SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 97; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (789,43 KB)

22.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Ključne besede: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 193; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

23.
Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«
Nataša Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 144; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

24.
Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Sonja Deučman, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Magistrska naloga podaja vpogled v pomembnost organiziranja in izvajanja astma šol. Edukativen pomen je videti v boljšem počutju bolnikov, njihovi sigurnosti glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni, znanj o svoji bolezni kakor tudi dejavnikov, ki jo sprožijo in zdravil, ki jih uporabljajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti odnos bolnikov do bolezni in njihove navade oziroma dejanja, s katerimi si pomagajo pri lajšanju simptomov in opredeliti koncept zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri bolnikih z astmo, kakor tudi prikazati pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdrav življenjski slog. Metode: V empiričnem delu naloge je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa je uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Izsledki raziskave so analizirani in predstavljeni s programom SPSS. Uporabili smo univariantno analizo za deskriptiven prikaz sociološko-demografskih podatkov in bivariantna statistična testa za preverjanje hipotez. Za hipotezo 1 smo uporabili χ2-test, za hipotezo 2 pa Pearsonov koeficient korelacije. Raziskava je zajela 202 udeleženca. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja močna pozitivna povezava med ukrepanjem v primeru poslabšanja bolezni med tistimi udeleženci ki so obiskali astma šolo in tistimi, ki tega niso storili (χ2 (2) = 44,5, p < 0,001). Največ udeležencev v primeru poslabšanja bolezni ukrepa, da si poveča odmerek predpisanega zdravila; udeleženci v astma šoli (81,1 %) in anketiranci, ki se niso udeležili astma šole (37,3 %). Udeležba v astma šoli je neznatno linerarno povezana z pravilno uporabo vdihovalnika in ni statistično značilna (r= 0,092, p = 0,194). Ugotovili smo, da je 97,6 % udeleženih v astma šoli pridobilo dodatna znanja v zvezi z boleznijo. 96,9 % sodelujočih trdi, da ima zaradi astma šole boljši nadzor nad boleznijo. Sklep: Pokazali smo pomen astma šole glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni in ugotovili, da bolnikom posreduje pomembno znanje. Ugotovili smo, da je znanje pravilne uporabe vdihovalnikov pri vseh anketirancih enako, kar kaže na kakovost dela v primarnem zdravstvenem varstvu.
Ključne besede: Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 114; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (962,27 KB)

25.
Tehnologije volumetrične kapnografije
Tadeja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Volumetrična kapnografija predstavlja merjenje mrtvega prostora v pljučih. Mrtvi prostor predstavlja tisti del pljuč in dihalne poti, ki ne sodeluje pri izločanju ogljikovega dioksida in kaže na neučinkovitost ventilacije. Obstaja več načinov računanja mrtvega prostora. V zaključnem delu smo svojo pozornost usmerili v analizo načinov merjenja mrtvega prostora. Predstavili smo metodo po Bohru in metodo po Fowlerju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Na podlagi pregleda literature smo zbrali referenčne vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold in vrednosti, ki so značilne za bolnike ter jih nato primerjali z vrednostmi, ki smo jih izmerili na vzorcu desetih zdravih preiskovancev. Nato smo opravili statistični test enega vzorca in ugotavljali, ali so izmerjene vrednosti statistično značilne glede na referenčne vrednosti zdrave populacije. Rezultati: Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold preiskovancev ustrezajo vrednostim zdrave populacije. Diskusija in zaključek: Pri odpovedi dihal je izmerjen fiziološki mrtvi prostor najpomembnejši dejavnik, ki narekuje dihalno ustreznost. Številne študije so pokazale pomembnost teh meritev pri spremljanju bolezni kritično bolnih in pokazale, da je stopnja smrtnosti pri bolnikih s višjimi vrednostmi večja kot pri bolnikih z nižjimi vrednostmi. Ugotovili smo, da se vrednosti mrtvega prostora pri vseh analiziranih metodah razlikujejo med bolniki in zdravo populacijo.
Ključne besede: pljučna funkcija, spirometrija, mrtvi prostor, kapnogram, Bohr, Fowler.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 97; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

26.
Gradnja napovednih modelov s pomočjo strukturiranih in nestrukturiranih podatkovnih virov
Leon Kopitar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, predvsem v razvitih državah sveta. Za SB2 zboleva vedno več ljudi, in to zaradi neprimernega življenjskega stila, predvsem premalo fizične dejavnosti in nepravilnega prehranjevanja. Čeprav večina ljudi SB2 vidi kot samoumevno bolezen, ki se lahko pojavi v poznih letih, se mnogi ne zavedajo njene resnosti. SB2 predstavlja glavni vzrok za možgansko kap in bolezni srca. Poleg tega lahko privede do slepote, bolezni ledvic oziroma, v skrajnem primeru, tudi do smrti. S starostjo se tveganje za SB2 razumljivo povečuje, vendar pa lahko v veliki meri na povečanje tveganja vplivamo predvsem sami. Smrtnemu izidu so najbolj podvrženi bolniki s SB2, ki so bili hospitalizirani na enoti intenzivnega oddelka. Glavni namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv najpogosteje ponavljajočih se korenov besed iz zapisov o zdravljenju bolnika na točnost napovednega modela za napoved preživetja bolnikov s SB2. Metodologija raziskovanja: Analize smo opravili na filtrirani podatkovni zbirki MIMIC-III, ki hrani skupno 4236 zapisov o bolnikih s SB2. Analize so bile izvedene s programskim jezikom R s pomočjo naslednjih klasifikatorjev: Random Forest, Single C5.0 Ruleset, Glmnet (Lasso regresija), XGBoost ter GBM. Rezultate smo evalvirali z Bootstrap metodo, ponovljeno 100-krat. Rezultati: Vsi napovedni modeli, zgrajeni na podatkih moškega vzorca, so bili v primerjavi z modeli, zgrajenimi na podatkih ženskega vzorca, statistično signifikantno uspešnejši pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2 (ΔAUC = +0,049, p < 0,001). Z uporabo bigramov se rezultati napovedne uspešnosti statistično ne razlikujejo (p > 0,001). Ne glede na spol se rezultati pri napovedovanju z vključenim kriterijem SAPS izboljšajo v primerjavi z napovedovanjem, če kriterij SAPS ni prisoten (ΔAUCŽenske = +0,0756, ΔAUCMoški = +0,082). Sklep: Napovedni model XGBoost je najprimernejši model za napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Prisotnost besed, ki se navezujejo na stimulacijo oziroma spodbujanje, starost, gibanje, neodzivnost in diagnozo intracerebralne krvavitve, ima največji vpliv na uspešno napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Z vključitvijo bigramov se uspešnost napovednih modelov ne izboljša signifikantno. Uporaba pogosto uporabljenega kriterija SAPS, ki temelji na fizioloških podatkih, ostaja primarno vodilo pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, napovedni modeli, zapisi medicinskih sester
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 88; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

27.
Provokacijski testi kardiovaskularnega sistema s sekvenčno kompresijo venskega pretoka
Blažka Kozikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Zdravljenje s tekočinami je eden najpogostejših načinov zdravljenja kritično bolnih. Za pravilno uporabo tekočin pri zdravljenju bolnikov, ki imajo znake nezadostne preskrbe tkiv s hranili in kisikom, je treba oceniti polnitev srca. Polnitev je tista, ki zagotavlja zadosten pretok, ki ga dosežemo z nadomeščanjem tekočin, s katerimi povečamo žilni volumen in minutni iztis srca.
Ključne besede: Provokacijski test, simulacije, iztis srca, minutni iztis srca, sistem LiDCO Rapid, Task Force Monitor.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 90; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

28.
Učinkovitost avtotransfuzije sistemske cirkulacije spodnjih okončin med simulacijo sinkope
Ivo Kaučič, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dvig nog je pogost in enostaven manever, ki se ga kot prva pomoč nudi osebi s kratkotrajno izgubo zavesti (sinkopi). Na ta način z gravitacijo povzročimo prenos krvi iz sistemske cirkulacije spodnjih okončin v srce (avtotransfuzijo), kjer se zaradi višjega pritoka krvi poveča iztis srca. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike, ki se pojavljajo v hemodinamičnih spremenljivkah pri dvigu nog na različne naklone. Metode: V eksperimentalni študiji smo s pomočjo hemodinamičnega Task Force® monitorja na zdravih prostovoljcih simulirali sinkopo in ugotavljali iztis srca pri mirovanju (0°) ter naklonih nog 30°, 45° in 90°. Razlike smo ugotavljali s pomočjo Friedmanovega testa, post hoc pa s parnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov (z Bonferronijevo korekcijo) v programskem orodju IBM SPSS 22. Rezultati: Pri dvigu nog iz položaja 30° v 90° se je minutni iztis srca signifikantno dvignil za 0,5±0,6 l/min, kar je znašalo 7,56 % (Z = -2,417; p = 0,016). Statističnih razlik med položajema dvig 45° in 90° ni bilo, čeprav se je minutni iztis srca dvignil za 0,4±0,6 l/min (+5,97 %). Prav tako nismo ugotovili statističnih razlik pri primerjavi vrednosti frekvence srca oziroma iztisa srca pri različnih naklonih nog. Diskusija: Povečanje količine krvi v srcu povzroči povečanje iztisa, posledično pa se poveča tudi krvni tlak in prekrvavitev organov. V povprečju dosežemo najvišje povečanje minutnega iztisa srca, frekvence srca ter iztisa srca z dvigom nog na 90°, vendar lahko statistične razlike med dvigi nog lahko v tem trenutku potrdimo le v primeru minutnega iztisa srca pri dvigu nog na 30° in 90
Ključne besede: omedlevica, dvig nog, hemodinamika, minutni iztis srca, frekvenca srca
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 128; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

29.
Percepcija paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester
Sergej Kmetec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je namenjena pacientu z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ki s seboj prinaša moteče simptome. Cilj je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pacienta ter svojca. Zato je pomembno, da se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v zgodnji fazi zdravljenja. Metodologija raziskovanja: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. V raziskavo je bilo vključenih 440 medicinskih sester iz kliničnega okolja v Sloveniji in na Finskem, ki imajo prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen Mann-Whitney U-testom. Rezultati raziskave: V raziskavi smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo smo potrdili ter ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med državama glede percepcije paliativne zdravstvene nege (p = 0,002). Druga hipoteza ni bila potrjena, saj smo ugotovili, da med državami ne obstajajo bistvene razlike v znanju paliativne zdravstvene nege (p = 0,477). Zadnjo hipotezo pa smo potrdili, ker smo pokazali, da sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko vpliva na večjo željo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester (p = 0,001). Sklep: Paliativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri holistični obravnavi pacienta, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen s spremstvom motečih simptomov. Za takšen pristop je pomembno, da posvečamo izobraževanju medicinskih sester na področju paliativne zdravstvene nege posebno pozornost.
Ključne besede: Paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, moteči simptomi, kakovost življenja, Slovenija, Finska, kvantitativna raziskava
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 275; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

30.
Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okolju
Aleksander Jus, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo. Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa. Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 178; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1003,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici