SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 371
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Primož Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% . Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama. Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Ključne besede: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 131; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

22.
Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva
Klavdija Leskovar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo. Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni. Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

23.
Verbalno nasilje nad medicinskimi sestrami in njihova pravna zaščita
Ksenija Zbičajnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so privedle do nestrpnosti pacientov in svojcev oziroma skrbnikov, zato se velikokrat dogaja, da so medicinske sestre z njihove strani izpostavljene verbalnemu nasilju. Medicinsko sestro pred kršitvami in verbalnim napadom varuje slovenska zakonodaja, ki pa jo medicinske sestre v večini slabo poznajo. Zanje je pomembno, da znajo ohranjati svojo avtonomijo tako pred sodelavci, nadrejenimi, pacienti in njihovimi svojci.
Ključne besede: medicinska sestra, verbalno nasilje, delovno mesto, zakonodaja, pravo.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

24.
Simulacija forenzičnih primerov v nujni medicinski pomoči
Petra Javornik, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: v teoretičnem delu je najprej predstavljena forenzika v nujni medicinski pomoči. Predstavili smo, v katerih primerih govorimo o sumljivih dogodkih in napakah, ki nastanejo. Raziskovalna metodologija: v nadaljevanju so na podlagi odgovorov predstavljeni primeri v simuliranem okolju. Izbrali smo prostovoljce, različne materiale kot dokaze ter izvedli različne scenarije. Našo raziskavo smo, kolikor se je dalo, približali slikovno in razložili podrobnosti, ki lahko nastanejo na forenzičnih prizoriščih, kakšne napake lahko nastanejo in na kaj morajo biti pazljivi zdravstveni delavci. Podatki, potrebni za empirični del magistrske naloge, so dobljeni s pomočjo intervjuja in simulacijskih primerov. Intervju in simulacije smo opravili v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Rezultati: ugotovili smo, da so se zaposleni v NMP Slov. Bistrica že srečali s primeri, ki nakazujejo na sumljive dogodke. Pri tem so ravnali v skladu s pravili. Če je bila oseba živa, so se lahko zabrisali dokazi, saj NMP rešuje življenja. Če pa je bila oseba mrtva, pa so na istem mestu pustili materialne dokaze, ki bi lahko bili vzrok smrti. Slep: zaključimo lahko, da ima Slovenija kot varna država že veliko primerov, ki so posledica umora po naključju. NMP se pogosto srečuje z dogodki, ki so nejasni, sumljivi ali posledica kaznivega dejanja. Za uspešno raziskovanje kaznivih dejanj so podatki, ki se pridobijo kot materialni dokaz, zelo pomembni in prispevajo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju kaznivih dejanj.
Ključne besede: forenzika, nujna medicinska pomoč, materialni dokazi, sumljivi primeri ukrepanja in napake.
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 576; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

25.
Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacije
Helena Blažinčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Ključne besede: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 595; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

26.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege
Tjaša Korelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z izmenskim in nočnim delom se srečuje večina izvajalcev zdravstvene nege, saj je le z zagotavljanjem kontinuitete uspešno izvedena 24-urna dostopnost zdravstvenih storitev uporabnikom. Zaradi težav z usklajevanjem izmenskega dela in potrebi po zagotavljanju zadostnega spanca velikokrat prihaja do sprememb v strukturi spanja, ki lahko vodijo v motnje spanja, le-te pa predstavljajo tveganje za nastanek nekaterih bolezni, psihičnih motenj in vplivajo na dinamiko družabnega, družinskega življenja ter izvedbo opravljenega dela. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja med 302 zaposlenima izvajalcema zdravstvene nege. Raziskava je potekala s pomočjo modificiranega Pittsburgh Sleep Quality Indexa (PSQI) in je temeljila na samoporočanju. Dodana so bila vprašanja, ki so se navezovala na obliko dela, delovni čas, zdravstveno stanje, psihično, fizično stanje, opravljanje dela in medosebne odnose. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pojavnosti motenj spanja (p = 0,0005), zaznali pa smo tudi razlike v razvoju določenih psihičnih in organskih obolenj, izvedbo dela in kakovostjo medosebnih odnosov med izmenskimi in enoizmenskimi izvajalci zdravstvene nege. Sklep: Izvajalci zdravstvene nege, ki opravljajo izmensko delo, predstavljajo posebej ranljivo skupino za razvoj določenih motenj. Dolžnost delovne organizacije in vsakega posameznika je, da prepreči ali vsaj omeji dejavnike tveganja s strategijami za varovanje zdravja, ki zaposlenim omogočijo, da na delo prihajajo spočiti in naspani.
Ključne besede: motnje spanca, nočno delo, izmensko delo, vplivi
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 186; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

27.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

28.
Razvoj spletne aplikacije in napovednega modela za napoved nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2
Andrej Fajfar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode strojnega učenja »Random Forest« skušali napovedati stopnjo tveganja za nastanek sladkorne bolezni oz. verjetnost prisotnosti nediagnosticirane sladkorne bolezni na podlagi podatkov iz Slovenije. Za izbrano metodo smo določili optimalno število in vrsto spremenljivk za posamezni model. Za evalvacijo modela smo uporabili povprečno območje pod krivuljo (AUC), točnost in F-mero. Za model populacije s povečanim tveganjem smo dosegli povprečno AUC 0,823, točnost 0,824 in F-mero 0,804. V modelu za napoved nediagnostirane sladkorne bolezni smo dosegli povprečno AUC in točnost 0,749 in F-mero 0,654. Na podlagi podatkov smo pokazali, da je možno z veliko uspešnostjo določiti osebe z visokim tveganjem, ki predstavljajo preddiabetike in nediagnostirane diabetike oz. skupino s tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Pokazali smo uporabo tehnik uravnoteženja odločitvenega razreda in rezultate primerjali z neuravnoteženim razredom. Uravnoteženje razreda zviša klasifikacijsko uspešnost modela. Rezultate smo primerjali z rezultati drugih znanstvenih objav in zasledili podobnost med rezultati. Tuje raziskave navajajo, da je klasifikator Random Forest najpogosteje izbran model, v primerjavi z drugimi modeli za napovedovanje kroničnih bolezni. S korelacijskim testom smo pokazali, da napovedna uspešnost modela ne korelira s številom dreves v ansamblu (p = 0,00015).
Ključne besede: strojno učenje, Random Forest, neuravnoteženi podatki, diabetes mellitus
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 130; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

29.
Spodbujanje telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij v Prekmurju
Evelina Raduha, 2017, magistrsko delo

Opis: Za človeka je gibanje zelo pomembno od rojstva do smrti. Pri otroku je nepogrešljiv tudi razvoj motoričnih sposobnosti, tako za gibanje kot za celotni razvoj. Pri starejšem človeku ohranjanje motoričnih sposobnosti pomeni, da imajo kvalitetnejše in neodvisnejše življenje. Namen raziskave je raziskati stališče ljudi do telesne aktivnosti in predstaviti pomen telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij.
Ključne besede: telesna aktivnost, telesna dejavnost, spodbujanje, promocija, zdravje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 158; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (939,78 KB)

30.
Izobraževanje na področju paliativne oskrbe
Nataša Kurnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je nepogrešljiv del zdravstvene nege in pomeni izpolnitev vseh potreb pacienta v času bolezni, ki je neozdravljiva ter umiranja. Z naraščanjem kroničnih obolenj in čedalje daljše življenjske dobe je potreba po paliativni oskrbi vse večja, s tem pa tudi potreba po ustrezno usposobljenih in izobraženih zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ocenjujejo svoje znanje o paliativni oskrbi. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik z 17-imi vprašanji. Razdelili smo 150 anketnih vprašalnikov, vrnjenih smo dobili 113, kar predstavlja 75 % odzivnost. Raziskava je potekala od avgusta do oktobra 2016. Podatke pridobljene z raziskavo smo analizirali s programom Microsoft Office Excel 2010 in statističnim programom SPSS 20,0. Za analizo rezultatov sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (hi-kvadrat test). Rezultati: Ob delu z umirajočimi pacienti, ki umirajo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe občutijo različne občutke, najpogosteje pa doživljajo žalost, nemoč, neugodje in tesnobo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da anketiranci svoje znanje o paliativni oskrbi ocenjujejo kot dobro. Le 28 % anketirancev je svoje znanje o paliativni oskrbi pridobilo tekom šolanja. Rezultati raziskave tudi kažejo, da si izvajalci zdravstvene nege in oskrbe želijo dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Raziskava je pokazala, da obstaja statistično pomembna povezanost med stopnjo izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe in željo po dodatnih izobraževanjih (p = 0,044). Sklep: Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ob delu z umirajočimi občutijo različne občutke. Največ znanja o paliativni oskrbi so pridobili v delovni organizaciji in ga ocenjujejo kot dobro. Želijo pa si dodatnih izobraževanj, saj so mnenja, da bi dodatno izobraževanje o paliativni oskrbi izboljšalo paliativno oskrbo pacientov.
Ključne besede: paliativna oskrba, medicinske sestre, izobraževanje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 213; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici