informiranost splošne javnosti in prav tako zdravstvenih delavcev. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti ter dosledno spodbujati darovanje in njegovo smiselnost, ki je temelj presaditve organov. Potrebno je povečati število darovalcev organov in tako zmanjšati čakalni seznam na organ, s čimer bomo rešili marsikatero življenje.
Ključne besede: Ključne besede: darovanje organov, transplantacija, stres in sindrom izgorelosti, zdravstvena nega.
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 1960; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (973,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici