SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 365
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska klima v profitnih in neprofitnih zdravstvenih organizacijah
Petar Ljuljđuraj, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Organizacijska klima je zelo pomemben pokazatelj trenutnega pogleda in odgovora zaposlenih na delovno organizacijo, v kateri so zaposleni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena organizacijske klime ter ali obstajajo razlike v organizacijski klimi med profitnimi in neprofitnimi zdravstvenimi ustanovami. Metodologija: V empiričnem delu naloge je bil uporabljen anketni vprašalnik SIOK za merjenje organizacijske klime. Anketiranih je bilo 50 zaposlenih v profitni organizaciji in 50 zaposlenih v neprofitni organizaciji. Razlike med posameznimi skupinami anketirancev smo preverjali s pomočjo t-testa za dva neodvisna vzorca, enosmerno analizo variance, neparametričnim Mann-Whitneyevim testom ter Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: V okviru proučevanja dejavnikov organizacijske klime rezultati kažejo na statistično pomembne razlike med zaposlenimi v profitni in neprofitni organizaciji v primeru 11 od skupno 14 dejavnikov organizacijske klime. Če izpostavimo najbolj izrazite razlike, ugotovitve kažejo, da se zaposleni v neprofitni organizaciji statistično pomembno bolj strinjajo z inovativnostjo in iniciativnostjo (t = -5,387; p < 0,001), odnosom do kakovosti (M-W = 676,500; p < 0,001) in organiziranostjo (M-W = 719,500; p < 0,001). Zaposleni v neprofitni organizaciji torej ocenjujejo organizacijsko klimo bolje kot zaposleni v profitni organizaciji. Za razliko od tega pa med zaposlenimi z različno stopnjo izobrazbe statistično pomembne razlike ne obstajajo. Razlike v zadovoljstvu zaposlenih v profitni in neprofitni zdravstveni organizaciji obstajajo, vendar niso statistično pomembne. Nekoliko višje zadovoljstvo je mogoče zaznati med zaposlenimi v neprofitni organizaciji. Sklep: Ugotovili smo, da sta organizacijska klima in zadovoljstvo bolje ocenjena v neprofitni organizaciji. Samo redno spremljanje in sprotno izboljševanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih lahko vpliva na uspeh in izpolnjevanje vizije in poslanstva organizacije. Prostor za nadaljnje raziskovanje je zaznati predvsem v smereh iskanja razlogov za razlike v oceni in fluktuaciji zaposlenih. Ključne besede: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima.  
Ključne besede: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (842,21 KB)

2.
Posebni primeri merjenja neinvazivnega krvnega tlaka po avskultacijski metodi
Anica Buh, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Neinvazivno merjenje krvnega tlaka spada v pogosto izvajan monitoring obtočil v kliničnem okolju. Med zaposlenimi medicinskimi sestrami smo raziskali poznavanje posebnih primerov pri merjenju avskultacijske vrzeli in odsotnost pete faze Korotkovih tonov. Raziskali smo tudi teoretično ozadje teh fenomenov. Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali medicinske sestre ta dva fenomena poznajo ter kolikokrat so se z omenjenima fenomenoma že srečale v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V priložnostnem vzorcu smo zaposlenim medicinskim sestram ponudili več scenarijev v katerih so morale izmeriti krvni tlak po avskultacijski metodi na simulatorju. Simulirali smo normalni krvni tlak, avskultacijsko vrzel, hipertenzijo in odsotnost pete faze po Korotkovu. Rezultati: Ugotavljamo, da medicinske sestre, ki delajo v kliničnem okolju, avskultacijsko vrzel prepoznajo v simuliranem okolju v 75,8 %. Pojavnost odsotnosti pete faze po Korotkovu pa prepoznajo v 36,4 % v simuliranem okolju. V kliničnem okolju se je pet medicinskih sester že srečalo s pojavom avskultacijske vrzeli in devet medicinskih sester z odsotnostjo pete faze po Korotkovu pri merjenju krvnega tlaka po avskultacijski metodi. Diskusija in zaključek: Primera se sicer redko pojavita pri merjenju tlaka, vendar to ne more opravičiti njihovega nepoznavanja. Medicinske sestre v kliničnem okolju ta dva fenomena še redkeje srečujejo, ker se krvni tlak vse pogosteje meri s samodejnimi merilniki krvnega tlaka. Če zgrešimo avskultacijsko vrzel, napačno določimo sistolično vrednost krvnega tlaka, ki je podcenjena.
Ključne besede: avskultacijska vrzel, Korotkovi toni, medicinske sestre, pogostost pojavljanja fenomenov v kliničnem okolju, prepoznavanje fenomenov.
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 31; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Ergonomija in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici
Anja Faflik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali ergonomijo in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici. Namen magistrskega dela je bil raziskati delovno okolje medicinskih sester in ugotoviti, ali medicinske sestre pri svojem delu upoštevajo ergonomska načela, da se izognejo raznim zdravstvenim težavam. Magistrsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, dovoljene obremenitve v zdravstveni negi in pogostost težav s hrbtenico, analizirali smo razne ergonomsko-tehnične pripomočke, s katerimi si medicinske sestre olajšajo delo pri dvigovanju in premeščanju bolnikov. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram, zaposlenim na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ima kar 85 % anketirancev težave s hrbtenico, ki so povezane z naravo njihovega dela. Iz raziskave je tudi razvidno, da medicinske sestre pri svojem delu najpogosteje uporabljajo drseče podlage, s katerimi si olajšajo delo pri premeščanju in dvigovanju bolnikov. Po izračunu hipotez smo ugotovili, da pri prvi hipotezi ne obstajajo statistično pomembne razlike med starostno strukturo medicinskih sester in upoštevanjem dovoljene obremenitve dela, pri drugi hipotezi smo ugotovili, da medicinske sestre glede na delovno dobo uporabljajo različne pripomočke za premeščanje in dvigovanje bolnikov. Vključevanje ergonomije v izvajanje nalog izvajalcev zdravstvene nege v zdravstveni negi predstavlja predvsem način za ohranjanje zdravja zaposlenih in bolnikov. V načrtovanje delovnega okolja bi morali biti vključeni zaposleni in delodajalci. Zaposleni najbolje poznajo svoje delo in vedo, kaj je zanje varno. Tako ne bi prihajalo do poškodb na delovnem mestu zaradi preobremenitve.
Ključne besede: Ergonomija, oblikovanje dela, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v Sloveniji
Natalija Bohinc, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 81; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (953,36 KB)

5.
Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide
Manja Sluga, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze, G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Ključne besede: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1021,95 KB)

6.
Kalkulacija stroškov operativnega posega odstranitve vratne medvretenčne ploščice z zatrditvijo
Sebastijan Tišler, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo opravili kalkulacijo stroškov operativnega posega odstranitev vratne medvretenčne ploščice z zatrditvijo in raziskali, kako Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor obvladuje stroške, ki nastanejo pri tem operativnem posegu. V prvem teoretičnem delu smo pregledali in analizirali relevantno literaturo s področja obvladovanja stroškov, proučili smo vrste stroškov in opredelili vlogo stroškovnih mest. V nadaljevanju smo predstavili še kalkulacije stroškov, ki predstavljajo temelj za obvladovanja stroškov organizacije. Sledi predstavitev zdravstvenega varstva in plačevanja zdravstvenih storitev, saj sta ti dve tematiki tesno povezani s predmetom proučevanja. V drugem empiričnem delu smo popisali in izračunali stroške porabljenega medicinsko potrošnega materiala, stroške uporabljenih zdravil in izračunali amortizacijo iz naslova uporabe aparatur potrebnih za izvedbo posega. Dodali smo tudi izračun stroškov dela, to je v našem primeru stroške dela operativnega tima. Raziskali in preučili smo tudi vse ostale stroške, ki nastajajo pri tovrstni oskrbi pacienta. V nadaljevanju smo preučili način kalkulacije stroškov, ki ga uporablja UKC Maribor za tovrstne operativne posege in ga primerjali s predlaganim. V zaključku pa smo se osredotočili še na primerjavo med finančnimi sredstvi, ki jih za poseg nameni zdravstveni ustanovi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in v predlagani kalkulaciji identificiranimi stroški samega operativnega posega in postopkov povezanih z njim.
Ključne besede: stroški v zdravstvu, kalkulacija stroškov, obvladovanje stroškov v zdravstvu, financiranje zdravstva, sistem diagnostičnih skupin (DRG).
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (761,94 KB)

7.
Seznanjenost, stališče in odnos zdravstvenih delavcev do povzročiteljev bolnišničnih okužb
Ksenija Širec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opisali problematiko okužb, povezanih z zdravstvom. Opisali smo najpogostejše povzročitelje, njihove poti prenosa, raziskali strokovne smernice za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, ki zdravstveno osebje zavezuje k upoštevanju ter poudarili pomen higiene rok. Namen magistrskega dela je bil oceniti seznanjenost, stališče in odnos glede standardnih ukrepov okužb, povezanih z zdravstvom, in z njimi povezanih determinant med zdravstvenimi delavci v socialnovarstvenih ustanovah. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med zdravstvenimi delavci v dveh socialnovarstvenih ustanovah. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistisc 19. Rezultati raziskave: V raziskavi smo potrdili hipotezo, da zdravstveni delavci z višjo izobrazbo bolje poznajo povzročitelje okužb, povezanih z zdravstvom. Prav tako smo potrdilo hipotezo, da delovna doba zdravstvenih delavcev nesignifikantno vpliva na poznavanje povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Ugotovili smo tudi, da imajo zdravstveni delavci pozitivno stališče in odnos do izvajanja smernic za preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Sklep: Predvsem v zadnjih letih so bili doseženi pomembni premiki v zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom. Zdravstveni delavci imajo dobro znanje, pozitivno stališče in odnos do povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Za zmanjševanje okužb, povezanih z zdravstvom, pa sta pomembna nadzor in nenehno izobraževanje na tem področju.
Ključne besede: okužbe, povezane z zdravstvom, povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom, higiena rok, poti prenosa okužb, povezanih z zdravstvom, smernice, zdravstveni delavci.
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku
Dunja Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku.
Ključne besede: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Vpliv biokemičnih in kliničnih značilnosti na pojav peritonitisa, pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo
Ana Koroša, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientih s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), lahko številni dejavniki prispevajo k nastanku peritonitisa. Namen naše raziskave je bil pri pacientih, zdravljenih s PD, analizirati povezavo med različnimi kliničnimi dejavniki in biokemičnimi vrednostmi ter pojavom peritonitisa. Metode: V raziskavo smo vključili 53 pacientov, starih od 15 do 67 let, ki so začeli zdravljenje s PD na Oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od maja 1998 do novembra 2016. Analizirali smo biokemične vrednosti in klinične dejavnike pacientov, zdravljenih s PD, ob pričetku zdravljenja s PD ter nato ob pojavu prvega peritonitisa oziroma ob koncu opazovanega obdobja. V opazovanem obdobju 1615 mesecev (1–123,7 meseca, povprečno 30,5±30,9 meseca), smo pri 15 pacientih (28,3 %) diagnosticirali peritonitis. Rezultati: Pacienti, ki so preboleli peritonitis, so imeli v primerjavi s pacienti brez prebolelega peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD višjo koncentracijo serumskega fosfata (U = 155,00, p = 0,010). Povprečni čas verjetnosti pojava prvega peritonitisa pri vseh pacientih je bil 77,4 meseca (95% IZ [59,7; 95]). Pacienti z normalnim serumskim fosfatom ob pričetku zdravljenja s PD so imeli povprečen čas preživetja, do pojava peritonitisa, 110 mesecev (95% IZ [92,1; 127,9]), pacienti z visokim serumskim fosfatom pa so imeli povprečen čas preživetja do pojava peritonitisa, 67,3 mesecev (95% IZ [10; 47,7]). Razprava: Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv serumskega fosfata na pojav peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD. Ta ugotovitev je lahko v pomoč pri prepoznavanju pacientov, ki zdravljenje s PD pričnejo z visokim nivojem serumskega fosfata in imajo zato višje tveganje za nastanek peritonitisa.
Ključne besede: končna odpoved ledvic, preddializno izobraževanje pacientov, peritonealna dializa, peritonitis, serumski fosfat.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 85; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (958,26 KB)

10.
Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizaciji
Biljana Pejčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela. Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici