| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 675
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje medicinskih sester s spiritualno oskrbo v pediatrični paliativni oskrbi
Anja Veber, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pediatrična paliativna obravnava zajema aktivno in celostno telesno, čustveno, duhovno ter socialno oskrbo otroka in vključuje tudi podporo družini. Za medicinske sestre predstavlja veliko obremenitev. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre s spiritualnostjo v pediatrični paliativni oskrbi in kako se soočajo z umiranjem otroka. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Web of Science in SAGE. Iskanje literature je prikazano z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili metodo tematske analize. Rezultati: Skupno smo našli 215 člankov, v končno analizo smo vključili deset člankov. Glavno temo, izkušnje medicinskih sester s spiritualnostjo ob hudo bolnem in umirajočem otroku, smo oblikovali na osnovi podtem: 1) soočanje z lastnimi čustvi ter 2) profesionalni odnos medicinske sestre do otrok in družine. Diskusija in zaključek: Izvajanje paliativne oskrbe otroka z vključenim spiritualnim vidikom je za medicinske sestre zelo stresno in čustveno obremenjujoče. Najpogosteje se srečujejo z žalostjo, zaskrbljenostjo, depresivnostjo, s težavami v komunikaciji z otrokom in njegovimi starši. Številni dejavniki, katerim so izpostavljene, vplivajo na doživljanje njihove lastne stiske. Potrebujejo dodatno usposabljanje in dobro mentorstvo, da se bodo lahko lažje soočale z osebnimi izzivi ter nadgradile pomanjkljivo znanje.
Ključne besede: otrok, umiranje, duhovnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Primerjava življenjskih navad, kakovost življenja in sprejemanje hormonskega zdravljenja pri ženskah v pomenopavzi
Tina Pahole, 2024, magistrsko delo

Opis: Pojem kakovosti življenja je postal vse pomembnejši tudi na področju menopavzne medicine. Kakovost življenja vključuje dobro počutje tako v telesnem kot v duševnem smislu. Spremenjena samopodoba in ne sprejemanje drugačnega zunanjega videza lahko povzročita negativno subjektivno oceno duševnega zdravja žensk. Obdobje po menopavzi navajamo takrat, kadar se simptomi pojavljajo še pet ali celo deset let. Kakovost življenja v pomenopavzi je zelo individualna, saj nanjo vplivajo številni dejavniki in ne samo uporaba HZ. Rezultati so pokazali, kaj vse lahko tako pozitivno kot negativno vpliva na kakovost življenja, hkrati so potrdili, da je kakovost življenja v pomenopavzi slabša ne glede na uporabo HZ.
Ključne besede: pomenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo
Anja Janžur, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo. Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«. Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

4.
Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom
Mevludin Demirović, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih. Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov. Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Ključne besede: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (726,38 KB)

7.
Spiritualna oskrba staršev mrtvorojenih otrok
Danijela Zeme Pečnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Novica o nosečnosti je za bodoča starša pogosto veselo oznanilo. Večina bodočih staršev upaja, da bosta nosečnost in porod potekala brez zapletov in težav. Nekateri starši pa se morajo soočiti z drugačnim izzidom nosečnosti. Spiritualne potrebe ob tihem rojstvu nemalokrat ostajajo nezadovoljene in spregledane. Starši se soočajo s stiskami in spiritualnimi potrebami, ki ostanejo nezadovoljene. Zdravstveno osebje ima premalo znanja o ravnanju s starši, ki doživijo izgubo otroka. Izkazala se je potreba po izobraževanju s področja spiritualne oskrbe v zdravstveni negi.
Ključne besede: mrtvorojenost, duhovna oskrba, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Uporaba brezšivne skrbi pri pacientih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi
Sabina Repec, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Brezšivna skrb je na posameznika usmerjen proces, katere glavni namen je preverjanje skladnosti predpisane farmakološke terapije s ciljem zmanjšanja napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo. Gre za proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo analize in sinteze virov, pridobljenih s pomočjo domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s kliničnimi farmacevti v izbrani bolnišnični instituciji, kot instrument raziskovanja pa smo uporabili pol strukturiran intervju. Rezultati: Na podlagi analize in sinteze virov ter izvedenih intervjujev smo ugotovili, da brezšivna skrb pomembno vpliva na varnost in kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in da imajo intervjuvanci dobro percepcijo glede implementacije brezšivne skrbi v prakso. Razprava in zaključek: Brezšivna skrb pomembno vpliva na zmanjševanje napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo v praksi in so pogostejše, kot si predstavljamo. Posledično lahko izpostavimo prednosti tako za posameznika kot javno-zdravstveni sistem.
Ključne besede: Brezšivna skrb, pacient, kronične nenalezljive bolezni, usklajevanje zdravljenja z zdravili, klinični farmacevt.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulanti
Urška Završnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza. Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov. Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Primerjava intravenske in inhalacijske sedacije na oddelku intenzivne medicine
Andrej Černi, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Sedativi so za nego in zdravljenje pacientov na oddelkih intenzivne medicine bistvenega pomena, saj jim omogočajo lažje prenašanje invazivnih postopkov tekom hospitalizacije. Poznamo dva načina aplikacije sedativov, in sicer intravensko in inhalacijsko. Splošni cilj raziskav je bil primerjava načinov sedacije na oddelkih intenzivne medicine. Metode: Izveden je bil sistematični pregled, analiza in sinteza literature s področja sedacije. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Web of Science in CINAHL. Iskanje literature ni bilo časovno omejeno. Rezultati: V sistematični pregled literature smo vključili skupno 10 člankov, od tega 9 randomiziranih kliničnih raziskav in en sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Velikost vzorcev je bila od 44 (n = 44) do 6105 (n = 6105), skupno pa je bilo 7134 (n = 7134) pacientov. Vsi pacienti so bili intubirani in mehansko ventilirani. Članke smo ocenili po SIGN metodi. Najvišjo oceno kakovosti (++) smo dodelili 9 raziskavam, spremenljivo oceno (+) pa eni raziskavi. Nobeni raziskavi nismo dodelili nizke (-) ali nesprejemljive (0) ocene. Razprava in sklep: Na podlagi opravljenega sistematičnega pregleda smo ugotovili, da pri dolgotrajni sedaciji pacientov na oddelkih za intenzivno medicino inhalacijska sedacija kaže boljše učinke kot intravenska. Bistvena prednost uporabe sevoflurana kot sedativa je ta, da se pacienti po njegovi ukinitvi hitreje in bolj koordinirano zbudijo kot pri uporabi propofola.
Ključne besede: sedacija, OIM, sevofluran, propofol
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (961,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici