SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacija forenzičnih primerov v nujni medicinski pomoči
Petra Javornik, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: v teoretičnem delu je najprej predstavljena forenzika v nujni medicinski pomoči. Predstavili smo, v katerih primerih govorimo o sumljivih dogodkih in napakah, ki nastanejo. Raziskovalna metodologija: v nadaljevanju so na podlagi odgovorov predstavljeni primeri v simuliranem okolju. Izbrali smo prostovoljce, različne materiale kot dokaze ter izvedli različne scenarije. Našo raziskavo smo, kolikor se je dalo, približali slikovno in razložili podrobnosti, ki lahko nastanejo na forenzičnih prizoriščih, kakšne napake lahko nastanejo in na kaj morajo biti pazljivi zdravstveni delavci. Podatki, potrebni za empirični del magistrske naloge, so dobljeni s pomočjo intervjuja in simulacijskih primerov. Intervju in simulacije smo opravili v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Rezultati: ugotovili smo, da so se zaposleni v NMP Slov. Bistrica že srečali s primeri, ki nakazujejo na sumljive dogodke. Pri tem so ravnali v skladu s pravili. Če je bila oseba živa, so se lahko zabrisali dokazi, saj NMP rešuje življenja. Če pa je bila oseba mrtva, pa so na istem mestu pustili materialne dokaze, ki bi lahko bili vzrok smrti. Slep: zaključimo lahko, da ima Slovenija kot varna država že veliko primerov, ki so posledica umora po naključju. NMP se pogosto srečuje z dogodki, ki so nejasni, sumljivi ali posledica kaznivega dejanja. Za uspešno raziskovanje kaznivih dejanj so podatki, ki se pridobijo kot materialni dokaz, zelo pomembni in prispevajo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju kaznivih dejanj.
Ključne besede: forenzika, nujna medicinska pomoč, materialni dokazi, sumljivi primeri ukrepanja in napake.
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 185; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (2,45 MB)

2.
Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacije
Helena Blažinčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Ključne besede: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 182; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

3.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege
Tjaša Korelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z izmenskim in nočnim delom se srečuje večina izvajalcev zdravstvene nege, saj je le z zagotavljanjem kontinuitete uspešno izvedena 24-urna dostopnost zdravstvenih storitev uporabnikom. Zaradi težav z usklajevanjem izmenskega dela in potrebi po zagotavljanju zadostnega spanca velikokrat prihaja do sprememb v strukturi spanja, ki lahko vodijo v motnje spanja, le-te pa predstavljajo tveganje za nastanek nekaterih bolezni, psihičnih motenj in vplivajo na dinamiko družabnega, družinskega življenja ter izvedbo opravljenega dela. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja med 302 zaposlenima izvajalcema zdravstvene nege. Raziskava je potekala s pomočjo modificiranega Pittsburgh Sleep Quality Indexa (PSQI) in je temeljila na samoporočanju. Dodana so bila vprašanja, ki so se navezovala na obliko dela, delovni čas, zdravstveno stanje, psihično, fizično stanje, opravljanje dela in medosebne odnose. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pojavnosti motenj spanja (p = 0,0005), zaznali pa smo tudi razlike v razvoju določenih psihičnih in organskih obolenj, izvedbo dela in kakovostjo medosebnih odnosov med izmenskimi in enoizmenskimi izvajalci zdravstvene nege. Sklep: Izvajalci zdravstvene nege, ki opravljajo izmensko delo, predstavljajo posebej ranljivo skupino za razvoj določenih motenj. Dolžnost delovne organizacije in vsakega posameznika je, da prepreči ali vsaj omeji dejavnike tveganja s strategijami za varovanje zdravja, ki zaposlenim omogočijo, da na delo prihajajo spočiti in naspani.
Ključne besede: motnje spanca, nočno delo, izmensko delo, vplivi
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

4.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

5.
Razvoj spletne aplikacije in napovednega modela za napoved nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2
Andrej Fajfar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode strojnega učenja »Random Forest« skušali napovedati stopnjo tveganja za nastanek sladkorne bolezni oz. verjetnost prisotnosti nediagnosticirane sladkorne bolezni na podlagi podatkov iz Slovenije. Za izbrano metodo smo določili optimalno število in vrsto spremenljivk za posamezni model. Za evalvacijo modela smo uporabili povprečno območje pod krivuljo (AUC), točnost in F-mero. Za model populacije s povečanim tveganjem smo dosegli povprečno AUC 0,823, točnost 0,824 in F-mero 0,804. V modelu za napoved nediagnostirane sladkorne bolezni smo dosegli povprečno AUC in točnost 0,749 in F-mero 0,654. Na podlagi podatkov smo pokazali, da je možno z veliko uspešnostjo določiti osebe z visokim tveganjem, ki predstavljajo preddiabetike in nediagnostirane diabetike oz. skupino s tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Pokazali smo uporabo tehnik uravnoteženja odločitvenega razreda in rezultate primerjali z neuravnoteženim razredom. Uravnoteženje razreda zviša klasifikacijsko uspešnost modela. Rezultate smo primerjali z rezultati drugih znanstvenih objav in zasledili podobnost med rezultati. Tuje raziskave navajajo, da je klasifikator Random Forest najpogosteje izbran model, v primerjavi z drugimi modeli za napovedovanje kroničnih bolezni. S korelacijskim testom smo pokazali, da napovedna uspešnost modela ne korelira s številom dreves v ansamblu (p = 0,00015).
Ključne besede: strojno učenje, Random Forest, neuravnoteženi podatki, diabetes mellitus
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

6.
Spodbujanje telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij v Prekmurju
Evelina Raduha, 2017, magistrsko delo

Opis: Za človeka je gibanje zelo pomembno od rojstva do smrti. Pri otroku je nepogrešljiv tudi razvoj motoričnih sposobnosti, tako za gibanje kot za celotni razvoj. Pri starejšem človeku ohranjanje motoričnih sposobnosti pomeni, da imajo kvalitetnejše in neodvisnejše življenje. Namen raziskave je raziskati stališče ljudi do telesne aktivnosti in predstaviti pomen telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij.
Ključne besede: telesna aktivnost, telesna dejavnost, spodbujanje, promocija, zdravje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (939,78 KB)

7.
Izobraževanje na področju paliativne oskrbe
Nataša Kurnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je nepogrešljiv del zdravstvene nege in pomeni izpolnitev vseh potreb pacienta v času bolezni, ki je neozdravljiva ter umiranja. Z naraščanjem kroničnih obolenj in čedalje daljše življenjske dobe je potreba po paliativni oskrbi vse večja, s tem pa tudi potreba po ustrezno usposobljenih in izobraženih zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ocenjujejo svoje znanje o paliativni oskrbi. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik z 17-imi vprašanji. Razdelili smo 150 anketnih vprašalnikov, vrnjenih smo dobili 113, kar predstavlja 75 % odzivnost. Raziskava je potekala od avgusta do oktobra 2016. Podatke pridobljene z raziskavo smo analizirali s programom Microsoft Office Excel 2010 in statističnim programom SPSS 20,0. Za analizo rezultatov sta bili uporabljeni deskriptivna statistika in bivariatna analiza (hi-kvadrat test). Rezultati: Ob delu z umirajočimi pacienti, ki umirajo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe občutijo različne občutke, najpogosteje pa doživljajo žalost, nemoč, neugodje in tesnobo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da anketiranci svoje znanje o paliativni oskrbi ocenjujejo kot dobro. Le 28 % anketirancev je svoje znanje o paliativni oskrbi pridobilo tekom šolanja. Rezultati raziskave tudi kažejo, da si izvajalci zdravstvene nege in oskrbe želijo dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Raziskava je pokazala, da obstaja statistično pomembna povezanost med stopnjo izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe in željo po dodatnih izobraževanjih (p = 0,044). Sklep: Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe ob delu z umirajočimi občutijo različne občutke. Največ znanja o paliativni oskrbi so pridobili v delovni organizaciji in ga ocenjujejo kot dobro. Želijo pa si dodatnih izobraževanj, saj so mnenja, da bi dodatno izobraževanje o paliativni oskrbi izboljšalo paliativno oskrbo pacientov.
Ključne besede: paliativna oskrba, medicinske sestre, izobraževanje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

8.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (789,43 KB)

9.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Ključne besede: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

10.
Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«
Nataša Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici