SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 418
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre
Ana Zupanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Ključne besede: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč
Darinka Žamut, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, fizični napori, izgorelost, psihični napori, oskrba, smrt
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (814,33 KB)

3.
Management razjed zaradi pritiska v akutni kirurški obravnavi pacienta
Doroteja Pavlič Kerndl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Management RZP je del zdravstvene nege, ki zahteva poznavanje dejavnikov tveganja, principov ocene tveganja, preprečevanja, identifikacije in zdravljenja. Celostni pristop k preprečevanju in obravnavi RZP od izvajalcev zdravstvene nege zahteva dodatna znanja in izkušnje. Namen magistrskega dela je opredeliti in opisati management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi izsledkov literature. Za prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike in metode inferenčne statistike. Za potrditev hipotez smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, T –test in Mann-Whitney test. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je med spremenljivkama ovire za nedosledno izvajanje preventivnih ukrepov ter dejavniki organizacije korelacija šibka, negativna (rs=-0,129; p=0,212). Mann-Whitney test je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike med delovno dobo in preventivnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege z daljšo delovno dobo v povprečju višje ocenjujejo področje preventivnega delovanja pri RZP (Z=-2,919; p=0,004). Ugotavljamo tudi, da med izvajalci zdravstvene nege z dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo ter tistimi s srednješolsko izobrazbo obstajajo statistično pomembne razlike pri prepoznavi preventivnih ukrepov in obravnavi pacienta z RZP (Z=-2,418; p=0,016). Diskusija in zaključek: RZP je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene nege, vendar kljub napredku, obstoju smernic in novih znanj ostaja pojavnost RZP nespremenjena že več desetletij. Management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta zajema ocenjevanje tveganja za nastanek RZP, preventivno delovanje, v primeru pojava RZP pa temeljito multidisciplinarno obravnavo pacienta z RZP. Izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju preventivnega delovanja je ključnega pomena in predstavlja temeljno aktivnost zdravstvene nege v obravnavi RZP.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi pritiska, management, preventiva, znanje, ovire
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1023,39 KB)

4.
Uvajanje novo zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji
Bernardka Hraš, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Strokovno izobraženi in usposobljeni kadri so temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti vsake organizacije. Zavedati se je treba, da je kader, ki ga zaposlimo, ogledalo našega dela in vrednot podjetja. Namen raziskave je bil raziskati proces uvajanja novo zaposlenih v zdravstveni negi ter njihovo zadovoljstvo in način uvajanja v bolnišnicah v podravski regiji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Sodelovalo je enaindevetdeset zaposlenih v zdravstveni negi, ki so se zaposlili v bolnišnicah v zadnjih petih letih. Anketiranje smo izvedli na devetih oddelkih v dveh bolnišnicah v podravski regiji. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno uvajanje novo zaposlenih najpomembneje, da so jim podana jasna navodila glede njihove vloge, ciljev in odgovornosti (4,74 ± 0,51). Mentor, ki uvaja zaposlene, mora biti izkušena, potrpežljiva, spoštljiva, odgovorna in empatična oseba (4,71 ± 0,70). Novo zaposleni z mentorjem preživijo premalo časa (3,42 ± 1,284) ter večino svojega znanja in izkušenj pridobijo od sodelavcev (4,50 ± 0,691). Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji imamo dobre temelje za uspešno uvajanje novo zaposlenih, zato moramo skrbeti za to, da jim bomo pomagali, da se bodo počutili sprejete in dobrodošle, še preden bodo začeli z opravljanjem dela na svoj prvi delovni dan.
Ključne besede: indukcija, poskusno delo, pripravništvo, mentor, človeški viri, program uvajanja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (784,70 KB)

5.
Management znanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Zvezdana Kaiser Kupnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Problem, ki ga zaznavamo, je, da je management znanja na področju zdravstvene nege zapleten in razpršen na veliko specialnih področij s centralnim upravljanjem v okviru posameznega zavoda. Namen magistrskega dela je razložiti in raziskati ključne dejavnike na področju managementa znanja na osnovi rezultatov opravljene raziskave. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovalnega dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketiranje s pomočjo vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa, ki je bil pripravljen na podlagi literature in že validiranih vprašalnikov. Pri analizi rezultatov smo uporabili t-test, korelacijski test za določanje povezanosti spremenljivk, kot so starost, izobrazba, delovna doba, s procesi managementa znanja in Mann-Whitney test. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 187 anketirancev. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavedajo pomembnosti managementa znanja, da zavod priznava znanje kot del svojega intelektualnega kapitala in da management znanja pomaga pri učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela, vendar nismo dokazali, da je management znanja del organizacijske kulture ustanove, v kateri smo raziskavo izvedli. Ugotovili smo, da izobrazba ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja (p = 0,256), izmenjave (p = 0,329) in shranjevanja znanja (p = 0,454). Zaposleni z delovno dobo, krajšo od 5 let, so bolj naklonjeni prenosu znanja kot ostali zaposleni (p = 0,041). Dokazali smoi, da strarost udeležencev ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja, izmenjave in shranjevanja znanja. Diskusija in zaključek: Izvajanje in aplikacija managementa znanja sta odvisni od posameznika, motivacije in potebe po znanju in je dolgoročna naložba. Izkustveno znanje zaposlenega je največjega pomena in kot takšno zelo cenjeno med zaposlenimi.
Ključne besede: management, znanje, medicinska sestra, ustvarjanje znanja, izmenjava znanja, shranjevanje znanja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
Simulacija uporabe sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa« v enoti intenzivne terapije
Rok Kolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvod: In-situ simulacije so posebne vrste simulacij, ki potekajo v dejanskem kliničnem okolju z namenom, da dosežemo čim bolj realno in natančno okolje. »AnaConDa« (naprava za ohranjanje anestezije) je medicinski pripomoček, ki je varen, zanesljiv in stroškovno učinkovit ter omogoča sedacijo z vdihovanjem hlapnih anestetikov v EIT. Glavni cilj magistrskega dela je bil pripraviti izhodišča za izdelavo navodila za delo. Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Bolnika je predstavljal simulator Laerdal Airway Mangement Trainer. Pri uporabi medicinskih pripomočkov, ki omogočajo inhalacijsko sedacijo, smo se omejili na izdelke švedskega podjetja Sedana Medical, »AnaConDa«. Rezultati: Simulirali smo pripravo, delovanje in monitoring sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«. Sproti smo si tudi zapisovali komentarje s strani udeležencev simulacije. S pomočjo Likertove lestvice smo pridobili ocene posameznih stopenj simulacije. Priprava sistema: 4,85; delovanje sistema: 4,75; monitoring sistema: 4,9. Diskusija: Medicinske sestre so odgovorne za delovanje in uporabo sistema za inhalacijsko sedacijo. S pomočjo simulacije smo udeležence simulacije poučili o uporabi in razumevanju tega sistema. Udeleženci so visoko ocenili tak način edukacije in si jih v prihodnje želijo več. Simulator je omogočal izvedbo vseh treh stopenj simulacije. Sklep: V Sloveniji bi lahko večji poudarek namenili izobraževanju s pomočjo simulacij. Udeleženci simulacij bi pridobili dodatna znanja, ki bi jih prenesli v prakso in bi na delovnem mestu bolj suvereno in samozavestno izvajali najrazličnejše postopke in posege.
Ključne besede: hlapni anestetik, naprava za ohranjanje anestezije, simulacijski model, priprava, delovanje, monitoring
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

7.
Pomembnost ergonomsko pravilne drže pri izvajanju hipoterapije
Natalija Purgaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča (namen): Ergonomska pravilna drža telesa je pomembna pri izvajanju terapije s pomočjo konja. Hipoterapija je fizioterapija na konju, ki vpliva na fizični in mentalno sposobnost ljudi. Tridimenzionalno gibanje konjevega telesa se prenese na gibanje kolka in celotnega telesa človeka, posledično je pomembna ergonomska pravilna drža. Tako čez čas dosežemo zastavljene cilje. Raziskovalna metodologija: Pri kvalitativnem raziskovanju so uporabljena deskriptivna ali etnografska metoda. Pri kvantitativnem raziskovanju so uporabljena metoda anketiranja in primerjalna analiza. Za pregled in analizo literature smo uporabili spletni iskalnik Google učenjak, spletne strokovne baze podatkov Medline, PubMed, Mendeley's catalog, Wiley online library, Cochrane library, kooperativni bibliografski sistem COBISS in ScienceDirect. Do člankov na podatkovnih bazah smo dostopali preko oddaljenega dostopa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 staršev in 13 zdravstvenih delavcev. Rezultati so pokazali, da je pravilna ergonomska drža otroka pri izvajanju hipoterpije zelo pomembna, saj skoraj ne gre ena brez druge. Pri vseh otrocih se je tekom hipoterapij izboljšala telesna drža in tudi mentalno zdravje. Sklep: Tekom raziskovanje so se potrdile naše predpostavke, da imajo medicinske sestre premalo znanja oziroma ga nimajo o hipoterapiji, da bi promocijsko svetovale staršem, kako še lahko pomagajo svojim otrokom.
Ključne besede: hipoterapija, jahanje, tridimenzionalna analiza, ergonomija v zdravstvu, medicinska sestra
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 128; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (873,67 KB)

8.
Prenova procesa pri sprejemu slovensko govorečega darovalca v nemško govoreči organizaciji
Renata Šabeder, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Predstavljena organizacija se ukvarja s pridobivanjem krvne plazme v nemško govorečem okolju. Ker v njej narašča tudi število slovensko govorečih darovalcev, se temu sproti prilagaja. Problem nastane, ko je slovensko govoreči darovalec sprejet s strani nemško govorečega izvajalca in je zaradi ovir v komunikaciji poslan nazaj v čakalnico ter mora počakati na prostega slovensko govorečega izvajalca. Namen je bil organizaciji prikazati odstopanja pri procesu sprejema slovensko govorečega darovalca ter podati predlog prenove z poenostavitvijo procesa z uvedbo nove informacijske tehnologije. Raziskovalne metode: Odločili smo se za analitično metodo raziskovanja na podlagi procesne in časovne analize. Z uporabo programskega orodja ARIS smo predstavili obstoječe strukture in procese v organizaciji, posnetek obstoječega stanja, kritično analizo ter podali predlog prenove procesa sprejema. Rezultati: S procesno analizo smo dokazali, da bi z uvedbo novega IT progama »SPREJEM« bila odpravljena komunikacijska ovira med nemško govorečim izvajalcem in slovensko govorečim darovalcem in bi s tem odpravili povratno zanko vračanja slovenskega darovalca nazaj v čakalnico. S časovno analizo smo dokazali, da bi se sprejem slovensko govorečega darovalca z uvedbo novega IT programa »SPREJEM« skrajšal. Diskusija in zaključek: Uspeli smo potrditi prednosti uvedbe nove informacijske tehnologije, kar bi bila za organizacijo dolgoročna pridobitev. Zaradi preprostosti in enostavnosti rešitve, smo proces prenove predstavili izbrani organizaciji z namenom njegove implementacije v vsakodnevno prakso.
Ključne besede: procesni management, darovalec, plazma, plazmafereza, slovenski jezik
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

9.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Ključne besede: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne vezi
Anja Košič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja. Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Ključne besede: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici