SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Pomen komunikacije za zadovoljstvo bolnikov
Simona Grace Mikolič, 2017, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je pomembna komponenta dela medicinske sestre. V zdravstveni negi komunikacija poteka med zaposlenimi v zdravstvu, z bolnikom, njegovimi svojci in študenti. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Bolniki ocenjujejo komunikacijo medicinskih sester s povprečno oceno 7,4 od 10. Med preobremenjenostjo medicinskih sester in zadovoljstvom bolnikov nismo zaznali statistično značilne povezanosti, (p = 0,357; r = -0,085). Glede na stopnjo izobrazbe zaposlenih ugotavljamo statistično značilne razlike (p<0,001) v oceni časa za pogovor z bolniki, saj imajo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe namenijo več časa za pogovor z bolniki. Med komunikacijo in medosebnimi odnosi pa nismo zaznali statistično značilne povezanosti (r = 0,087; p = 0,319).Profesionalna komunikacija je izrednega pomena tako za bolnike kot za zaposlene. Dobri medosebni odnosi in komunikacija pa so izrednega pomena za zagotavljanje zadovoljstva bolnikov.
Ključne besede: komunikacija, zadovoljstvo bolnikov, medosebni odnosi.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

12.
Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjem
Nina Preložnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku. Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo. Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C. Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.
Ključne besede: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (761,06 KB)

13.
STRUKTURA SREDNJEGA ČREVESA VELIKEGA JAMSKEGA PAJKA, (META MENARDI) (LATREILLE 1804) (ARANEAE, TETREAGNATHIDAE), MED PREZIMOVANJEM V NADZOROVANIH RAZMERAH
Nina Brdelak, 2017, magistrsko delo

Opis: Raziskovali smo strukturne in ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa pajka Meta menardi v nadzorovanih razmerah stradanja pozimi, torej v izzvanem prezimovanju, kar je primerljivo naravnem stradanju pozimi, če pajek ne ulovi nobenega plena. Metodologija raziskovanja. Ob pisanju teoretičnega dela magistrske naloge smo si pomagali z ustreznimi članki različnih avtorjev in internetnimi viri. Podatke empiričnega dela za izvedbo magistrske naloge smo pridobili z delom v laboratoriju. Rezultati. Ugotovili smo, da so v epitelu srednjega črevesa prisotne sekrecijske in prebavne celice ter adipociti. Apikalni del epitelnih celic z mikrovili meji na črevesni lumen. Sekrecijske celice vsebujejo številne cimogene granule, prebavne celice pa številne prebavne vakuole. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole pri obeh spolih vsebovale večje količine elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Adipociti so pri obeh spolih vsebovali veliko lipidnih kapelj in zrn glikogena. V sredini prezimovanja so prebavne vakuole pri samcih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot pri samicah, kjer je bilo elektronsko gostega materiala zelo malo (večji del je predstavljal elektronsko svetel material). V adipocitih smo pri obeh spolih opazili porabo glikogena ter lipidov. Pri samcih v prebavnih vakuolah v prebavni celici ob koncu prezimovanja ni bilo elektronsko gostega materiala, v nasprotju s samicami, kjer so še bile prisotne manjše količine elektronsko gostega materiala. Ob koncu prezimovanja so adipociti pri samcih vsebovali več lipidnih kapelj kot adipociti samic; pri samicah so bile posamezne lipidne kaplje v osrednjem delu celic. Ob koncu prezimovanja so bili v sekrecijskih celicah samcev prisotni posamezni avtofagosomi, v prebavni celici pa smo našli avtolizosom. Med prezimovanjem so bili v epitelnih celicah srednjega črevesa prisotni tudi številni sferiti. Njihova zgradba se je med prezimovanjem pri obeh spolih spreminjala. Posamezne plasti materiala so se postopoma porabljale in ob koncu prezimovanja so bili sferiti večinoma prazni. Sklep. Ultrastruktura celic srednjega črevesja se pri pajku Meta menardi pozimi med nadzorovanim stradanjem spreminja. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole v prebavnih celicah pri obeh spolih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Za sekrecijske celice so značilne številne cimogene granule in zrnati endoplazmatski retikulum. V adipocitih so poleg velikega števila zrn glikogena prisotne številne lipidne kaplje, ki so na začetku prezimovanja tesno ena ob drugi in pritiskajo ob jedro. Struktura sferitov se med prezimovanjem spreminja. Ob koncu prezimovanja so pri obeh spolih prisotne avtofagne strukture (avtofagosomi in avtolizosomi). Med spoloma obstajajo manjše razlike v ultrastrukturi celic srednjega črevesa in v uporabi založnih snovi.
Ključne besede: pajkovci, srednje črevo, prezimovanje, stradanje, ultrastruktura celic prebavila
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

14.
Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah
Nina Župan, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Ključne besede: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 149; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (846,90 KB)

15.
Etični vidik oskrbe osebe z demenco ob koncu življenja
Valentina Goršak Lovšin, 2017, magistrsko delo

Opis: Število dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  
Ključne besede: pozni stadij demence, paliativna oskrba dementnih bolnikov, etika, kakovost življenja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

16.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 124; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

17.
Na fantomu simulirana meritev in modelna napoved ocene tveganja v primeru klasičnega slikanja abdomna nosečnice
Jelka Vajsbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Ključne besede: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 261; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

18.
Pojavnost nasilja med vrstniki in posledice nasilja na zdravje mladostnika
Aleksandra Skornšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod. Z nasiljem se danes srečujemo praktično povsod, tudi v šolah. Dijaki srednjih šol se sicer množično ne srečujejo z nasiljem med vrstniki, je pa nasilje v različnih pojavnih oblikah med srednješolci vsekakor prisotno. Zanima nas, v kakšni meri in obliki je nasilje med vrstniki prisotno in kakšne so posledice nasilja na zdravje srednješolca. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi. Do podatkov smo prišli s strukturiranim vprašalnikom, objavljenim kot spletni vprašalnik v programu Google Drive, kamor smo prejemali tudi odzive na anketo. Vprašalnik je izpolnilo 555 dijakov in dijakinj dveh šolskih centrov. Dobljene podatke smo analizirali s hi-kvadrat testom in obdelali s pomočjo računalniških programov IBM SPSS Statistics 21.0 za okolje Windows, Microsoft Office Excel 2013, Microsoft Office 2013. Rezultati. Rezultati so pokazali, da nasilja med srednješolci velenjskega in slovenjgraškega šolskega centra ni veliko. Se pojavi nekaj nasilja v različnih oblikah, manj je fizičnega, nekoliko več psihičnega, še več pa je nasilja preko sms sporočil in družabnih omrežij. 84 % vprašanih iz obeh šolskih centrov se v šoli počuti varno, torej je delež tistih, ki se ne počutijo varno sorazmerno majhen, takšnih je le 5 %. Pa vendar jih hkrati skoraj polovica (42 %) priznava, da je v šoli prisotno nasilje med vrstniki. Skoraj tri četrtine vprašanih (84 %) jih tudi odgovori, da v zadnjem šolskem letu niso bili trpinčeni s strani vrstnikov, tudi jih niso trpinčili v zadnjih petih dnevih. Govorjenje neprijetnih in nespodobnih besed s strani vrstnikov je tudi pogostejše, saj jih je le 42 % odgovorilo, da nikoli ne poslušajo takšnih besed, 40 % jih sliši redkokdaj, kar pomeni, da so že prisotne v vsakdanjem druženju v šolskem prostoru, občasno se s takšnim naborom nespodobnosti sreča 9 % vprašanih, po 4 % pa pogosto in zelo pogosto, kar pa tudi ni zanemarljivo, saj torej nekateri nespodobne besede uporabljajo vsakodnevno. Sklep. Nasilje med vrstniki je bilo, je in bo prisotno, tudi v srednjih šolah. Pomembno je, da se z mladimi pogovarjamo o načinih reševanja konfliktov, morda tudi z uvedbo medvrstniške mediacije, kjer bi sami sodelovali in razreševali spore med njimi. Predvsem pa si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem in se umakniti na varno zaradi strahu pred maščevanjem mladostnika.
Ključne besede: nasilje, mladostnik, spor, kibernetsko nasilje, mediacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 228; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (2,06 MB)

19.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Ključne besede: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 262; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

20.
Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima v zdravstveni organizaciji
Megi Fras, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo zdravstvenih delavcev je zelo zahtevno in odgovorno. Pogosto so obremenjeni, zato je še toliko bolj pomembno da so na delovnem mestu zadovoljni. Urejena organizacijska klima spodbudno vpliva na zaposlene. Tako so zadovoljni zdravstveni delavci bolj produktivni, odgovorni, delo opravljajo bolj kakovostno in se z veseljem vračajo na delovno mesto. K zadovoljstvu zaposlenih veliko prispeva prijetno delovno okolje, dobri odnosi med sodelavci, dobre vodje, ugoden delovni čas, dobra plača, ustrezna delovna oprema itd. Zadovoljni zaposleni pa so odraz dobre organizacijske klime. Če pa je organizacijska klima slaba, so potrebne korenite spremembe v organizaciji. Pri izboljšanju organizacijske klime pa je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili relativno literaturo s področja organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih in izboljšav organizacijske klime. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v zdravstveni organizaciji x, aprila 2016. Rezultati, ki smo jih dobili so pokazali, da so zdravstveni delavci zadovoljni z vodenjem v organizaciji x. Ugotovili smo, da so zadovoljni tudi z delovnimi nalogami, ki jih opravljajo. Malo manj so zaposleni zadovoljni s plačilom za opravljeno delo. So pa zadovoljni z medsebojnimi odnosi med sodelavci.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, delo, zdravstvena organizacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 171; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici