| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 449
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Molekularna patogeneza revmatoidnega artritisa in osteoartritisa z uporabo genske ontologije
Anja Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Revmatoidni artritis in osteoartritis sta najpogosteje prisotni vrsti artritisa. Osteoartritis je primarno degenerativna bolezen sklepov, revmatoidni artritis pa je kronična avtoimunska bolezen. Obe bolezni sta z genetskega vidika kompleksni. Z revmatoidnim artritisom je do danes povezanih približno 100 lokusov, z osteoartritisom pa 64. Glavni namen naloge je bil s pomočjo uporabe asociacijskih študij, genske ontologije in bioinformatskih orodij odkriti molekularne biološke poti in procese, ki so odgovorni za nastanek in razvoj obeh bolezni ter jih med seboj primerjati. Dve izmed glavnih metod raziskovanja patofizologije sta genska ontologija in asociacijske študije celotnega genoma. Izvedena je bila meta-statistična analiza več polimorfizmov za obe bolezni. Uporabili smo različna bioinformatska orodja. Izdelana je bila tudi vizualizacija omrežij molekularnih interakcij in bioloških poti. Pri meta-statistični analizi izbranih polimorfizmov za osteoartritis je bil DVWA edini signifikanten gen, pri revmatoidnem artritisu pa PTPN22, CTLA4, STAT4, AFF3, CD40 in KIF5A. Rezultati programa DAVID so podali 2 signifikantna klastra za osteoartritis ter 13 signifikantnih klastrov za revmatoidni artritis. Bolezni si delita 260 skupnih ključev genske ontologije in 31 genov. Pri vizualiziranih mrežah bioloških poti smo lahko našli nekatere podobnosti, zlasti pri pozitivnih in negativnih regulacijah bioloških procesov; zanimive so bile tudi podobnosti znotraj imunskega sistema in ubikvitinacije. Naše domneve so tako bile utemeljene: z GWA študijami in pristopom genske ontologije smo lahko zbrali podatke in izpostavili pomembne biološke procese obeh bolezni ter jih med seboj primerjali. Izkazalo se je tudi, da so nekatere molekularne interakcije in biološke poti primerljive.
Ključne besede: GWAS, meta-statistična analiza, DAVID, Cytoscape, vizualizacija
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

2.
Primerjava pristopov edgeR in voom za analizo diferencialnega izražanja genov na podlagi podatkov sekvenciranja transkriptoma
Lara Bezjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Z razvojem visoko zmogljivih tehnologij sekvenciranja, ki so omogočile pridobitev velike količine podatkov iz bioloških vzorcev, je hitro naraslo tudi število programskih orodij za urejanje teh podatkov, vendar pa trenutno še ni soglasja o najprimernejšem postopku ali metodi za identifikacijo različno izraženih genov s tehnologijo sekvenciranja naslednje generacije (RNA-seq). Namen naloge je bil analizirati dva pristopa za analizo RNA-seq podatkov in njune rezultate validirati z zlatim standardom. Metode: V nalogi smo uporabili dva pristopa, edgeR (Robinson, et al., 2010) in limma (Ritchie, et al., 2015) -voom (Law, et al., 2014), ter njune rezultate preverili z metodo RT-qPCR. Z RT-qPCR smo preverili štiri gene, ki so imeli izračunane nasprotujoče si log2FC in p-vrednosti. Na koncu smo zbrane rezultate vseh treh metod analizirali s programskim orodjem SPSS. Rezultati: Rezultati Spearmanovega testa korelacije so pokazali močno korelacijo med izračunanimi log2FC in p-vrednostmi obeh pristopov, vendar je Wilcoxonov test pokazal, da se log2FC in p-vrednosti kljub temu statistično značilno razlikujejo glede na to, katero metodo smo uporabili. Tri gene, ki so se po metodah edgeR in voom najbolj razlikovali, smo analizirali z RT-qPCR in ugotovili, da dobljeni rezultati qRT-PCR bolj sovpadajo s pristopom voom kot z edgeR, kar je potrdil tudi Spearmanov test korelacije in Wilcoxonov test. Diskusija: Iz rezultatov smo zaključili, da je pristop voom primernejši, saj daje zanesljivejše rezultate kot edgeR kljub temu da smo imeli zelo majhen vzorec (3 posameznike za vsako skupino).
Ključne besede: RNA sekvenciranje, transkriptomika, R, RT-qPCR, bioinformatika
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Vodenje skupine starih ljudi za samopomoč
Polonca Černenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode. Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %. Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Ključne besede: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (596,50 KB)

4.
Spoprijemanje s stresom med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah
Davorin Breg, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V magistrskem delu smo predstavili problematiko stresa med prvimi posredovalci pri nudenju prve pomoči na nujnih intervencijah in njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 95 prvih posredovalcev prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Uporabili smo priložnostni vzorec. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in hipoteze preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani telesne, čustvene in vedenjske simptome stresa občutijo redko, zelo redko oziroma nikoli. Ugotovili smo, da ženske pogosteje kot moški občutijo vse simptome stresa, da za sproščanje najpogosteje koristijo hobije in prostočasne aktivnosti ter da vse oblike psihosocialne pomoči koristijo redko oziroma zelo redko ali nikoli. Nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med zadovoljstvom z delom in posluževanjem skupinskih razbremenilnih pogovorov. Ugotovili smo tudi, da pri prvih posredovalcih, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo skupinskih razgovorov obstaja statistično značilna šibka pozitivna povezanost. Prav tako obstaja šibka pozitivna povezanost med prvimi posredovalci, ki za tehniko sproščanja koristijo pogovor s prijatelji, in pogostostjo individualnih razbremenilnih pogovorov v organizaciji. Sklep: Raziskava je pokazala nizko občutenje simptomov stresa in nizko koriščenje psihološke pomoči ter tehnik sproščanja, kar ne pomeni, da stresa med prvimi posredovalci ni oziroma da je ta nizek. Obstajajo možni razlogi za takšne ugotovitve, ki bi jih bilo vredno raziskati z razširjeno raziskavo. Tako raziskava podaja izhodišča za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: simptomi stresa, posledice stresa, stres med prvimi posredovalci, psihološka pomoč, pogovori, sproščanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (591,16 KB)

5.
Vloga vodstva pri zagotavljanju varnosti živil
Janja Robida, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Okužbe in zastrupitve, povzročene z živili, označujemo z izrazom alimentarne toksikoinfekcije. So pomembni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi po vsem svetu. Predstavljajo finančno breme za podjetja in domove upokojencev, zato je naš namen predstaviti pogled in vlogo vodilnega vodstva na zagotavljanje varnosti živil. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja (anketna vprašalnika) in kvalitativno metodo (delno strukturirani intervju). V raziskavi so sodelovali vodilni v podjetjih in domovih upokojencev. Rezultati: Ugotovili smo, da vodilni v živilskem podjetju in domovih upokojencev vidijo zagotavljanje varnosti živil kot pomembno poslovno prioriteto (59 % podjetij in 41 % domov upokojencev se ni strinjalo s trditvijo, da varnost živil ni poslovna prioriteta) in vizijo podjetja oz. zavoda (23 % podjetij in 16 % domov upokojencev ima varnost živil opredeljeno v viziji podjetja oz. organizacije). Poleg vseh identificiranih prednosti in ovir pri zagotavljanju varnosti živil si želijo tudi večjo podporo države (60 % podjetij in 58 % domov upokojencev je mnenja, da bi veljavna slovenska zakonodaja na področju varnosti živil morala biti bolj prijazna oz. bolj prilagodljiva do podjetij oz. zavodov). Ugotovili smo tudi, da vodilni v podjetjih v primerjavi z vodilnimi v domovih upokojencev dajejo statistično pomembno prednost kakovosti izdelkov (p = 0,024). Diskusija in zaključek: Zagotavljanje varnosti živil je pomembna poslovna obveza, ki lahko poveže različne poglede na poslovanje podjetja oz. zavoda na vseh ravneh izvajanja delovnih procesov. S takšnim povezovanjem in mišljenjem zagotovimo varne in kakovostne izdelke ter zagotovimo večjo varnost potrošnikov, predvsem rizičnih skupin, kamor se uvrščajo starostniki.
Ključne besede: zdravstvena ustreznost živil, vodilno vodstvo, vodenje, managerska orodja, management varnosti živil, izobraževanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientov
Helena Rojko, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, zadovoljstvo pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen je bil raziskati medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki ter kulturo varnosti v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo. Za zbiranje podatkov smo uporabili validirana anketna vprašalnika, ki sta bila oblikovana s pomočjo spletnega orodja in posredovana preko elektronske pošte 57 zdravstvenim domovom v Sloveniji. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi deskriptivne statistike, Spearmanovega koeficienta korelacije in Kruskal-Wallisovega testa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 210 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaznavanje medpoklicnega sodelovanja v ambulantah na primarni ravni pozitivno povezano z zaznavanjem kulture varnosti (rs = 0,440, p < 0,001). Najstarejše medicinske sestre (50 let in več) so kulturo varnosti in medpoklicno sodelovanje pozitivneje ocenile (p < 0,05) kot mlajše medicinske sestre. Prav tako so medicinske sestre z manj delovne dobe (6 do 10 let) kulturo varnosti ocenile z nižjimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05). Pokazala se je tudi pomembnost komunikacije in aktivnega vključevanja pri odločanju o oskrbi za paciente. Diskusija in zaključek: Pozornost je potrebno nameniti mlajšim in manj izkušenim medicinskim sestram, ki sodelujejo z zdravnikom, in se osredotočiti na pomembne dejavnike, kot so komunikacija, prevzemanje odgovornosti in vključevanje k odločanju o zdravstveni oskrbi pacientov, s čimer vplivamo na varnost pacientov.
Ključne besede: osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci, timsko delo, komunikacija, varnost.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (614,22 KB)

7.
Odgovornost medicinske sestre pri Manchesterskem sistemu triaže
Urška Urbas, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrski nalogi smo preučevali odgovornosti triažne medicinske sestre pri izvajanju Manchesterskega sistema triaže (MST). Namen raziskave je ugotoviti, ali triažne medicinske sestre prepoznajo, ter se zavedajo svojih odgovornosti ob uporabi MST. Prav tako nas je zanimalo, ali izkušnje in večletno delo v urgentnih ambulantnih prinaša večjo odgovornost. Zanimala nas je tudi aplikacija MTS v delovno okolje in zadovoljstvo z novim sistemom triažiranja in razvrščanja po MST. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je deskriptivna metoda pregleda in analize literature z iskanjem po bazah podatkov: Cobiss, Medline/PubMed in Google Books. Uporabili smo tudi kvalitativno metodo, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja desetih medicinskih sester, ki delajo v triaži in ob svojem delu uporabljajo MST. Za obdelavo podatkov smo uporabili različne računalniške programe. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov in analize podatkov ugotovili in raziskali, da se odgovornosti ob uporabi Manchesterskega triažnega sistema medicinske sestre dobro zavedajo, in da je ta sistem triažiranja in razvrščanja uporaben in zadovoljiv. Večletno delo in izkušnje v urgentni ambulanti prinašajo večjo odgovornost. Diskusija in zaključek: Triažne medicinske sestre poznajo različne odgovornosti pri svojem delu. Veščine dobre komunikacije triažne medicinske sestre z pacienti, poznavanje norm in pravil ustanove je poglavitni del poklicnega delovanja. Dnevno se tudi srečujejo s primeri, ko se stanje pacienta v urgentni ambulanti poslabša, zato so potrebna kontinuirana izobraževanja in obnavljanja znanja, saj mora le-ta znati ob tem pravilno ukrepati. S tem zagotavljajo pacientom varno, kakovostno zdravstveno nego in oskrbo ob sprejemu v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: komunikacija, triaža pacientov, triažna medicinska sestra medicinska sestra, kompetence, zakon o pacientovih pravicah
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 18; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (848,87 KB)

8.
Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstva
Zdenka Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave. Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p < 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p < 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene. Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.
Ključne besede: sekundarno zdravstveno varstvo, pacient, medicinska sestra, zdravnik, anketa, kakovost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebami
Marijana Bendra, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Ključne besede: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Povezanost med profesionalno kakovostjo življenja in empatijo medicinskih sester
Anne Marie Roškar, 2019, magistrsko delo

Opis: Profesionalna kakovost življenja vpliva na kakovost življenja posameznika. Medicinske sestre so zaradi narave dela še posebej izpostavljene tveganju za pojav izgorelosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo stopnjo empatije. Zato smo se odločili raziskati profesionalno kakovost življenja in empatijo medicinskih sester.Ugotovili smo, da je profesionalna kakovost življenja medicinskih sester povprečna, saj je večina medicinskih sester dosegla povprečno število točk pri oceni sočutja zaradi zadovoljstva (M = 41,2; SD = 4,4), izgorelosti (M = 24,1; SD = 4,6) in sekundarnega travmatskega stresa (M = 25,4; SD = 6,3). Stopnja empatije medicinskih sester je nizka (M = 43,7; SD = 5,5). Med stopnjama izgorelosti in empatije obstaja šibka negativna statistična povezava (rs = –0,17, p = 0,017).
Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo zaradi sočutja, utrujenost zaradi sočutja, izgorelost, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (482,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici