SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi
Mateja Novak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe. Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

92.
TEMELJI USPEŠNEGA PROCESA VODENJA TIMA ZDRAVSTVENE NEGE V URGENTNEM CENTRU
Miroslava Golež, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V magistrskem delu smo predstavili in raziskali zadovoljstvo, informiranost in motivacijo v timu zdravstvene nege urgentnega centra ene izmed bolnišnic. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval trditve, do katerih so se anketiranci morali opredeliti na petstopenjski lestvici. Raziskavo smo izvedli med člani tima zdravstvene nege v urgentnem centru. Rezultate raziskave smo obdelali s Microsoft Office 2012, Microsoft Office Excel 2012 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da zaradi timskega dela postanejo zaposleni bolj komunikativni in lažje pokažejo svoje znanje (p = 0,00). Delovanje tima je najboljše, če člani tima sami izberejo vodjo tima (p = 0,00). Zaposleni v timu si upamo odkrito povedati svoje mnenje (p = 0,00). Denarne nagrade in materialne dobrine so najboljši motivator (p = 0,00). Do konfliktov prihaja vedno zaradi istih članov v našem timu (p = 0,00). Diskusija in sklep: Timsko delo v zdravstvu je zelo pomembno, saj se pri obravnavi pacienta prepleta zelo veliko timov. Delo v urgentnem centru zahteva strokovnost, natančnost, hitrost, komunikacijo. Pri timih, ki ne sodelujejo oz. niso usklajeni, prihaja do konfliktov, kar najbolj občutijo pacienti. Raziskava je pokazala, da so zaposleni zadovoljni s timskim delom in komunikacijo. Prav tako v timu ponavadi vedno prihaja do konfliktov zaradi istih ljudi.
Ključne besede: Tim, timsko delo, vodenje, komunikacija, konflikti, urgentni center.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (842,23 KB)

93.
ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z ZDRAVSTVENO OSKRBO V URGENTNEM KIRURŠKEM BLOKU
Sonja Mikl, 2015, magistrsko delo

Opis: Zadovoljstvo pacienta z zdravstveno oskrbo je cilj zdravstvenega osebja in se kaže kot rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov z oskrbo v Urgentnem kirurškem bloku. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 230 pacientov, oskrbljenih v Urgentnem kirurškem bloku. Postopki zbiranja podatkov so temeljili na kvantitativni tehniki anketiranja z vprašanji zaprtega tipa. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo ter z grafičnim in tabelnim prikazom. Rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti v Urgentnem kirurškem bloku zadovoljni z zdravstveno oskrbo. 59 % vseh anketiranih je zdravstveno oskrbo, ki so je bili deležni v okviru obravnave ocenilo s 5. Ugotovili smo tudi, da obstaja starostna razlika v oceni zadovoljstva anketirancev in tako potrdili postavljeno hipotezo (p<0,001). Rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Lepa beseda in prijazen pogled pozitivno vplivata na počutje pacienta in s tem pozitivno delujeta na njegovo vrednotenje zdravstvene oskrbe. Urgenca je kraj, kjer se zaposleni srečujemo s poškodovanci vseh starostnih skupin, z različnimi poškodbami, v veliko primerih s poškodbam pridruženimi bolezenskimi stanji in življenjsko ogroženimi poškodovanci. Poškodovanci pridejo nenapovedano in so na obravnavo nepripravljeni, zato se posledično pri nekaterih pokažejo negativna čustva, kot so strah, jeza in negotovost. Zdravstveno osebje mora znati pokazati veliko empatije, saj le tako lahko občuti to, kar v dani situaciji občuti pacient in s tem pozitivno vpliva na njegovo počutje, kar pa pripomore k večjemu zadovoljstvu z zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: pacient, kakovost, zadovoljstvo, komunikacija, pravice in dolžnosti.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (672,69 KB)

94.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOV
Marjeta Oplot, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011. Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni. Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Ključne besede: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

95.
IZBOLJŠANJE PROCESA VODENJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Bojana Sečnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Medicinske sestre so pri svojem delu zelo obremenjene. S tem se njihovo zadovoljstvo in motivacija na delovnem mestu lahko zmanjšata. Če zaposleni niso zadovoljni, motivirani in pozitivno naravnani na spremembe, se lahko pojavijo tudi strokovne napake. Glavne medicinske sestre morajo dobro poznati svoje zaposlene. Vedeti morajo, s kakšnim načinom in pristopom lahko nekoga motivirajo za delo in vzpodbudijo miselnost, da so zaposleni za delodajalca zelo pomembni. Za to potrebuje vodja veliko znanja s področja osebnih in socialnih veščin. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili relevantno literaturo s področja vodenja, timskega dela in izboljšav pri vodenju. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec med poletjem 2014. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da so zaposleni zadovoljni z vodenjem glavne medicinske sestre oddelka in da podpirajo novosti pri delu. Glavne medicinske sestre znajo motivirati zaposlene za uvajanje novosti. Ugotovili smo tudi, da zaposleni podpirajo novosti, ne glede na dolžino delovne dobe. Glavne medicinske sestre dajejo zaposlenim zgled. Pri vodenju je pomembno, da vse zaposlene obravnavajo enakopravno in da vsem zaposlenim dajejo enake možnosti za napredek.
Ključne besede: vodenje, medicinska sestra, motivacija, novosti.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

96.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODZIVU PACIENTOV NA PROGRAM SVIT
Mateja Topolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Bolezen kot je rak debelega črevesa in danke je ena izmed najpogostejših bolezni raka v Sloveniji kot tudi v Evropi. Z namenom, da bi zmanjšali porast te bolezni, so v letu 2008 uvedli preventivni državni Program SVIT. Program zajema žensko in moško populacijo ljudi, staro med 50 in 69 let. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre, da bi povečale odzivnost, zakaj ravnajo tako in kje one vidijo zapreke glede na odzivnost pacientov, ki jih zaznajo pri svojih intervencijah. Prav tako nas je zanimalo ali jih delodajalec podpira in kako poteka sodelovanje med sodelavci Programa SVIT in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (1,67 MB)

97.
ANALIZA ZADOVOLJSTVA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV NA PODROČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
Janja Jemenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Krvodajalstvo predstavlja množično udejstvovanje prostovoljnih ljudi krvodajalcev, ki nesebično sodelujejo na krvodajalskih akcijah in na takšen način pomagajo bolnikom pri ohranitvi življenja. V magistrskem delu smo preučevali profil, motive in zadovoljstvo krvodajalcev, ki prostovoljno darujejo kri. V raziskavo so zajeti krvodajalci, ki darujejo kri v Centru za transfuzijsko medicino (CTM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC MB), terenskih akcijah CTM ter dislociranih enotah CTM to sta Enota transfuzijske dejavnosti Murska Sobota (ETD MS) in Enota transfuzijske dejavnosti Ptuj (ETD Ptuj).
Ključne besede: Krvodajalstvo, transfuzijska dejavnost, organizacija dela, zadovoljstvo, odnos zaposlenih, Center za transfuzijsko dejavnost Maribor.
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 102
.pdf Polno besedilo (826,19 KB)

98.
OCENA KAKOVOSTI VODIJ TIMA NA INTENZIVNEM ODDELKU
Darja Podsedenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Za najboljši možni izid zdravljenja življenjsko ogroženih pacientov je potreben tim, v katerem so vsi zaposleni visoko strokovno usposobljeni, vodje pa odlikujejo sposobnosti načrtovanja, organiziranja in nadzorovanja dela, pa tudi motiviranja, komuniciranja in konstruktivnega reševanja problemov. Hkrati morajo biti tudi zanesljivi, primerno čustveno inteligentni in imeti razvito empatijo, saj naj bi bili vzor ostalim zaposlenim. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost vodij in vodenja na Oddelku za intenzivno interno medicino. Metodologija raziskovanja: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metodologija. Vzorec raziskave predstavljajo vsi zaposleni na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, (14 v negovalnem timu, 9 vodij negovalnih timov in 6 zdravnikov). Anketiranje je bilo anonimno, sodelujoči so izpolnjene ankete oddajali v spletnem obrazcu Google Forms. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS 13.0 (SPSS inc., Chichago, IL, USA) z metodami: enosmerne analize variance, t-testom za dva neodvisna vzorca, t-testom za odvisna vzorca in Hi-kvadratnim testom, glede na naravo spremenljivk. Statistično pomembna razlika je bila opredeljena pri stopnji p<0,05. Raziskovali smo februarja 2015. Rezultati: Za zaposlene je najpomembnejša veščina vodenja organizacija dela. Med lastnostmi, ki so pomembne pri vodjih so: zanesljivost in samokritičnost, najvišje pa ocenjujejo poštenost, odgovornost in zanesljivost vodij. Večina zaposlenih je na delovnem mestu najbolj zadovoljna s samim delom. Med motivacijskimi dejavniki, na katere vodje ne morejo vplivati (plača in delovni pogoji), so zaposleni na delovnem mestu najmanj zadovoljni s plačo; med tistimi, na katere imajo vodje vpliv, pa z vzdušjem v timu. Večina meni, da vodje timov ustrezno vodijo in nadzirajo delo, pri vodjih so visoko ocenili tudi nekatere druge lastnosti, ki odlikujejo dobre vodje. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da so veščine in lastnosti, ki so - po mnenju zaposlenih - potrebne za dobro vodenje, pri vodjih timov dobro izražene, zato menimo, da lahko kakovost vodenja ocenimo kot precej dobro. Relativno nizko zadovoljstvo z vzdušjem v timu bi lahko izboljšali z ustrezno komunikacijo in z ukrepi, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje.
Ključne besede: zdravstvo, vodenje, negovalni tim, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (3,02 MB)

99.
Vpliv zaupanja na vodenje v zdravstveni negi
Marjetka Gajster, 2015, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko se managerji v organizacijah vedno bolj zavedajo, da je zaupanje med sodelavci pomemben dejavnik, saj brez zaupanja ni uspešnega vodenja, brez slednjega ni uspešnih ljudi in tudi ne uspešne organizacije. Namen magistrske naloge je preveriti teoretična spoznanja o zaupanju, vodenju in motivaciji v zdravstveni negi in ugotoviti, če lahko stopnja zaupanja med nadrejenimi in podrejenimi vpliva na vodenje v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje, ter kako bi to zaupanje še izboljšali. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika v Splošni bolnišnici Celje kažejo, da med nadrejenimi in podrejenimi v zdravstveni negi obstaja visoka stopnja zaupanja in da to zaupanje vpliva na dobre medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da nadrejeni uporabljajo demokratični stil vodenja, saj se posvetujejo z zaposlenimi, kar pomembno vpliva na stopnjo zaupanja. Anketa je tudi pokazala, da visoka stopnja zaupanja med nadrejenimi in podrejenimi pozitivno vpliva na motivacijo zaposlenih. Anketiranci so mnenja, da obstaja velika medsebojna soodvisnost med vodenjem, zaupanjem v nadrejenega in motivacijo zaposlenih z delom.
Ključne besede: Zaupanje, vodenje, motivacija in zdravstvena nega.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 441; Prenosov: 109
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

100.
POSLOVNI NAČRT DOMA STAROSTNIKOV
Matjaž Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen in cilj magistrske naloge je predstaviti poslovni načrt za zasebni dom starostnikov takšne kapacitete, ki bi omogočala postavitev objekta tudi v manjše občine, a bi bil kljub temu še vedno rentabilen. Pri poslovnem načrtu bomo izpostavili finančni del, tj. finančni načrt, katerega bomo podrobneje opisali. Prikazati želimo predvidena potrebna sredstva za izgradnjo objekta, predvidene obratovalne stroške doma starostnikov ter predvideni poslovni izid. Na podlagi predvidene strukture stroškov in prodajnih cen bomo prikazali tudi prihodke od prodaje v kritični točki gospodarnosti, kritično količino gospodarnosti in stopnjo varnostne razlike. Predpostavili smo objekt s kapaciteto 36 stanovalcev V empiričnem delu magistrskega dela z analitično in sintetično metodo obdelamo podatke letnih poročil izbranih domov za starostnike, prikažemo stroške poslovanja, vezane na enoto storitve (stanovalca) in zaposlenega, prihodke na enoto storitve ter pridobljene podatke uporabimo v predvidenem finančnem načrtu doma za starostnike. Podatke obdelamo s pomočjo programske opreme Microsoft Office Excel 2010. Ugotovili smo, da dom starostnikov s 36 stanovalci lahko posluje rentabilno. Ob zasedenosti 33,19 postelje pri načrtovanih stroških dom starostnikov še ne prikazuje izgube. Posebej se je potrebno osredotočiti na stroške izgradnje objekta, pridobitvi ugodnega financiranja izgradnje objekta, izbiri zunanjih izvajalcev storitev, racionalizirati delovne procese ter optimalno porazdeliti in zaposliti kader. Poudariti želimo, da je dom za starostnike kapacitete 36 stanovalcev mogoče umesti v manjše občine, katerim zadošča za potrebe njihovih občanov. Starostnikom pa se tako omogoči, da ostanejo v svojem domačem okolju ter dnevno druženje s svojimi bližnjimi.
Ključne besede: dom starostnikov, stroški, prihodki, poslovni načrt, rentabilnost
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 455; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici