| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 493
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga mentorja na kliničnih vajah v srednješolskem izobraževanju zdravstvene nege
Urška Müller, 2020, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje in povratne informacije o delu mentorja so potrebne za spremljanje napredka dijaka in stopnje usposobljenosti, usvojenega znanja in veščin ter odnosa, zato se od mentorjev pričakuje, da bodo usposobljeni za spremljanje, ocenjevanje, oblikovanje in posredovanje povratnih informacij.
Ključne besede: mentorstvo, dijak, ocena mentorja, medicinska sestra, izobraževanje.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 28; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Implementacija avtomatiziranega pristopa k analizi podatkov DNA sekvenciranja
Dragana Bjelić, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Z razvojem tehnologije sekvenciranja DNA in naraščanjem podatkov se povečuje tudi potreba po kvalitetni analizi in interpretaciji podatkov. Prav tako sta pomembna hitrost in zanesljivost klasificiranja posameznikov za določen genotip. Pri metodi sekvenciranja naslednje generacije (NGS) to klasificiranje temelji na klicanju različic, ki je sklepanje, da na določenem mestu obstaja razlika v nukleotidu v primerjavi z referenčnim nukleotidnim zaporedjem. Surovi podatki pridobljeni z NGS analizo so podani v datoteki VCF (ang. variant call format), kjer je v tabeli potencialnih različic oziroma kandidatnih genotipov v spremenljivki Filter pogosto uporabljena oznaka PASS za različice oziroma genotipe za katere je klasifikator nevronske mreže podal višjo verjetnost nereferenčnega klica genotipa kot za referenco, tj. zanesljiv klic različice. V magistrskem delu želimo s primerjavo števila klicanih različic in PASS različic med obstoječim in nadgrajenim pristopom pokazati pomembnost posodobitev programskih orodij. Metode: V empiričnem delu smo implementirali avtomatiziran pristop k analizi podatkov DNA sekvenciranja, ki je nadgradnja obstoječega protokola analize, ki je na razpolago na aparatu Illumina Miseq. V našem nadgrajenem protokolu smo namesto modula GATK Variant Caller iz različice v1.6. obstoječega orodja na aparatu Illumina MiSeq uporabili modul Haplotype Caller pridobljenega iz programskega paketa GATK v3.8. Haplotype Caller je natančnejši, saj zavrne podatke o poravnavi okoli položaja, kjer se sumi na različico in ponovno prebere odčitke v tej regiji. Prav tako smo nadgradili algoritem poravnave nukleotidnih zaporedij iz različice 0.7.9 v obstoječem protokolu na 0.7.12, ki nam z nadgradnjo omogoča HLA tipizacijo. Protokol smo nadgradili tudi s predhodnim obrezovanjem tehničnih nukleotidnih zaporedij. Na koncu smo analizo števila klicanih različic in PASS različic med obema pristopoma ovrednotili v programskem okolju R z Wilcoxon-ovim statističnim testom. Rezultati: Rezultati Wilcoxon-ovega testa so pokazali močno statistično značilno razliko med odkritim številom klicanih različic in PASS različic med nadgrajenim in obstoječim pristopom, pri čemer je nadgrajen pristop v povprečju odkril 26-krat več klicanih različic in 33 krat več PASS različic, od tega 5 pozitivnih PASS različic pomembnih za diagnozo od 12, kar pomeni 41,7 %. Diskusija: Ugotovili smo, da je nadgrajen tekoči trak ukazov za analizo nukleotidnega zaporedja DNA učinkovitejši, saj odkrije več klicanih in PASS različic.
Ključne besede: NGS, bioinformatika, sekvenciranje, Illumina MiSeq
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (7,38 MB)

3.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 38; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Zmanjšana občutljivost in odpornost bakterij proti razkužilom
Marko Pušnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Razkužila se na področju zdravstva v kliničnih okoljih, industriji in domačih gospodinjstvih množično uporabljajo že več desetletij. Kljub dolgotrajni učinkovitosti pri zatiranju mikroorganizmov, je bilo podanih že več poročil in primerov o nastanku odpornosti na specifična razkužila pri bakterijah, ki so odporne proti antibiotikom (npr. MRSA, VRE, ESBL), kakor tudi multipli in vitro rezultati, ki podpirajo dejstvo, da se občutljivost bakterij skozi čas manjša in s tem veča možnost nastanka mutiranih sevov. To poleg dosedanje problematike odpornosti bakterij proti antibiotikom predstavlja dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odpornost, razkužila, občutljivost, mikroorganizmi, antibiotiki
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 66; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (607,97 KB)

5.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (412,55 KB)

6.
Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019
Martin Bosilj, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice. Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Ključne besede: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Samoocena kakovosti življenja odraslih s kožno boleznijo
Monika Zorman, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Koža je največji organ človeškega telesa, zato je vse bolj pomembno zavedanje, da se patologija v dermatologiji pogosto razteza globlje kot le na kožo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako pacienti s kožno boleznijo ocenjujejo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Priložnostni vzorec je zajemal 150 pacientov, ki so obiskali sodelujočo dermatološko ambulanto in bioresonančni center. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne analize v okviru programa SPSS, in sicer s testom hi-kvadrat, Spearmanovo korelacijo in Mann-Whitneyjevim testom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ne prihaja do razlik glede vpliva kožne bolezni na kakovost življenja med moškimi in ženskami (U = 2437,00; p = 0,880), kar nakazuje, da kožna bolezen ovira tako ženske kot moške pri delu oziroma učenju (p = 0,138). Na kakovost življenja starejših anketirancev ima kožna bolezen manjši vpliv kot na mlajše anketirance, saj prihaja do statistično pomembnih razlik v oceni kakovosti življenja posameznika s kožno boleznijo glede na starost (r = –0,249; p = 0,002). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima dermatitis največji vpliv na kakovost življenja anketirancev, medtem ko imajo glivične bolezni kože najmanjši vpliv na kakovost življenja anketirancev glede na proučevane kožne bolezni. Diskusija in zaključek: Kožne bolezni večinoma ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje, vendar pa njihov kroničen in neozdravljiv potek zelo negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Pri obravnavi pacienta s kožno boleznijo moramo biti pozorni ne le na vidne spremembe na koži, temveč tudi na čustva pacienta.
Ključne besede: kožna bolezen, DLQI, kakovost življenja, odnos, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (548,67 KB)

8.
Vodenje evidenc izvajalcev v medicinskih laboratorijih področja medicinske biokemije
Sanja Veindorfer, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek Izhodišče: V laboratoriju so zaposleni laboratorijski delavci z različno stopnjo izobrazbe in različnih poklicev. Za zaposlene na področju laboratorijske medicine se vodita dva registra, to sta Register izvajalcev laboratorijske medicine pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS), za katerega ima ZLMS javna pooblastila in Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Namen: Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj realne podatke o osebju v medicinskih laboratorijih, ki so bili pregledani in imajo izdana dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje na področju medicinske biokemije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s pomočjo programa Survey Monkey in Microsoft Office Excell. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da po številu največ medicinskih laboratorijev deluje v osrednjeslovenski statistični regiji na primarnem nivoju zdravstva. Največ laboratorijskih delavcev ima srednješolsko izobrazbo in prav tako opravlja največ laboratorijskih delavcev poklic laboratorijski tehnik. Med empiričnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih iz Statistične pisarne NIJZ obstaja linearna povezanost, vendar pa obstaja velika razlika v številu zaposlenih glede na poklic. Diskusija in zaključek: V Sloveniji imamo relativno veliko medicinskih laboratorijev, v katerih so zaposleni laboratorijski delavci različnih stopenj izobrazbe in različnih poklicev, vendar večina laboratorijev ni zadovoljno s številom zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Potrebne so spremembe v sistematizaciji delovnih mest v laboratoriju. Prav tako ne obstaja nobena baza podatkov, s katero bi lahko pridobili podatke in vodili število in strukturo vseh laboratorijskih delavcev. Potrebno je urediti ustrezen šifrant in vpisovanje vseh laboratorijskih delavcev.
Ključne besede: medicinski laboratorij, medicinska biokemija, laboratorijski delavci, delovna mesta v medicinskem laboratoriju, registri izvajalcev laboratorijske medicine
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 120; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Analgezija v predbolnišničnem okolju
Matej Ploder, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se ljudje zatekajo po nujno medicinsko pomoč. Analgezija v predbolnišničnem okolju ima velik pomen. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je bolečina prepoznana ter kako dobro in na kakšen način je zdravljena. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Instrument zbiranja podatkov so bili pregledani protokoli nujne intervencije (PNI). Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics 21) in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Študija je zajemala vsebino oz. pregled 100 protokolov nujne intervencije (PNI). Povprečna starost pacientov je bila pri moških 57,61 leta in pri ženskah 65,12 leta. V raziskavi smo obravnavali 42 poškodb in 58 bolezenskih stanj. Podatki kažejo, da je bila povprečna vrednost bolečine, ki so jo pacienti izrazili ob prihodu ekipe NMP, 5,59 po VAS-lestvici. Povprečna vrednost bolečine po aplikaciji NSAID, opioidnega analgetika ali kombinaciji obeh pa je znašala 2,33 po VAS, kar pomeni, da se je bolečina povprečno zmanjšala za 58,31 %. V raziskavi smo ugotovili, da je bil najpogosteje apliciran NSAID natrijev metamizolat v odmerku 2,5 g, v kategoriji opioidnih analgetikov je bil najpogosteje apliciran tramadol v odmerku 100 mg. V 29 primerih smo uporabili kombinacijo NSAID in opioidnega analgetika, najpogosteje natrijev metamizolat v kombinaciji s tramadolom. Interpretacija in zaključek: Podatki v raziskavi kažejo, da je bila bolečina vedno zdravljena in prepoznana. Izbrana analgezija je bila ustrezna, kar se je izkazalo po pacientovih izražanjih bolečine po VAS (vizualna/verbalna analogna skala).
Ključne besede: bolečina, analgetiki, NSAID, opioidi, vizualna/verbalna analogna skala, prehospitalna enota, protokoli, nujna intervencija
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (847,99 KB)

10.
Motivacija negovalnega tima na delovnem mestu
Eva Slatinšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu. Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji. Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Ključne besede: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 87; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (913,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici