SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 357
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv biokemičnih in kliničnih značilnosti na pojav peritonitisa, pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo
Ana Koroša, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientih s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), lahko številni dejavniki prispevajo k nastanku peritonitisa. Namen naše raziskave je bil pri pacientih, zdravljenih s PD, analizirati povezavo med različnimi kliničnimi dejavniki in biokemičnimi vrednostmi ter pojavom peritonitisa. Metode: V raziskavo smo vključili 53 pacientov, starih od 15 do 67 let, ki so začeli zdravljenje s PD na Oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od maja 1998 do novembra 2016. Analizirali smo biokemične vrednosti in klinične dejavnike pacientov, zdravljenih s PD, ob pričetku zdravljenja s PD ter nato ob pojavu prvega peritonitisa oziroma ob koncu opazovanega obdobja. V opazovanem obdobju 1615 mesecev (1–123,7 meseca, povprečno 30,5±30,9 meseca), smo pri 15 pacientih (28,3 %) diagnosticirali peritonitis. Rezultati: Pacienti, ki so preboleli peritonitis, so imeli v primerjavi s pacienti brez prebolelega peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD višjo koncentracijo serumskega fosfata (U = 155,00, p = 0,010). Povprečni čas verjetnosti pojava prvega peritonitisa pri vseh pacientih je bil 77,4 meseca (95% IZ [59,7; 95]). Pacienti z normalnim serumskim fosfatom ob pričetku zdravljenja s PD so imeli povprečen čas preživetja, do pojava peritonitisa, 110 mesecev (95% IZ [92,1; 127,9]), pacienti z visokim serumskim fosfatom pa so imeli povprečen čas preživetja do pojava peritonitisa, 67,3 mesecev (95% IZ [10; 47,7]). Razprava: Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv serumskega fosfata na pojav peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD. Ta ugotovitev je lahko v pomoč pri prepoznavanju pacientov, ki zdravljenje s PD pričnejo z visokim nivojem serumskega fosfata in imajo zato višje tveganje za nastanek peritonitisa.
Ključne besede: končna odpoved ledvic, preddializno izobraževanje pacientov, peritonealna dializa, peritonitis, serumski fosfat.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (958,26 KB)

2.
Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizaciji
Biljana Pejčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela. Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 7; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Učinkovitost prekordialnega udarca v kliničnem okolju
Dejan Čerpnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Prekordialni udarec je najhitrejši izmed manevrov v reanimaciji, s katerim lahko končamo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo. Mnenja in rezultati raziskav o njegovi učinkovitosti pa so različni. Metodologija: V empiričnem kvantitativnem delu smo opravili prospektivno študijo učinkovitosti prekordialnega udarca na oddelku intenzivne terapije. Prekordialni udarec smo izvajali z ulnarno stranjo tesno stisnjene pesti iz višine 20 cm v spodnji del prsnice. Pogoj za vključitev v študijo je bil nastanek motnje srčnega ritma prekatna tahikardija brez pulza ali prekatna fibrilacija in aplikacija prekordialnega udarca. Iz raziskave smo izključili bolnike, pri katerih nismo imeli elektrokardiograma na katerem bi bila vidna izvedba prekordialnega udarca in bolnike pri katerih je prišlo do preskoka srčnega ritma že pred njegovo izvedbo. Po primarnem vrednotenju rezultatov študije smo rezultate glede uspešnost izvedbe prekordialnega udarca razvrstili v tri skupine: (1) konverzija v srčni ritem združljiv z življenjem, (2) ni prišlo do spremembe srčnega ritma in prišlo je do (3) poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Kot sekundarni rezultat smo opazovali (4) preživetje bolnikov do odpusta iz oddelka intenzivne terapije. Rezultati: Študija je zajemala 25 bolnikov, pri katerih je bilo pri 30 prekatnih motnjah srčnega ritma izvedenih 32 prekordialnih udarcev. Prekordialni udarec je bil izveden v povprečju 20 sekund po nastanku tahiaritmije pri uspešnih in 29 sekund po nastanku tahiaritmije pri neuspešnih poskusih konverzije srčnega ritma z uporabo prekordialnega udarca. Prekordialni udarec je bil učinkovit v 10 (33,3 %) od 30 primerov prekatnih tahikardij brez pulza in ni bil učinkovit v nobenem od dveh primerov prekatne fibrilacije. V nobenem primeru ni povzročil poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Preživetje do premestitve iz oddelka intenzivne terapije je bilo pri skupini v kateri je bil prekordialni udarec uspešen 5 od 10 bolnikov (50 %) in v skupini v kateri je bil neuspešen 10 od 16 bolnikov (62,5 %). Sklep: Prekordialni udarec je učinkovit pri mehanični kardioverziji prekatne tahikardije brez pulza pri bolnikih na oddelku intenzivne terapije, ki so pod stalnim nadzorom in lahko skrajša čas do povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: mehanična kardioverzija, prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, oddelek intenzivne terapije, konverzija.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

4.
Prehranska obravnava dializnih pacientov
Špela Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670). Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v socialno varstvenih zavodih
Mojca Vrabl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo na delovnem mestu med člani timov proučevanega doma za starejše, njihove medsebojne odnose ter organizacijsko klimo. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitično – sintetično metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, pri kateri smo kot instrument uporabili anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 4 vodje enot, 8 vodij timov in 120 članov delovnih timov, zaposlenih v proučevanem domu za starejše. V sklepnem delu smo uporabili primerjalno metodo med različnimi dognanji avtorjev in lastnimi spoznanji iz poslovne prakse ter nazadnje še potrdili ali ovrgli naše hipoteze na osnovi dobljenih empiričnih podatkov. Uporabljena je bila tudi metoda kompilacije. Rezultati: Ugotovili smo, da je čustvena inteligenca vodij enot višja od čustvene inteligence vodij timov, prav tako pa lahko trdimo, da višina čustvene inteligence vodij vpliva na organizacijsko klimo in zadovoljstvo podrejenih. Diskusija in zaključek: Višina čustvene inteligence vodstvenega kadra ima velik vpliv na organizacijsko klimo v organizaciji, organizacije s pozitivno organizacijsko klimo pa so praviloma uspešnejše. Prav posebnega pomena sta pozitivna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v domovih za starejše, kjer je počutje varovancev v veliki meri odvisno od zadovoljstva zaposlenih, predvsem od zadovoljstva kadra, s katerim imajo direktne stike. Zato menimo, da bi morala biti pozitivna organizacijska klima cilj vsakega doma za starejše.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno inteligentna organizacija, organizacijska kultura, vodenje, stili vodenja
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Kapnometrija in povratno dihanje ogljikovega dioksida med aplikacijo kisika skozi navadno obrazno masko
Petra Jančar, 2017, magistrsko delo

Opis: Kapnometrija se vse bolj uporablja med anestezijo in intenzivno terapijo, kjer se uporablja kot nadomestek za določitev krvnih plinov ali za spremljanje umetne predihanosti bolnika. V izogib visokim vrednostim PETCO2 je namen magistrskega dela ugotoviti ali se pri visokih pretokih kisika zviša kopičenje CO2 v Sentri maski in ali obstaja razlika v PETCO2 med Sentri obrazno masko in obrazno masko, ki smo jo sami izdelali.
Ključne besede: Sentri™ ETCO2 obrazna maska, HMEFs filter, PETCO2, main-stream kapnometrija, side-stream kapnometrija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Primož Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% . Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama. Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Ključne besede: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva
Klavdija Leskovar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo. Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni. Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Verbalno nasilje nad medicinskimi sestrami in njihova pravna zaščita
Ksenija Zbičajnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so privedle do nestrpnosti pacientov in svojcev oziroma skrbnikov, zato se velikokrat dogaja, da so medicinske sestre z njihove strani izpostavljene verbalnemu nasilju. Medicinsko sestro pred kršitvami in verbalnim napadom varuje slovenska zakonodaja, ki pa jo medicinske sestre v večini slabo poznajo. Zanje je pomembno, da znajo ohranjati svojo avtonomijo tako pred sodelavci, nadrejenimi, pacienti in njihovimi svojci.
Ključne besede: medicinska sestra, verbalno nasilje, delovno mesto, zakonodaja, pravo.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Simulacija forenzičnih primerov v nujni medicinski pomoči
Petra Javornik, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: v teoretičnem delu je najprej predstavljena forenzika v nujni medicinski pomoči. Predstavili smo, v katerih primerih govorimo o sumljivih dogodkih in napakah, ki nastanejo. Raziskovalna metodologija: v nadaljevanju so na podlagi odgovorov predstavljeni primeri v simuliranem okolju. Izbrali smo prostovoljce, različne materiale kot dokaze ter izvedli različne scenarije. Našo raziskavo smo, kolikor se je dalo, približali slikovno in razložili podrobnosti, ki lahko nastanejo na forenzičnih prizoriščih, kakšne napake lahko nastanejo in na kaj morajo biti pazljivi zdravstveni delavci. Podatki, potrebni za empirični del magistrske naloge, so dobljeni s pomočjo intervjuja in simulacijskih primerov. Intervju in simulacije smo opravili v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Rezultati: ugotovili smo, da so se zaposleni v NMP Slov. Bistrica že srečali s primeri, ki nakazujejo na sumljive dogodke. Pri tem so ravnali v skladu s pravili. Če je bila oseba živa, so se lahko zabrisali dokazi, saj NMP rešuje življenja. Če pa je bila oseba mrtva, pa so na istem mestu pustili materialne dokaze, ki bi lahko bili vzrok smrti. Slep: zaključimo lahko, da ima Slovenija kot varna država že veliko primerov, ki so posledica umora po naključju. NMP se pogosto srečuje z dogodki, ki so nejasni, sumljivi ali posledica kaznivega dejanja. Za uspešno raziskovanje kaznivih dejanj so podatki, ki se pridobijo kot materialni dokaz, zelo pomembni in prispevajo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju kaznivih dejanj.
Ključne besede: forenzika, nujna medicinska pomoč, materialni dokazi, sumljivi primeri ukrepanja in napake.
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 353; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici