Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače predstavljajo eno izmed najzahtevnejših zdravstvenih stanj tako z vidika zdravljenja kot rehabilitacije. Psihološka podpora je ključna komponenta celostne obravnave pacientov s poškodbo hrbtenjače, saj menimo, da pomembno vpliva na njihov proces zdravljenja in okrevanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Podatki so analizirani z metodo tematske analize. Pred začetkom so pridobljena soglasja etične komisije ustanove in udeležencev. V raziskavo je bilo vključenih deset oseb po poškodbi hrbtenjače. Povprečna starost udeležencev je znašala približno 44 let. Analiza je razkrila glavno temo: vpliv psihološke podpore na uspešnost rehabilitacije. Podtemi sta se nanašali na psihološko podporo po poškodbi, vključno z doživljanjem čustev in podporo bližnjih, ter na podporo zdravstvenega osebja med hospitalizacijo in rehabilitacijo. Rezultati potrjujejo pomembnost psihološke podpore v rehabilitaciji oseb s poškodbo hrbtenjače. Dostopnost podpore prispeva k večji motivaciji, optimizmu in sodelovanju pacientov. Čeprav uspešnost rehabilitacije ni bila neposredno obravnavana, so ključni dejavniki uspeha razvidni iz osebnih izkušenj in vedenjskih odzivov udeležencev. Psihološka podpora pomembno prispeva k uspešnejši rehabilitaciji oseb s poškodbo hrbtenjače, kar poudarja potrebo po dodatnem usposabljanju zdravstvenega osebja na tem področju.
Ključne besede: psihološka podpora, poškodba hrbtenjače, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (908,61 KB)

Opis: Uvod: Opekline so poškodbe tkiva, ki jih povzročajo različni dejavniki in pogosto vodijo v obsežno izgubo tekočin. Pri večjih opeklinah je ustrezno nadomeščanje tekočin ključno za preživetje, vendar ostaja optimalna strategija nejasna. Parklandska formula, ki je v klinični praksi najpogosteje uporabljena, je pogosto povezana s prekomernim nadomeščanjem tekočin in zapleti, kot so akutna ledvična odpoved, kompartment sindrom ali večorganska okvara. Namen zaključnega dela je raziskati in analizirati upravljanje tekočinske bilance pri pacientih z obsežnimi opeklinami. Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline (EBSCOhost), CINAHL (Ultimate), Web of Science in ScienceDirect (Elsevier). Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku. Pregled literature je prikazan v PRISMA diagramu, kakovost raziskav pa je bila ocenjena s kritično analizo. Rezultati so prikazani v evalvacijski ter sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo so bile vključene 3 analize. Nobena od primerjalnih strategij, kot so uporaba formul za računanje (modificirana Brookova ali Baxterjeva formula), dodatek 5 % albumina ali uporaba HES 130/0,4, ni pokazala prednosti pred standardno kristaloidno terapijo. Kratkoročna 28-dnevna smrtnost je bila nizka in primerljiva med skupinami. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da izbira formule ali dodatek koloidov ne izboljšata preživetja in ne zmanjšata zapletov pri odraslih z obsežnimi opeklinami, kadar je tekočinska terapija skrbno odmerjena. Ključnega pomena je natančno spremljanje diureze in vitalnih znakov.
Ključne besede: upravljanje tekočinske bilance, nadomeščanje tekočin, opekline in izidi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (768,61 KB)

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022. Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje. Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Uvod: Transformacijsko vodenje je ključno pri oblikovanju varnega delovnega okolja v zdravstvenih organizacijah, saj motivira zaposlene, krepi sodelovanje in vpliva na varnost pacientov kot kazalnik kakovosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med tem stilom vodenja in varnostjo pacientov ter osvetliti njegov vpliv, prednosti, omejitve in vlogo vodij pri oblikovanju varnostne kulture. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s tematsko analizo in sistematičnim pregledom literature v bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Google Učenjak. Med letoma 2015–2025 je bilo identificiranih 1630 zadetkov. Pri pregledu je bil uporabljen PRISMA diagram, metodološka kakovost pa ocenjena z JBI orodjem. Rezultati: Končna analiza je vključevala devet raziskav. Ugotovljena je bila glavna tema »Transformacijsko vodenje kot pot do varne in kakovostne oskrbe«, z osrednjimi podtemami: ugodni pogoji za medicinske sestre, izboljšani varnostni kazalniki ter izidi zdravljenja in oskrbe. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je transformacijsko vodenje povezano s kulturo varnosti in zadovoljstvom zaposlenih ter spodbuja trajnostno kakovost zdravstvene oskrbe. Na podlagi ugotovitev se priporoča krepitev transformacijskega vodenja kot ključnega pristopa za izboljšanje varnostne kulture in zmanjševanje tveganj za paciente.
Ključne besede: transformacijsko vodenje, varnost pacienta, zdravstvene organizacije
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (848,90 KB)

Opis: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa. Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Ključne besede: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,47 MB)