Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Senzorji za merjenje glukoze v medceličnini, inzulinske črpalke s sistemom hibridne zaprte zanke in pametni inzulinski peresniki so pomemben tehnološki dosežek, ki je pripeljal do številnih koristi za bolnike, hkrati pa predstavlja nove izzive v različnih panogah, povezanih z iskanjem rešitev za boljše soočanje s sladkorno boleznijo. Senzorji omogočajo stalno spremljanje ravni glukoze v krvi, kar je izjemno pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, saj jim s tem omogočijo boljši nadzor in vodenje bolezni, posledično pa z dobro urejeno glikemijo živijo kakovostnejše življenje. Osredotočili smo se na stališča uporabnikove izkušnje, na drugi strani pa na pomen KMG za urejenost SB. Metode: Izvedli smo natančen pregled trga, kjer smo iskali sodobne in tehnološko napredne medicinsko-tehnične pripomočke za zdravljenje in obvladovanje sladkorne bolezni. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter validiran vprašalnik GME-Q kot orodje za oceno zadovoljstva. Rezultati: S pomočjo vprašalnika GME-Q za oceno zadovoljstva smo pridobili naslednje rezultate. Cronbachov koeficient alfa je znašal 0.919, kar odraža odlično notranjo konsistenco. Opravljena neodvisna analiza s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa je za vsako podlestvico znašala za učinkovitost 0.89, za priročnost 0.82 in za vsiljivost 0.757. Razprava in sklep: Rezultati naše analize kažejo, da so uporabniki zadovoljni s senzorji KMG v medceličnini. V Sloveniji je dostopnost senzorjev za KMG dobra, saj so na trgu prisotni trije proizvajalci in ima bolnik možnost izbire. Popolnoma drugačen je posnetek stanja na področju inzulinskih črpalk s sistemom hibridne zaprte zanke, saj je na trgu zgolj en proizvajalec. Pravi pametni inzulinski peresniki pa v Sloveniji sploh še niso prisotni. Tehnologija sodobnih medicinsko-tehničnih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni je pomemben tehnološki dosežek, ki se stalno nadgrajuje in izpopolnjuje, zato lahko na podlagi obstoječih raziskav trdimo, da so senzorji KMG pravi korak k izboljšanju vodenja sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, management, kontinuirano merjenje glukoze, monitoring, e-zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 114; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme. Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Ključne besede: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 111; Prenosov: 14
Celotno besedilo (919,39 KB)

Opis: Uvod: Redni letni razgovor je poglobljen in strukturiran pogovor med zaposlenim in njegovim neposrednim vodjo. Predstavlja nam osnovo za ocenjevanje uspešnosti pri delu, načrtovanje in izobraževanje nadaljnjega poklicnega razvoja. Glavni namen je razvoj posameznika in vzpostavitev konstruktivnih odnosov med zaposlenimi, kar na zaposlene deluje motivacijsko. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se splošno mnenje glede rednih letnih razgovorov v zdravstveni negi med tistimi zaposlenimi, ki so že imeli redni letni razgovor, in tistimi zaposlenimi, ki ga še niso imeli, statistično razlikuje (p = < 0,05) ter da imajo zaposleni v zdravstveni negi, ki so že imeli redni letni razgovor, boljše mnenje o rednih letnih razgovorih kot tisti, ki ga še niso imeli. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (69,8 %), ki so že imeli redni letni razgovor, z vodenjem, potekom in rezultati zadovoljna. Večina anketiranih, ki je redni letni razgovor že imela, se strinja (39,5 %) in popolnoma strinja (55,8 %), da se je z rednim letnim razgovorom povečala motivacija za delo. Diskusija in zaključek: Vodja na rednem letnem razgovoru z vsakim zaposlenim dobi pregled nad preteklimi dosežki, se z njim pogovori in ga motivira. Tako skupaj spoznata, kakšne so želje in cilji zaposlenega ter kaj se pričakuje v prihodnjem obdobju.
Ključne besede: redni letni razgovor, motiviranje na delovnem mestu, komuniciranje, vodja
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 190; Prenosov: 64
Celotno besedilo (867,45 KB)

Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati. Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.
Ključne besede: pacienti s koronavirusno boleznijo 2019, oksigenacija, bronhoskopija, pronacija, dušikov oksid
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 65
Celotno besedilo (909,78 KB)

Opis: V teoretičnem delu smo opisovali pojem absentizem in njegovo proučevanje. Osredotočili smo se na psihosocialne dejavnike na delovnem mestu, ki pomembno vplivajo na vedenje zaposlenih, in jih podrobneje opisali. Spoznavali smo vrste absentizma, modele, vzroke, zaradi katerih pride do tega pojava, kakšne so njegove posledice, kakšno je stanje v Sloveniji in v Evropi v zvezi z absentizmom ter ukrepe, ki jih uporabljajo nekatere organizacije z namenom preprečitve tega pojava. V empiričnem delu smo obravnavali dve najobsežnejši skupini dejavnosti v bolnišnici, to sta zdravstvena nega in zdravniki. Z zbranimi internimi podatki smo ugotavljali trend bolniškega staleža po letih pri obeh skupinah. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti vpogled v psihosocialne dejavnike tveganj v bolnišnici, ugotoviti, kakšne so razlike pri dejavnikih med obravnavanima skupinama, povezave med njimi in kako so v obeh skupinah zadovoljni z ukrepi. Z analizo in na podlagi anketnega vprašalnika smo prikazali stanje v bolnišnici ter na podlagi zbranih podatkov podali priporočila in opisali ukrepe za preventivno zmanjšanje odsotnosti z dela
Ključne besede: absentizem, zdravstveni absentizem, zdravstvo, bolnišnica, bolniški stalež
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,48 MB)