SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
UPORABA TEHNOLOGIJE ULTRAZVOKA V IZOBRAŽEVANJU IN TELEMEDICINI
Anita Plausteiner, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Uporaba ultrazvoka (UZ) v klinični diagnostiki pridobiva vse večjo vlogo. Po svetu je izobraževanje medicinskih sester (DMS) za uporabo UZ tehnologije zelo pomembno. Pri nas že delujejo referenčne ambulante kjer ima osrednjo vlogo DMS, zato je ideja magistrskega dela, da bi postavili prve korake k potencialni uporabi UZ v teh ambulantah. Ključnega pomena je pri tem diagnostika s strani zdravnika, zato smo preverili kako je z možnostjo telemedicinskega prenosa UZ slike na oddaljeno lokacijo, kjer zdravnik vodi DMS pri pomikanju tipala in pri tem tudi sam spremlja UZ preiskavo. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo eksperimentalno metodo raziskovanja. V prvem delu raziskave smo testirali kakšne funkcije imata vgrajena dva različna UZ simulatorja - fantoma za UZ preiskavo proizvajalca Kyoto Kagaku. V drugem delu raziskave pa smo preizkusili videokonferenčni sistem in ocenili ali so internetne povezave dovolj hitre, da lahko specialist za UZ diagnostiko na oddaljeni lokaciji v realnem času vodi študenta, ki ima v rokah UZ tipalo - sondo. Rezultati raziskave. Fantomi so primerni za uporabo pri edukaciji DMS za opravljanje osnovne UZ preiskave. Ugotavljamo, da so internetne povezave dovolj hitre, da s pomočjo UZ telemedicinske opreme naredimo prenos UZ slike med UZ preiskavo, medtem ko nas je strokovnjak za UZ diagnostiko na drugi lokaciji usmerjal pri premikanju sonde. Sklep. TM oprema je uporabna tudi na področju referenčnih ambulant. V ta namen bi lahko v prihodnosti pri načrtovanju izobraževalnega programa za DMS za delo z UZ tehnologijo lahko uporabili UZ fantome.
Ključne besede: Ultrazvok, DMS, ultrazvočni fantom, TM sistem, referenčna ambulanta
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 326; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (1,56 MB)

92.
STATISTIČNI PRISTOPI ZA ODKRIVANJE POVEZAV MED BIOKEMIJSKIMI, GENETSKIMI IN KLINIČNIMI PODATKI Z ODZIVOM NA ZDRAVLJENJE BOLNIKOV S CROHNOVO BOLEZNIJO Z ADALIMUMABOM
Jasmina Rebernak, 2015, magistrsko delo

Opis: Naredili smo celovito študijo s podatki iz članka (Koder et al., 2015) in doktorata (Koder, Silvo 2015). Namen naše raziskave je bila uporaba različnih statističnih pristopov (t-test neodvisnih vzorcev, anova, test dveh neodvisnih vzorcev, test k neodvisnih vzorcev, korelacije, linearna in logistična regresija) in z njimi odkriti povezave med biokemijskimi, kliničnimi in genetskimi podatki z odzivom na zdravljenje bolnikov s CB z adalimumabom. Uporabili smo programsko orodje SPSS in test normalne porazdelitve ShapiroWilk za izvedbo statističnih analiz. Odziv smo merili z vprašalnikom IBDQ in biokemijskim parametrom C-reaktivni protein (CRP). Za vsakega pacienta (N = 97) smo beležili 24 biokemijskih, 34 kliničnih in 34 genetskih podatkov. S kliničnim odzivom IBDQ se je dvakrat ponovilo pet polimorfizmov pri posameznemu genu. Trikrat so se ponovili trije biokemijski in šest kliničnih parametrov. Najbolj signifikantne povezave smo zaznali s PTGER4, CASP9, CCNY, sakroileitisom in alkalno fosfatazo. Z biološkim odzivom CRP se je dvakrat ponovilo devet povezav s polimorfizmi pri posameznem genu. Trikrat sta se ponovila dva biokemijska in eden klinični parameter. Za najbolj signifikantne so se izkazale povezave z ATG16L1, IL27, NR1|2 in c11orf30 ter albuminom. Z uporabo linearne in logistične (binarne) regresije smo izdelali napovedne modele za IBDQ in CRP. Z linearno regresijo smo dobili model z najvišjim R2 (0,691) za IBDQ v tridesetem tednu (natančnost: 69,32 %). Medtem ko smo najboljšo natančnost dobili za IBDQ v dvanajstem (76,00 %, R2 = 0,619) in dvajsetem (75,68 %, R2 = 0,567) tednu. Modeli za CRP so imeli R2 nad 0,980, vendar je njihova natančnost pod 61 %. Pri logistični regresiji je največjo natančnost imel model za IBDQ v četrtem tednu (R2 = 0,912; natančnost: 81,48 %). Natančnost modelov za odziv v dvanajstem (R2 = 0,482), dvajsetem (R2 = 0,465) in tridesetem (R2 = 0,653) tednu je znašala 71,43 %, 68,75 % in 64,10 %. Natančnost modelov za odziv CRP je znašala nad 70 %, vendar je to posledica manjkajočih podatkov in s tem manj veljavnih vzorcev. Ob koncu študije smo izdelali tabelo, s katero smo predstavili izbiro statističnega testa glede na biokemijske, klinične in genetske podatke.
Ključne besede: Crohnova bolezen, adalimumab, statistične metode, Mann-Whitney, Fisher's Exact test, Chi square test, test neodvisnih vzorcev, linearna regresija, logistična regresija, napovedni model
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 448; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (2,47 MB)

93.
Predlog modela paliativne oskrbe v patronažnem varstvu
Urška Valenčak, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bistvo paliativne oskrbe je izvajanje sistematične celostne pomoči kronično ali neozdravljivo bolnim in umirajočim pacientom s ciljem boljše kakovosti življenja pacienta in njegovih bližnjih. Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo patronažne službe pri paliativni oskrbi in z raziskavo ugotoviti, ali se paliativna oskrba izvaja skladno s sprejetim Državnim programom paliativne oskrbe, ter podati predloge za njen nadaljnji razvoj iz vidika organizacije in koordinacije. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen je bil iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 58 zaposlenih v Organizacijski enoti Patronažno varstvo enega izmed večjih zdravstvenih domov v Sloveniji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programov MS Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se paliativna oskrba še ne izvaja skladno s smernicami in standardi zastavljenimi v Državnem programu paliativne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da predvidena enotna dokumentacija celostne obravnave paliativnih pacientov in tim specialistične paliativne oskrbe v zdravstvenem domu, kjer smo opravljali raziskavo, ne obstajata. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se patronažne medicinske sestre pri svojem delu srečujejo s problemi glede koordiniranja paliativne oskrbe in da so se pripravljene dodatno izobraževati glede organizacijskih in komunikacijskih veščin, katere potrebujejo za kakovostno izvajanje in koordiniranje paliativne oskrbe. Sklep: Državni program paliativne oskrbe je primerljiv z nacionalnimi načrti drugih držav Evropske unije in je dobro zastavljen, žal pa v Sloveniji ni v celoti prenesen v prakso. Pri obravnavi paliativnih pacientov pogosto prihaja do situacij, ko patronažne medicinske sestre iščejo edinstvene rešitve za kakovostno obravnavo paliativnih pacientov. Za celovito obravnavo paliativnih pacientov bi bilo smiselno oblikovati enoten model na nivoju države, ki bi moral vključevati uporabne, poenotene standarde in klinične poti.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, pacient, Državni program paliativne oskrbe, koordinacija, organizacija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 451; Prenosov: 87
.pdf Polno besedilo (773,29 KB)

94.
POŠKODBE Z OSTRIMI PREDMETI V ZDRAVSTVU
Rialda Kovačević, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano kaj je poškodba z ostrim predmetom oziroma incident in kakšni so postopki prijave le tega. Opredeljeni so najpogostejši vzroki, ki privedejo do poškodbe ter najbolj izpostavljene skupine zdravstvenih delavcev. Opisali smo možne načine zaščite pred poškodbami z ostrimi predmeti s pomočjo osebne varovalne opreme ter s pomočjo zdravstvene zaščite, ki zajema cepljenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate vseh prijavljenih poškodb zdravstvenih delavcev zaposlenih v zdravstvenih ustanovah ali socialno varstvenih zavodih, ki so imeli med leti 2008-2012 poškodbo z ostrim predmetom v različnih regijah po Sloveniji. V raziskavi je bila zajeta 5201 poškodba. Ugotoviti smo želeli, kakšno je razmerje med splošno pojavnostjo poškodb v zdravstvu in poškodbami z ostrimi predmeti ter delež poškodovanih z ostrimi predmeti glede na povprečno starost, spol, način, čas in kraj poškodbe. Rezultati so pokazali, da je do več kot polovice poškodb in sicer 3654 (70,3%) prišlo v zdravstvenih ustanovah, preostalih 1547 (29,7%) pa v ustanovah socialnega varstva z nastanitvijo. Med poškodovanimi je bil večji delež oseb ženskega spola in sicer kar 4088 (78,6%), kar nam pokaže, da so ženske veliko bolj izpostavljene.Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo največ oseb starih od 42 do 53 let. Povprečna starost poškodovanih je bila 40,9 let. Rezultati so pokazali tudi, da je do največjega števila poškodb prišlo v času med 6. in 15. uro. Med 6. in 7. uro zjutraj je bilo prijavljenih 999 poškodb, ob 13. uri pa kar 458 poškodb. Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo 494 oseb, kar predstavlja 9,5% vseh prijavljenih poškodb. Od teh je bilo največ poškodb 302 (61,2%) z ostrim materialnim povzročiteljem (nož, rezilo, itd.), sledi jim 107 (21,6%) poškodb s koničastim materialnim povzročiteljem in 85 (17,2%) poškodb z ostrim, koničastim, grobim materialnim povzročiteljem. Največji delež poškodb z ostrimi predmeti in sicer 99 (20,2%), je bil v Osrednjeslovenski regiji.
Ključne besede: poškodba, incident, ostri predmet, zdravstvo
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 886; Prenosov: 200
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

95.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, magistrsko delo

Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 517; Prenosov: 207
.pdf Polno besedilo (682,01 KB)

96.
PREHRANA STAROSTNIKA
Ursula Bandur, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali prehrano starostnika. Opisali smo tudi starostnika in značilne spremembe v tem življenjskem obdobju, determinante zdravega prehranjevanja in zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Osredotočili smo se na prehranske dejavnike, ki vplivajo na nastanek prehranskih težav in bolezni, povezanih z nezdravim načinom prehranjevanja. Raziskovalne metode: V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Uporabili smo tehniko zbiranja podatkov s standardiziranim anketnim vprašalnikom o prehranjevalnih navadah starostnikov. Povzeli in priredili smo standardiziran vprašalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Iz tega vprašalnika smo vzeli 6 demografskih vprašanj in 14 vprašanj, ki se nanašajo na prehranjevalne navade starostnikov. Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPPS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično analizo podatkov. Uporabili smo statistično metodo hi-kvadrat test in opisno ali deskriptivno statistiko. Za prikaz podatkov v obliki grafov in tabel smo uporabili Microsoft Excel. Rezultati: Na osnovi naše raziskave smo ugotovili, da ima 66,8 % starostnikov povišano telesno težo, zaužijejo premalo tekočine ter uporabljajo bolj mastno mleko. Zaužijejo premalo sveže zelenjave in sadja, ki sta na jedilniku bolj tedensko kot večkrat dnevno. Ugotovili pa smo tudi, da imajo starostniki ustrezno število obrokov na dan. Na osnovi rezultatov s statističnim testom hi-kvadratom po spolu ne moremo povezati spremenljivk, lahko pa povežemo starost in popito tekočino ter uživanje pravega čaja. Povežemo lahko izobrazbo in dosoljevanje hrane. Sklep: Preveč starostnikov ima povišano telesno težo, zato bi jo morali zmanjšati, uporabljati manj mastno mleko in več nenasičenih maščob. Večina starostnikov popije premalo tekočine, zato bi morali uživati več vode in nesladkanih napitkov.
Ključne besede: starostnik, prehranjevalne navade, prehranski dejavniki, kakovost življenja
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 755; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (556,70 KB)

97.
METODE NADZORA NAD TLAKOM V MEŠIČKU TRAHEALNEGA TUBUSA
Dejan Radolič, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaposleni zdravstveni delavci večinoma polnijo mešičke dihalnih cevk brez kontrole tlaka z manometrom za razliko od zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Namen raziskave je bil ugotoviti kolikšne tlake dosegajo udeleženci raziskave z tipanjem kontrolnega ventila in kolikšne tlake dobimo pri različnih količina vpihanega zraka v mešiček dihalne cevke glede na njeno velikost. Metodologija: Eksperimentalno študijo smo izvedli med zaposlenimi na oddelku intenzivne terapije v bolnišnici v Lachnu v Švici, v kateri je bilo udeleženih 15 zaposlenih, ki so izvedli 1620 meritev. Uporabili smo dihalne cevke velikosti od 6.0 do 8.5. V drugem delu pa smo ugotavljali razliko v tlaku v mešičku dihalne cevke glede na volumen vpihanega zraka in velikosti dihalnih cevk. Rezultati: Opaziti je trend v naraščanju tlaka glede na vrstni red vpihovanj (3 meritve). Na začetku polnjenj so bili tlaki manjši. Pri majhni dihalni cevki 6.0 in veliki brizgalki 20 ccm smo pri prvih polnjenjih izmerili tlak 25,73 ± 5,4 cm H2O, medtem, ko se je pri tretjem polnjenju tlak povečal na povprečnih 30 ± 6 cm H2O (p=0,003). Sklep: Edini pravilni način kontrole tlaka v mešičku dihalne cevke je uporaba merilca za merjenje tlaka. Nobena druga tehnika ali drug sistem ne sme zamenjati uporabe teh merilcev. Samo z redno kontrolo tlaka v mešičku dihalne cevke lahko preprečimo puščanje zraka iz pljuč in zatekanje tekočin iz zgornjih dihal v pljuča. Prav tako pa z optimizacijo tlaka v mešičku dihalne cevke preprečujemo možne poškodbe na sluznici sapnika. Ključne besede: dihalna cevka, mešiček dihalne cevke, tlak, merilec tlaka, kontrolni balon.
Ključne besede: dihalna cevka, mešiček dihalne cevke, tlak, merilec tlaka, kontrolni balon.
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 294; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

98.
POUČENOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE O VARNEM DELU S PACIENTI
Patricija Kovač, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. Neželen dogodek negativno vpliva in ima negativni škodljivi učinek na pacienta. Medicinska sestra in ostali zdravstveni delavci vključno s študenti imajo pomembno vlogo pri preprečevanju neželenih dogodkov. Namen magistrskega dela predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, zato smo za zbiranje podatkov uporabili strukturiran vprašalnik. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 oseb. Raziskava je bila izvedena v mesecu marcu 2015. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da za varnost pacientov ni najbolje poskrbljeno. Anketirani študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru poznajo dejavnike, ki največkrat privedejo do neželenega dogodka. Iz raziskave je razvidno, da poučenost o varnem delu s pacienti ocenjuje 17 (33 %) anketiranih oseb kot odlično, 14 (27 %) anketiranih oseb kot dobro in 10 (20 %) anketiranih oseb kot srednje dobro. Pomanjkljivo znanje o varnem delu s pacienti ima 6 (13 %) anketiranih oseb in zelo pomanjkljivo znanje 3 (7 %) anketirane osebe. Potrdili smo prvo hipotezo (p = 0,031), da imajo podiplomski študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru po lastni presoji več znanja kot študenti dodiplomskega študijskega programa. Druge hipoteze, da imajo študenti, ki o neželenem dogodku govorijo, po lastni presoji več znanja kot študenti, ki neželen dogodek prikrijejo, nismo uspeli potrditi (p = 0,166). Sklep. Varnost pacientov je prepogost problem v zdravstvenih ustanovah ali organizacijah. Porast tega problema zaskrbljujoč, zato sta nujna izobraževanje zdravstvenega osebja in ozaveščanje javnosti o tej problematiki.
Ključne besede: varnost, kakovost, neželen dogodek, študenti, zdravstvena nega, pacient.
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 413; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (825,83 KB)

99.
IZGOREVANJE IN STRES PRI MEDICINSKIH SESTRAH V DIALIZNIH CENTRIH
Maja Ovčar, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Živimo hiter tempo življenja. Na vsakem koraku se od nas zahteva največ, pa naj bo to v službi ali doma; smo na to pripravljeni? Službe so dandanes stresne, saj se dogodki vrstijo po hitrem vrstnem redu, vsem se nekam mudi, vse je tempirano na najkrajši možni rok. Dializne medicinske sestre opravljajo delo s kroničnimi pacienti, ki so velikokrat prezahtevni in potrebujejo veliko razumevanja, podpore in pozornosti. Medicinske sestre v dializnih centrih imajo povečano možnost za infekcijske bolezni (hepatitis, aids …) in psihične težave. Vse te bolezni lahko povečajo verjetnost za izgorevanje ali stres. Namen in cilji: Ugotoviti želimo, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki, zaposleni v dializnih centrih, izpostavljeni izgorevanju in stresu na delovnem mestu, ter ali posamezni dializni centri skrbijo za preprečevanje in zmanjšanje izgorevanja ter stresa. Cilji so: analizirati rezultate, jih interpretirati ter predlagati rešitve glede na pridobljene rezultate, ugotoviti, ali je pri dializnem osebju prisoten stres ter ali je pri dializnem osebju prisotno izgorevanje in kateri so najpogostejši simptomi izgorevanja in stresa na delovnem mestu. Raziskovalne metode: Za prikaz pridobljenih podatkov smo uporabili naslednje raziskovalne metode: analitično metodo (razčlenjevanje celote v posamezne dele), metodo deskripcije (opisovanje), metodo kompilacije (uporaba zapiskov in citatov drugih avtorjev), metodo dedukcije (sklepanje na osnovi splošnih spoznanj) in osnovne statistične analize. Podatke iz vprašalnika smo računalniško obdelali ter prikazali v obliki grafov in tabel. Uporabljali smo progama Microsoft Excel in SPSS 17.0. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo oz. analizo. Rezultati: Glede na analizo podatkov menimo, da dializne medicinske sestre niso izgorele, imajo pa srednjo oceno učinkovitosti, so preobremenjene in imajo stresno delovno mesto. Redno skrbijo za rekreacijo in sproščanje, delo na dializi jim je zanimivo in ga sprejemajo kot izziv in ne kot grožnjo, ko potrebujejo pomoč, tudi prosijo zanjo. Vodilne medicinske sestre v dializnih centrih znajo pohvaliti zaposlene in dobro voditi dializne oddelke. Sklep: Glede na način in specifičnost dela ter zelo zahtevne paciente smo pričakovali slabše rezultate. Vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da dializne medicinske sestre obvladajo specifičnost dela z dializnimi pacienti, da se znajo vživeti vanje, da se s pacienti, ki redno obiskujejo dializo, spletejo prijateljske vezi ter zaupanje, kar jim močno pomaga pri premagovanju ovir in stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: izgorevanje na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, medicinska sestra, dializni centri, zaposleni.
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

100.
UGOTAVLJANJE GENSKIH PREDIKTORJEV S POMOČJO INTELIGENTNIH SISTEMOV
Nejc Rednjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Pri strojnem učenju (angl. Machine Learning) gre za pridobivanje znanja na podlagi izkušenj. Ne gre za učenje na pamet, ampak za iskanje pravil v učnih podatkih. Najbolj znane metode strojnega učenja so odločitvena drevesa (DT), metoda podpornih vektorjev (SVM) in nevronske mreže (NN). Metode strojnega učenja so nam v pomoč pri ugotavljanju genskih prediktorjev. Algoritmi strojnega učenja imajo prav tako pomembno vlogo pri diagnosticiranju rakavih obolenj. V magistrskem delu smo opisali najbolj znane metode strojnega učenja in jih preizkusili na podatkovni bazi AP_Colon_Kidney. Uporabili smo podatkovno bazo iz spletne zbirke GEMLeR, ki vsebuje podatke o genski ekspresiji za več kot 2000 vzorcev tumorjev. Raziskali smo tudi, kateri geni so najbolj izraženi v primeru rakavega obolenja debelega črevesa in ledvic.
Ključne besede: strojno učenje, odločitvena drevesa, nevronske mreže, metoda podpornih vektorjev, gen, podatkovna baza.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 541; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici