SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Provokacijski testi kardiovaskularnega sistema s sekvenčno kompresijo venskega pretoka
Blažka Kozikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Zdravljenje s tekočinami je eden najpogostejših načinov zdravljenja kritično bolnih. Za pravilno uporabo tekočin pri zdravljenju bolnikov, ki imajo znake nezadostne preskrbe tkiv s hranili in kisikom, je treba oceniti polnitev srca. Polnitev je tista, ki zagotavlja zadosten pretok, ki ga dosežemo z nadomeščanjem tekočin, s katerimi povečamo žilni volumen in minutni iztis srca.
Ključne besede: Provokacijski test, simulacije, iztis srca, minutni iztis srca, sistem LiDCO Rapid, Task Force Monitor.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

2.
Učinkovitost avtotransfuzije sistemske cirkulacije spodnjih okončin med simulacijo sinkope
Ivo Kaučič, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dvig nog je pogost in enostaven manever, ki se ga kot prva pomoč nudi osebi s kratkotrajno izgubo zavesti (sinkopi). Na ta način z gravitacijo povzročimo prenos krvi iz sistemske cirkulacije spodnjih okončin v srce (avtotransfuzijo), kjer se zaradi višjega pritoka krvi poveča iztis srca. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike, ki se pojavljajo v hemodinamičnih spremenljivkah pri dvigu nog na različne naklone. Metode: V eksperimentalni študiji smo s pomočjo hemodinamičnega Task Force® monitorja na zdravih prostovoljcih simulirali sinkopo in ugotavljali iztis srca pri mirovanju (0°) ter naklonih nog 30°, 45° in 90°. Razlike smo ugotavljali s pomočjo Friedmanovega testa, post hoc pa s parnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov (z Bonferronijevo korekcijo) v programskem orodju IBM SPSS 22. Rezultati: Pri dvigu nog iz položaja 30° v 90° se je minutni iztis srca signifikantno dvignil za 0,5±0,6 l/min, kar je znašalo 7,56 % (Z = -2,417; p = 0,016). Statističnih razlik med položajema dvig 45° in 90° ni bilo, čeprav se je minutni iztis srca dvignil za 0,4±0,6 l/min (+5,97 %). Prav tako nismo ugotovili statističnih razlik pri primerjavi vrednosti frekvence srca oziroma iztisa srca pri različnih naklonih nog. Diskusija: Povečanje količine krvi v srcu povzroči povečanje iztisa, posledično pa se poveča tudi krvni tlak in prekrvavitev organov. V povprečju dosežemo najvišje povečanje minutnega iztisa srca, frekvence srca ter iztisa srca z dvigom nog na 90°, vendar lahko statistične razlike med dvigi nog lahko v tem trenutku potrdimo le v primeru minutnega iztisa srca pri dvigu nog na 30° in 90
Ključne besede: omedlevica, dvig nog, hemodinamika, minutni iztis srca, frekvenca srca
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (2,10 MB)

3.
Percepcija paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester
Sergej Kmetec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je namenjena pacientu z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ki s seboj prinaša moteče simptome. Cilj je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pacienta ter svojca. Zato je pomembno, da se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v zgodnji fazi zdravljenja. Metodologija raziskovanja: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. V raziskavo je bilo vključenih 440 medicinskih sester iz kliničnega okolja v Sloveniji in na Finskem, ki imajo prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen Mann-Whitney U-testom. Rezultati raziskave: V raziskavi smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo smo potrdili ter ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med državama glede percepcije paliativne zdravstvene nege (p = 0,002). Druga hipoteza ni bila potrjena, saj smo ugotovili, da med državami ne obstajajo bistvene razlike v znanju paliativne zdravstvene nege (p = 0,477). Zadnjo hipotezo pa smo potrdili, ker smo pokazali, da sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko vpliva na večjo željo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester (p = 0,001). Sklep: Paliativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri holistični obravnavi pacienta, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen s spremstvom motečih simptomov. Za takšen pristop je pomembno, da posvečamo izobraževanju medicinskih sester na področju paliativne zdravstvene nege posebno pozornost.
Ključne besede: Paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, moteči simptomi, kakovost življenja, Slovenija, Finska, kvantitativna raziskava
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

4.
Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okolju
Aleksander Jus, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo. Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa. Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1003,25 KB)

5.
Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskav
Barbara Steblovnik Čater, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Ključne besede: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 93; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

6.
Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski
Leona Cilar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama. Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 116; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

7.
Preprečevanje poškodb hrbtenice z upoštevanjem standarda ergonomije: ISO 11228 in EN 1005
Zinajda Sadiković, 2017, magistrsko delo

Opis: Dviganje bremen je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek poškodb hrbtenice med negovalnim osebjem. Namen raziskave je preučiti znanje študentov zdravstvene nege o ISO 11228 in EN 1005 ter pogostost in vzroke za nastanek poškodb hrbtenice. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo, v empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, kjer smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 21 vprašanj, ki je bil študentom elektronsko poslan. V raziskavi je sodelovalo 37 študentov prvega in drugega letnika podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege seznanjeni s standardoma ISO 11228 in EN 1005 (p=0,018). Ugotovili smo tudi, da večina študentov višjega letnika meni, da bi se z upoštevanjem omenjenih standardov zmanjšal nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju (p=0,001). Kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodb hrbtenice pri negovalnem osebju so študenti navedli dvigovanje in prenašanje bremen, potem velikost in maso bremen oz. pacienta… Študenti so mnenja, da če bi se upoštevali omenjeni standardi, bi to v veliki meri zmanjšalo nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju v bolnišničnem okolju. Sklepamo lahko, da imajo študenti dovolj znanja o standardih ročnega premeščanja bremen, saj smo z raziskavo ugotovili, da večina pozna standarde ročnega premeščanja, ugotovili smo, da bi tudi hoteli izvedeti več o tehnikah pravilnega dvigovanja, ker so mnenja, da bi z upoštevanjem standarda lahko zmanjšali poškodbe hrbtenice. Znanje, ki ga imajo, je treba tudi praktično uporabljati in za to je potrebno še veliko izobraževanj, časa in predvsem dovolj ergonomsko-tehničnih pripomočkov na razpolago na vseh oddelkih v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: ročno upravljanje, mednarodni standard, ISO 11228, EN 1005, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, mišično-kostne bolezni.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (356,14 KB)

8.
Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitka
Vernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

9.
Pravna zaščita medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege na področju okužb povezanih z zdravstvom
Majda Topler, 2017, magistrsko delo

Opis: Okužbe, povezane z zdravstvom so danes prepoznavne kot resen problem sodobne zdravstvene oskrbe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri svojem delu upoštevati vse ukrepe za preprečitev okužb, povezanih z zdravstvom. Poznati morajo pravno ureditev glede okužb, povezanih z zdravstvom, svojo odgovornost, in tudi svojo zaščito. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje pri medicinskih sestrah/tehnikih zdravstvene nege glede preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom, v eni od slovenskih bolnišnic, koliko poznajo pravno ureditev na tem področju, ali se zavedajo svoje odgovornosti in v kakšni meri poznajo varovalne ukrepe in postopke za svojo zaščito. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Anketirali smo 81 zdravstvenih delavcev. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika Hi-kvadrat in T-test. V raziskavi smo potrdili hipoteze: Izvajalci zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev, ki se nanaša na okužbe, povezane z zdravstvom. Zakon o nalezljivih boleznih, ki je temeljni pravni vir v Sloveniji za obvladovanje in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, pozna le 12,3 % anketiranih (χ2=28,074, p=0,000). Dokaj dobro (59,3 %) poznajo program za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb v bolnišnici (χ2 =52,642, p=0,000). Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo kazensko odgovornost, pozna jo samo 23,5 % (χ2=31,407, p=0,000). 87,6 % anketiranih zelo dobro pozna program ustanove, ki zagotavlja varnost in zdravje osebja na področju okužb, povezanih z zdravstvom (χ2=47,543, p=0,000). V zadnjih letih smo dosegli pomembne premike pri zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom, še zlasti pomena higiene rok pri prenosu okužb. Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev glede okužb in tudi svojo odgovornost na tem področju. Da bomo okužbe obvladovali, oziroma jih zmanjšali na najnižjo možno stopnjo, bo potrebno vzdrževati stalen nadzor, dodatno pripraviti programe izobraževanja tako s področja zakonodaje, odgovornosti in vsebin programa za obvladovanja bolnišničnih okužb.
Ključne besede: okužbe, povezane z zdravstvom, zakonodaja na področju okužb, povezanih z zdravstvom, odgovornost medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

10.
Prepoznavanje nalog v zdravstveni negi in delovnih mest z ergonomskimi nevarnostmi
Katja Tomanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. V magistrskem delu smo se osredotočili na prepoznavanje nalog v zdravstveni negi, povezanih z ergonomskimi nevarnostmi. Analizirali smo delo zaposlenih v negovalnem timu in njihovo znanje o ergonomiji. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate raziskave smo pridobili z anketnimi vprašalniki. Raziskavo smo izvedli v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica in enota Poljčane, med 42 zaposlenimi v negovalnem timu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da 69 % opravlja delo stoje, 31 % anketirancev delo opravlja menjaje (stoje, sede). 67 % zaposlenih dviguje bremena težja od 10 kg večkrat dnevno. Dvigovanje bremen zaposleni v 80 % največkrat opravljajo skupaj s sodelavci. 11 % delavcev si pomagaj z ergonomskimi pripomočki. Kar 95 % zaposlenih si pri negovanju ležečega pacienta pomaga z dvižno posteljo. 98 % zaposlenih meni, da pozna pravilno držo v sedečem položaju. Na vprašanje, ali anketiranci menijo, da pri sedečih opravilih pravilno sedijo, je 52 % anketirancev odgovorilo pritrdilno. Glavni vzrok za obremenitev na delovnem mestu je pomanjkanje kadra, za ta odgovor se je odločilo kar 64 % vprašanih. Sklep. Zaposleni v zdravstveni negi imajo težave z bolečinami v hrbtenici zaradi dvigovanja bremen in neupoštevanja ergonomskih načel, kar jim preprečuje pomanjkanje števila zaposlenih na posameznih oddelkih v kliničnem okolju in preveliko število pacientov. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je premalo ur namenjenih izobraževanju o ergonomiji in pomembnosti upoštevanja ergonomskih načel pri delu medicinske sestre. V zdravstveni negi največ anketiranih – 79 % meni, da je najzahtevnejše dvigovanje pacienta.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske nevarnosti, zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici