SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 331
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskav
Barbara Steblovnik Čater, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Ključne besede: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

2.
Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski
Leona Cilar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama. Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

3.
Preprečevanje poškodb hrbtenice z upoštevanjem standarda ergonomije: ISO 11228 in EN 1005
Zinajda Sadiković, 2017, magistrsko delo

Opis: Dviganje bremen je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek poškodb hrbtenice med negovalnim osebjem. Namen raziskave je preučiti znanje študentov zdravstvene nege o ISO 11228 in EN 1005 ter pogostost in vzroke za nastanek poškodb hrbtenice. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo, v empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, kjer smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 21 vprašanj, ki je bil študentom elektronsko poslan. V raziskavi je sodelovalo 37 študentov prvega in drugega letnika podiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege seznanjeni s standardoma ISO 11228 in EN 1005 (p=0,018). Ugotovili smo tudi, da večina študentov višjega letnika meni, da bi se z upoštevanjem omenjenih standardov zmanjšal nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju (p=0,001). Kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodb hrbtenice pri negovalnem osebju so študenti navedli dvigovanje in prenašanje bremen, potem velikost in maso bremen oz. pacienta… Študenti so mnenja, da če bi se upoštevali omenjeni standardi, bi to v veliki meri zmanjšalo nastanek mišično-skeletnih poškodb pri negovalnem osebju v bolnišničnem okolju. Sklepamo lahko, da imajo študenti dovolj znanja o standardih ročnega premeščanja bremen, saj smo z raziskavo ugotovili, da večina pozna standarde ročnega premeščanja, ugotovili smo, da bi tudi hoteli izvedeti več o tehnikah pravilnega dvigovanja, ker so mnenja, da bi z upoštevanjem standarda lahko zmanjšali poškodbe hrbtenice. Znanje, ki ga imajo, je treba tudi praktično uporabljati in za to je potrebno še veliko izobraževanj, časa in predvsem dovolj ergonomsko-tehničnih pripomočkov na razpolago na vseh oddelkih v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: ročno upravljanje, mednarodni standard, ISO 11228, EN 1005, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, mišično-kostne bolezni.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (356,14 KB)

4.
Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitka
Vernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

5.
Pravna zaščita medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege na področju okužb povezanih z zdravstvom
Majda Topler, 2017, magistrsko delo

Opis: Okužbe, povezane z zdravstvom so danes prepoznavne kot resen problem sodobne zdravstvene oskrbe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri svojem delu upoštevati vse ukrepe za preprečitev okužb, povezanih z zdravstvom. Poznati morajo pravno ureditev glede okužb, povezanih z zdravstvom, svojo odgovornost, in tudi svojo zaščito. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje pri medicinskih sestrah/tehnikih zdravstvene nege glede preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom, v eni od slovenskih bolnišnic, koliko poznajo pravno ureditev na tem področju, ali se zavedajo svoje odgovornosti in v kakšni meri poznajo varovalne ukrepe in postopke za svojo zaščito. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Anketirali smo 81 zdravstvenih delavcev. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika Hi-kvadrat in T-test. V raziskavi smo potrdili hipoteze: Izvajalci zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev, ki se nanaša na okužbe, povezane z zdravstvom. Zakon o nalezljivih boleznih, ki je temeljni pravni vir v Sloveniji za obvladovanje in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, pozna le 12,3 % anketiranih (χ2=28,074, p=0,000). Dokaj dobro (59,3 %) poznajo program za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb v bolnišnici (χ2 =52,642, p=0,000). Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo kazensko odgovornost, pozna jo samo 23,5 % (χ2=31,407, p=0,000). 87,6 % anketiranih zelo dobro pozna program ustanove, ki zagotavlja varnost in zdravje osebja na področju okužb, povezanih z zdravstvom (χ2=47,543, p=0,000). V zadnjih letih smo dosegli pomembne premike pri zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom, še zlasti pomena higiene rok pri prenosu okužb. Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev glede okužb in tudi svojo odgovornost na tem področju. Da bomo okužbe obvladovali, oziroma jih zmanjšali na najnižjo možno stopnjo, bo potrebno vzdrževati stalen nadzor, dodatno pripraviti programe izobraževanja tako s področja zakonodaje, odgovornosti in vsebin programa za obvladovanja bolnišničnih okužb.
Ključne besede: okužbe, povezane z zdravstvom, zakonodaja na področju okužb, povezanih z zdravstvom, odgovornost medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

6.
Prepoznavanje nalog v zdravstveni negi in delovnih mest z ergonomskimi nevarnostmi
Katja Tomanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče. V magistrskem delu smo se osredotočili na prepoznavanje nalog v zdravstveni negi, povezanih z ergonomskimi nevarnostmi. Analizirali smo delo zaposlenih v negovalnem timu in njihovo znanje o ergonomiji. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate raziskave smo pridobili z anketnimi vprašalniki. Raziskavo smo izvedli v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica in enota Poljčane, med 42 zaposlenimi v negovalnem timu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da 69 % opravlja delo stoje, 31 % anketirancev delo opravlja menjaje (stoje, sede). 67 % zaposlenih dviguje bremena težja od 10 kg večkrat dnevno. Dvigovanje bremen zaposleni v 80 % največkrat opravljajo skupaj s sodelavci. 11 % delavcev si pomagaj z ergonomskimi pripomočki. Kar 95 % zaposlenih si pri negovanju ležečega pacienta pomaga z dvižno posteljo. 98 % zaposlenih meni, da pozna pravilno držo v sedečem položaju. Na vprašanje, ali anketiranci menijo, da pri sedečih opravilih pravilno sedijo, je 52 % anketirancev odgovorilo pritrdilno. Glavni vzrok za obremenitev na delovnem mestu je pomanjkanje kadra, za ta odgovor se je odločilo kar 64 % vprašanih. Sklep. Zaposleni v zdravstveni negi imajo težave z bolečinami v hrbtenici zaradi dvigovanja bremen in neupoštevanja ergonomskih načel, kar jim preprečuje pomanjkanje števila zaposlenih na posameznih oddelkih v kliničnem okolju in preveliko število pacientov. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je premalo ur namenjenih izobraževanju o ergonomiji in pomembnosti upoštevanja ergonomskih načel pri delu medicinske sestre. V zdravstveni negi največ anketiranih – 79 % meni, da je najzahtevnejše dvigovanje pacienta.
Ključne besede: ergonomija, ergonomske nevarnosti, zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

7.
Pomen komunikacije za zadovoljstvo bolnikov
Simona Grace Mikolič, 2017, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je pomembna komponenta dela medicinske sestre. V zdravstveni negi komunikacija poteka med zaposlenimi v zdravstvu, z bolnikom, njegovimi svojci in študenti. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Bolniki ocenjujejo komunikacijo medicinskih sester s povprečno oceno 7,4 od 10. Med preobremenjenostjo medicinskih sester in zadovoljstvom bolnikov nismo zaznali statistično značilne povezanosti, (p = 0,357; r = -0,085). Glede na stopnjo izobrazbe zaposlenih ugotavljamo statistično značilne razlike (p<0,001) v oceni časa za pogovor z bolniki, saj imajo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe namenijo več časa za pogovor z bolniki. Med komunikacijo in medosebnimi odnosi pa nismo zaznali statistično značilne povezanosti (r = 0,087; p = 0,319).Profesionalna komunikacija je izrednega pomena tako za bolnike kot za zaposlene. Dobri medosebni odnosi in komunikacija pa so izrednega pomena za zagotavljanje zadovoljstva bolnikov.
Ključne besede: komunikacija, zadovoljstvo bolnikov, medosebni odnosi.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

8.
Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjem
Nina Preložnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku. Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo. Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C. Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.
Ključne besede: ogrevanje bolnika, operativni poseg, anestezija, predgretje, temperatura in zdravstvena nega
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (761,06 KB)

9.
STRUKTURA SREDNJEGA ČREVESA VELIKEGA JAMSKEGA PAJKA, (META MENARDI) (LATREILLE 1804) (ARANEAE, TETREAGNATHIDAE), MED PREZIMOVANJEM V NADZOROVANIH RAZMERAH
Nina Brdelak, 2017, magistrsko delo

Opis: Raziskovali smo strukturne in ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa pajka Meta menardi v nadzorovanih razmerah stradanja pozimi, torej v izzvanem prezimovanju, kar je primerljivo naravnem stradanju pozimi, če pajek ne ulovi nobenega plena. Metodologija raziskovanja. Ob pisanju teoretičnega dela magistrske naloge smo si pomagali z ustreznimi članki različnih avtorjev in internetnimi viri. Podatke empiričnega dela za izvedbo magistrske naloge smo pridobili z delom v laboratoriju. Rezultati. Ugotovili smo, da so v epitelu srednjega črevesa prisotne sekrecijske in prebavne celice ter adipociti. Apikalni del epitelnih celic z mikrovili meji na črevesni lumen. Sekrecijske celice vsebujejo številne cimogene granule, prebavne celice pa številne prebavne vakuole. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole pri obeh spolih vsebovale večje količine elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Adipociti so pri obeh spolih vsebovali veliko lipidnih kapelj in zrn glikogena. V sredini prezimovanja so prebavne vakuole pri samcih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot pri samicah, kjer je bilo elektronsko gostega materiala zelo malo (večji del je predstavljal elektronsko svetel material). V adipocitih smo pri obeh spolih opazili porabo glikogena ter lipidov. Pri samcih v prebavnih vakuolah v prebavni celici ob koncu prezimovanja ni bilo elektronsko gostega materiala, v nasprotju s samicami, kjer so še bile prisotne manjše količine elektronsko gostega materiala. Ob koncu prezimovanja so adipociti pri samcih vsebovali več lipidnih kapelj kot adipociti samic; pri samicah so bile posamezne lipidne kaplje v osrednjem delu celic. Ob koncu prezimovanja so bili v sekrecijskih celicah samcev prisotni posamezni avtofagosomi, v prebavni celici pa smo našli avtolizosom. Med prezimovanjem so bili v epitelnih celicah srednjega črevesa prisotni tudi številni sferiti. Njihova zgradba se je med prezimovanjem pri obeh spolih spreminjala. Posamezne plasti materiala so se postopoma porabljale in ob koncu prezimovanja so bili sferiti večinoma prazni. Sklep. Ultrastruktura celic srednjega črevesja se pri pajku Meta menardi pozimi med nadzorovanim stradanjem spreminja. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole v prebavnih celicah pri obeh spolih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Za sekrecijske celice so značilne številne cimogene granule in zrnati endoplazmatski retikulum. V adipocitih so poleg velikega števila zrn glikogena prisotne številne lipidne kaplje, ki so na začetku prezimovanja tesno ena ob drugi in pritiskajo ob jedro. Struktura sferitov se med prezimovanjem spreminja. Ob koncu prezimovanja so pri obeh spolih prisotne avtofagne strukture (avtofagosomi in avtolizosomi). Med spoloma obstajajo manjše razlike v ultrastrukturi celic srednjega črevesa in v uporabi založnih snovi.
Ključne besede: pajkovci, srednje črevo, prezimovanje, stradanje, ultrastruktura celic prebavila
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

10.
Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah
Nina Župan, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Ključne besede: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (846,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici