SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 390
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni in etični vidiki posebnih varovalnih ukrepov v splošni bolnišnici
Klara Sodin, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Za zagotavljanje varne obravnave pacienta se v praksi zdravstvene nege uporabljajo tudi posebni varovalni ukrepi, z uporabo katerih pa zdravstveni delavci posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Raziskovalna metodologija in metode: Za oblikovanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. Med zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje smo razdelili 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 97. Pridobljene podatke smo prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 ter jih statistično obdelali s programom IBM SPSS 20.0. Rezultati: V raziskavi 26 % medicinskih sester navaja, da se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov pogosto srečujejo s pravnimi in etičnimi dilemami. Zakonodajo, ki ureja uporabo posebnih varovalnih ukrepov v splošnih bolnišnicah, medicinske sestre slabo poznajo. Kar 41 % jih priznava, da niso seznanjene z Zakonom o duševnem zdravju iz leta 2008. Diskusija in sklep: Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov predstavlja eno od najzahtevnejših nalog v zdravstveni negi. Pomembno je, da je njihova izvedba varna in kakovostna, obenem pa tudi skladna z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti delovne organizacije. Kakršnokoli odstopanje od veljavnih smernic in protokolov predstavlja podlago za moralno, etično in tudi pravno odgovornost zdravstvenih delavcev, ki izvajajo posebne varovalne ukrepe. Zato je nujno izobraževanje s področja njihove uporabe in zakonodaje, ki ga ureja.
Ključne besede: etika, etične listine, etične dileme, zakonodaja, zakon
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (919,26 KB)

3.
Classification of perimetric data for supporting glaucoma diagnosis
Janja Belinc, 2018, magistrsko delo

Opis: The aim of the study: Glaucoma is a chronic, progressive and asymptomatic retinal disease which results in an irreversible visual field loss. The main objective of this Master’s thesis work was to study the applicability of classification techniques for supporting glaucoma diagnosis. Research Methodology: In this study perimetric data was obtained by SPARK strategy implemented in Oculus perimeters and provided by medical experts from the Hospital Universitario de Canarias (HUC). This data was used for constructing the feature vectors for the classification problem. Feature vectors of 66 values and feature vectors of 6 values were tested in the experiments. The proposed classification study attempted to: a) demonstrate that the studied classifiers were able to distinguish between “healthy” and “glaucomatous” eyes using only perimetric data, and b) analyse which feature vector design was the most suitable to accomplish this task. Results: The classification results showed that classifiers performed better on 6 than on 66 perimetry values, which demonstrated the suitability of the 6 points selected by the SPARK strategy and supported its use in medical field. Conclusion: In this study two remarkable findings for pattern recognition in perimetric data were obtained. Firstly, that reducing the dataset improved the efficiency of the studied classifier, and secondly, that simple pattern recognition models types were more efficient than complex ones.
Ključne besede: Eye disease, visual field, SPARK perimetry, pattern recognition, machine learning, supervised learning, ROC analysis
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

4.
Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo pacientov s sladkorno boleznijo na osnovi podatkov o bolnišničnih obravnavah
Nives Zeme, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Ponovni bolnišnični sprejemi odražajo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. S pomočjo metod strojnega učenja in podatkov javnega značaja lahko določimo indikatorje, ki statistično značilno vplivajo na ponovno hospitalizacijo. Na podlagi določenih indikatorjev izdelamo napovedne modele za identifikacijo bolnikov, ki so ogroženi za ponovno hospitalizacijo. Raziskovalne metode: V magistrskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Raziskava v empiričnem delu je temeljila na deskriptivni inferenčni statistični metodi. S statističnim programskim orodjem IBM SPSS 22.0 smo zgradili napovedni model za tveganje ponovne hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Posamezne spremenljivke smo preverili in statistično analizirali s pomočjo testa hi-kvadrat in neparametričnega testa Mann-Whitney U. Rezultati: Ugotovili smo, da nekateri indikatorji vplivajo na tveganje za ponovno hospitalizacijo v 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. Za statistično značilne indikatorje so se izkazali: starost bolnika 74 let [95-odstotni IZ 74,75]; p < 0,001, ležalna doba 7 dni [95-odstotni IZ 7,8]; p < 0,001, število diagnoz 6 [95-odstotni IZ 6,6]; p = 0,047, število procedur 5 [95-odstotni IZ 5,6]; p < 0,000 in mesec odpusta iz bolnišnice 5 [95-odstotni IZ 5,5]; p = 0,001. Pri napovedovanju ponovne hospitalizacije bolnikov v slovenskih in kalifornijskih bolnišnicah obstajajo enaki indikatorji, vendar se med seboj statistično značilno razlikujejo. Diskusija in zaključek: Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo vključuje dobro poznavanje lastnosti bolnika. Te so: zdravstveno stanje, socialno-demografski dejavniki in uporaba zdravstvenih storitev. Pomembna je opredelitev in razumevanje indikatorjev (spremenljivk) ter njihovih vrednosti, ki vplivajo na ponovno hospitalizacijo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, ponovna hospitalizacija, podatki o bolnišničnih obravnavah, napovedni model, logistična regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 42; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Prisotnost zdravstvenega tveganja pri starostnikih
Jasmina Golenko, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo podaja vpogled v življenjski slog starostnikov v EU in v njihov način življenja. Skupaj z večjim številom ljudi, starih 65 let in več, ki živijo dlje, narašča tudi število ljudi z več dejavniki tveganega načina življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšnem delu starostniki nezdravo živijo, in predstaviti pogostost pojava posameznih dejavnikov zdravstvenega tveganja, kot so razširjenost pitja alkohola in kajenja, pogostost telesne aktivnosti in prehranjenost starostnikov, s pomočjo indeksa telesne mase. Metode: V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili podatke kvantitativne raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi – SHARE. Podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SPSS in tako preverili postavljene hipoteze, ki smo jih preverjali s pomočjo Kruskall-Wallisovega testa, post hoc testa in t-testa neodvisnih vzorcev. Raziskovalni vzorec statistične obdelave petega vala raziskave easySHARE, ki je bil opravljen leta 2013, je vključeval 35.140 starostnikov iz petnajstih evropskih držav. Rezultati: Dokazali smo, da med državami EU obstajajo statistično značilne razlike v uživanju alkohola (x² = 4.787,540, p ˂ 0,001). Povprečna starost kadilcev je bistveno nižja kot povprečna starost nekadilcev (t = 26,8, p < 0,001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti telesne aktivnosti starostnikov med državami EU (x² = 1.748,006, p < 0,001). Sklep: Vse več težav in poslabšanja kroničnih obolenj si povzročamo ljudje sami z dodajanjem zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje. Z zmernim pitjem alkohola, opustitvijo kajenja in redno telesno vadbo bi lahko bilo tudi kronično obolenje lažje obvladovati.
Ključne besede: tvegano življenje starostnikov, indeks telesne mase, kajenje v starosti, pitje alkohola, telesna aktivnost.
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (885,64 KB)

6.
Vpliv konfliktov na delovnem mestu na kvaliteto življenja-primer zaposlenih v domu za starejše občane
Martina Pesek, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Konflikt je nastala situacija med dvema ali več osebami, med katerimi je prišlo do nestrinjanja v mišljenju, dojemanju določene situacije. Konfliktne situacije povzročajo različne odzive pri vpletenih osebah, zato je pomembno pravilno reševanje konfliktov. Namen: Proučiti dojemanje, odziv, mišljenje zaposlenih o konfliktu in posledice konfliktov na počutje zaposlenih ter kakšen vpliv imajo konflikti na družinsko življenje zaposlenih. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili že uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je razvil magister pedagoških znanosti g. Marko Iršič. Izvedli smo kvantitativno obdelavo podatkov. V raziskavo je bilo vključenih 112 oseb iz štirih različnih domov za starejše občane v območju savinjske regije. Rezultati: Glede na postavljene hipoteze smo prišli do sledečih zaključkov: konflikti ne vplivajo na družinsko življenje in prav tako nimajo vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih v obravnavanih domovih za starejše občane. Ne obstajajo razlike v dojemanju, odzivanju, mišljenju o konfliktih glede na delovno dobo, obstajajo pa razlike v dojemanju, odzivanju in mišljenju o konfliktih glede na starost. Starejši (starostna skupina 51–60 let) zaposleni o konfliktih razmišljajo bolj negativno kot mlajši. Diskusija in zaključek: Zaposleni se na konflikt odzivajo različno, so potrti, brez energije, se razburijo. Mislijo, da imajo konflikti negativen vpliv, so škodljivi, nepotrebni, nekoristni in bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Dojemajo jih kot prenašanje napetosti in bolečine. Pogosto pa ne vedo, kako je prišlo do konflikta. Glede na negativno mišljenje o konfliktih bi bilo morda smiselno izobraževanje zaposlenih s področja konfliktov.
Ključne besede: medsebojni odnosi, komunikacija, iskanje rešitev, vloga vodje ob konfliktih, pomen mediacije.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerja
Domen Kleva, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Ključne besede: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

9.
Ugotavljanje potreb svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave
Klavdija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave je v družino usmerjen pristop skrbi, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev v doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacienta, ki ima nezgodno poškodbo glave s spremljajočo okvaro možganov v času hospitalizacije, ter ugotoviti ali se te potrebe tekom zdravljenja v bolnišnici spremenijo. Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo za pridobitev podatkov uporabili polstrukturiran intervju. Zaključili smo z analizo intervjujev, ki so podali odgovore na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo deset svojcev. Vendar smo v celoten potek raziskave vključili sedem svojcev, saj sta dva pacienta v času raziskave umrla, eden pa je ostal hospitaliziran. Ugotovili smo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se tekom hospitalizacije tudi spreminjajo. Kot glavni potrebi so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Ti dve potrebi sta prisotni vseskozi in se spremenita med hospitalizacijo le v niansah. Na začetku hospitalizacije je močno prisotna še potreba po soočenju s samo poškodbo in se izraža skozi različne faze (šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost, strah). Proti koncu hospitalizacije pa se izrazi še potreba po gotovosti in potreba po napredku. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave. Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo v Sloveniji treba opolnomočiti zdravstveno osebje, ki se srečuje s svojci in njihovimi potrebami, predvsem na področju prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanje svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege.
Ključne besede: Intervju, družina, zdravstvena nega, informacije, podpora, soočanje, komunikacija
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 24; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (839,95 KB)

10.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici