SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 312
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

2.
Diabetično stopalo-zaplet sladkorne bolezni
Klementina Meklav, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki se pojavi, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali kadar telo ne more učinkovito izrabiti oz. proizvajati inzulina. Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost, lahko pa tudi amputacijo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti in raziskati problem diabetičnega stopala kot zapleta sladkorne bolezni z vidika medicinskih sester v diabetološki ambulanti in z vidika pacientov s sladkorno boleznijo. Raziskovalna metodologija. Za teoretični del je bila uporabljena deskriptivna metoda in analiza domače in tuje literature, za raziskavo pa smo uporabili kvalitativna in kvantitativna metodologija. Tehnika zbiranja podatkov je anketni vprašalnik za paciente s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju za medicinske sestre, ki delajo v diabetološki ambulanti. Pridobljene empirične podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo statističnega računalniškega programa IBM SPSS Statistics 20 in računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010. Rezultati. Najpomembnejše o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so ti pisno in ustno poučeni o zdravstveni vzgoji sladkornih pacientov, da jim je predstavljeno diabetičnego stopalo, pravilen način uporabe antibiotikov in da so seznanjeni s primerno obutvijo, ki preprečujejo težave pri gibanju. Za medicinske sestre je za pravilno oskrbo diabetičnega stopala najpomembnejše, da prepoznajo, kaj se s stopalom dogaja in kaj se bo, da oskrbi diabetičnega stopala posveti veliko pozornosti, da izvaja preveze in uporablja ustrezne materiale za celjenje ran. Medicinske sestre morajo glede na ugotovitve stanja diabetičnega stopala vedeti, kam napotiti pacienta na nadaljne obravnave, čeprav o tem odloča zdravnik. Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala in da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve. Največ anketirancev je potrebne informacije dobilo pri medicinskih sestrah v diabetološki ambulanti. Z višjo starostjo pacienta s sladkorno boleznijo se večajo težave z vidom, ne povečujejo pa se težave oziroma spremembe tipljivosti stopalnih pulzov, spremembe nohtov, ne povečuje se prisotnost razjed, nevrološke okvare, arterijska hipertenzija in povečana vrednost maščob v krvi. Diabetično stopalo se enako pogosto pojavlja tako pri moških kot tudi pri ženskah. Sklep. Pojavnost sladkorne bolezni vsako leto narašča in s tem tudi diabetično stopalo. Zdravstvena vzgoja je na tem na področju tako napredovala, da imajo diabetološke ambulante svojo šolo za diabetike in s tem tudi medicinske sestre edukatorke, ki poučujejo paciente o zdravstveni vzgoji pri sladkorni bolezni. Da bi preprečili najhujši zaplet diabetičnega stopala, je zelo pomembno, da medicinske sestre poučijo paciente, kaj je diabetična noga, kaj storiti, da ne pride do zapletov pa tudi glede urejenosti krvnega sladkorja, redne telesne dejavnosti, redne in pravilne nege nog, samopregledovanja nog, pravilne izbire obutve in nogavic ter kam in kdaj naj se obrnejo po pomoč.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetično stopalo, presejalni test, zdravstvena vzgoja, nega nog, primerna obutev, zapleti diabetičnega stopala, nevropatsko stopalo, ishemično stopalo
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (2,25 MB)

3.
Odsesavanje anestezijskih plinov iz linearnih »mapleson« dihalnih sistemov
Sebastjan Jekl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Za zmanjševanje zdravstvenega tveganja vseh prisotnih v operacijski dvorani je potrebno odsesavanje anestezijskih plinov iz dihalnih sistemov. Osrednji namen študije je bil raziskati, kako je izvedeno odsesavanje iz linearnih dihalnih sistemov. Metodologija raziskovanja: Kvantitativno eksperimentalno študijo smo izvedli v simulacijskem okolju, kjer smo merili ustrezne tlake in pretoke znotraj sistemov odsesavanja. Uporabili smo analizator plinov Fluke VT plus HP in Dräger SAMOS basic. Eksperimente smo izvajali na anestezijski delovni postaji Dräger Primus in na Mapleson linearnih sistemih proizvajalca Intersurgical. V kliničnem okolju smo preverili, kakšno je obstoječe stanje na področju odsesavanja anestezijskih plinov. Rezultati raziskave: Ugotavljamo, da se v kliničnem okolju največkrat uporablja aktivni sistem odsesavanja. Varnostno komponento predstavlja merilec vleka v obliki plavača ter filter za prašne delce, ki ga nekatere različice imajo, druge pa ne. Pri linearnem dihalnem sistemu je novost na tržišču sistem z varnostnim ventilom, ki se priključi na sprejemni sistem in odpre pri tlaku 5 cm H2O. Vlek v sprejemni sistem se je gibal med 47 in 50 l/min. Sklep: Zaradi zamašenega filtra lahko kontaminiramo operacijsko dvorano predvsem pri uporabi funkcije visokih pretokov izpiranja (O2 FLUSH). Sklenemo lahko, da za učinkovito odsesavanje iz linearnih sistemov potrebujemo sprejemni sistem z dodatno spojko (30 mm), na katero lahko priključimo prenosni sistem, le-tega pa na APL ventil preko varnostnega ventila.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, odsesavanje anestezijskih plinov, krožni dihalni sistem, linearni dihalni sistem.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (3,82 MB)

4.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

5.
Vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev
Martina Kren, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodelavci, ki gojijo dobre medsebojne odnose na delovnem mestu, pogosteje čutijo sprejetost v timu, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Dobri odnosi in zadovoljstvo na delovnem mestu vplivajo na kvaliteto opravljenega dela. V magistrskem delu proučujemo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi v domovih za starostnike na zadovoljstvo stanovalcev in vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na kvaliteto dela. Namen: Namen raziskave je proučiti vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Raziskavo med zaposlenimi in stanovalci v Domu Danice Vogrinec Maribor smo izvedli z namenom ugotoviti stopnjo zadovoljstva stanovalcev v instituciji in proučiti odvisnost zadovoljstva od medsebojnega razumevanja med zaposlenimi. Metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili metodo študija literature in deskriptivno metodo, s pomočjo katerih smo zbrali in povzeli teoretične in praktične ugotovitve iz relevantne literature. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili z izvedeno anonimno anketo v Domu Danice Vogrinec Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketirancev, od tega je bilo 73 stanovalcev doma in 74 zaposlenih v Domu. Pri analizi zbranih podatkov smo uporabili binomski test, eno-vzorčni dvostranski t-test in izračun frekvence. Analizo ankete smo vizualno predstavili z grafi. Rezultati: Pridobljeni rezultati v empiričnem delu odražajo zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Glede na mnenje stanovalcev slabši odnos med zaposlenimi ne vpliva na slabši odnos zaposlenih do stanovalcev. Sodelujoči zaposleni opažajo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev.
Ključne besede: medsebojni odnosi, stanovalci, zaposleni, institucije, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (896,18 KB)

6.
UVAJANJE KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V REGIJSKO BOLNIŠNICO
Petrischa Robnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Klasična organizacija, ni več konkurenčna na trgu, zato se ne more več prilagajati okolju in zahtevam kupcev. Narediti mora narediti odločilne spremembe v tej smeri in sicer, da postane učeča se organizacija, torej organizacija, ki daje pomen učenju, se sama uči in izobražuje svoje zaposlene. V magistrskem delu smo ugotavljali prisotnost elementov učeče se organizacije, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na podlagi mnenj izvajalcev zdravstvene nege. Metodologija: V teoretičnem delu smo se pri ugotavljanju elementov učeče se organizacije naslanjali na koncept FUTUREO - ®. V empiričnem delu smo na zastavljene hipoteze odgovarjali s pomočjo kvantitativne metode dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med 150 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege, vrnjenih je bilo 57 anketnih vprašalnikov. Za statistično analizo podatkov smo uporabili programski paket IBM SPSS Statistics 23 (IBM Corp., Armonk, NY, 2014). Rezultati: Povprečja ocen in najpogostejše ocene kažejo, da so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec prisotni elementi učeče se organizacije. 98, 2 % anketiranih je visoko motiviranih za izobraževanje. Ker smo uspeli potrditi statistično značilno povezanost samo glede na spol, glede na starost, izobrazbo in delovno dobo zaposlenih pa ne, ugotavljamo, da poznavanje koncepta in elementov učeče se organizacije po modelu FUTUREO - ® ni povezano z demografskimi značilnostmi zaposlenih. Sklep: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima po mnenju izvajalcev zdravstvene nege značilnosti učeče se organizacije, ne ustreza pa v popolnosti teoretičnem konceptu po modelu FUTUREO - ®. Izvajalci so visoko motivirani za izobraževanje in pripravljeni svoje znanje prenašati na druge.
Ključne besede: učeča se organizacija, elementi učeče se organizacije, modeli učeče se organizacije.
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

7.
VPLIV VPELJAVE SISTEMA KAKOVOSTI E-QALIN NA ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Martina Klobčar, 2017, magistrsko delo

Opis: Naraščanje števila starejših prebivalcev, demografske spremembe in večplastne težave, ki spremljajo staranje, prispevajo k razlogom za nastanitev v institucije, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo. Z magistrskim delom želimo ugotoviti zadovoljstvo stanovalcev v enem izmed domov za starejše po uvedbi sistema upravljanja kakovosti E-Qalin. Ob enem želimo ugotoviti, s katerimi področji delovanja so stanovalci bolj zadovoljni in katera področja oz. storitve smatrajo za pomembnejša.
Ključne besede: staranje, kakovostna starost, institucionalno varstvo, zdravstvena nega in oskrba, sistem kakovosti E-Qalin
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

8.
Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termah
Nina Zamuda, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji. Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem. Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Ključne besede: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

9.
MOTNJE DIHANJA V SPANJU IN ZDRAVLJENJE
Nataša Korez, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Motnje dihanja v spanju predstavljajo za ljudi, ki bolehajo za to diagnozo, velik javnozdravstveni problem, saj jim onemogočajo boljšo kakovost življenja. Obolevnost teh bolnikov in posledično tudi umrljivost sta povečani. Prav zato je pomembno, da pravočasno ugotovimo vzroke slabega spanja, jih pravočasno zdravimo in s tem izboljšamo kakovost bolnikovega spanja in življenja. Namen. Namen magistrskega dela je predstaviti in opisati oblike motenj spanja in motenj dihanja v spanju ter zdravljenje. Izpostavili smo sindrom obstruktivne apneje v spanju in njegovo zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnika z motnjami dihanja v spanju. Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo je teoretično. Pregledali smo obstoječo strokovno in znanstveno domačo in tujo literaturo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Sklep. Pomembno je, da ljudje z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju pravočasno in odkrito spregovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo, saj je le tako lahko zdravljenje uspešno. Velik vpliv na bolnike z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju imajo tudi njihovi svojci, saj so tudi oni pomemben člen v multidisciplinarnem timu. Z zdravljenjem se izboljšata kakovost bolnikovega življenja in kakovost življenja svojcev.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, apneja, OSAS, CPAP, BPAP
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

10.
HEMODINAMIČNI ODZIV OBTOČIL IN AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA NA PROVOKACIJSKI TEST S POTAPLJAŠKIM REFLEKSOM
Erika Pungerčar, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Ljudje in sesalci imamo sposobnost potapljaškega refleksa, znan tudi kot refleks sesalcev, ki je sestavljen iz niza refleksov, kateri se aktivirajo ob ohladitvi našega obraza (ob potopu v vodo), ali ob zadrževanju daha (apnea). Izmeriti nameravamo spremembe srčne frekvence (HRV), srčnega utripa (HR), krvnega tlaka (BP), srednjega arterijskega tlaka (MAP), minutnega iztisa srce (CO), enkratnega iztisa srca (SV) med samim potapljaškim refleksom med potopom na dah (manever 1) in med zadrževanjem daha na zraku (apnea) (manever 2). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer smo vse podatke pridobili iz strokovne domače, predvsem pa tuje literature. Pri kvantitativnem delu magistrske naloge smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo z namenskim vzorcem, ki je zajemal uporabo hemodinamičnega monitoringa, ki omogoča sprotno spremljanje in merjenje hemodinamičnih parametrov, in sicer s pomočjo Task Force monitorja in LiDCOTM Rapid monitorja. Rezultati: V raziskavi smo pridobili podatke hemodinamičnih parametrov in avtonomnega živčnega sistema. HR med izvajanjem potopa na dah, v primerjavi z mirovanjem, pade (iz 60,3 na 52,3 HR/min). SV med izvajanjem manevra 1 v primerjavi z mirovanjem, pade in znaša v povprečju od 3,1 ml/beat do 127,5 ml/beat. Med izvajanjem manevra 2 v primerjavi z mirovanjem pa le-ta naraste in znaša v povprečju od 72 ml/beat do 119,8 ml/beat. CO v primerjavi z mirovanjem pade in znaša v povprečju od 3,2 l/min do 63,4 l/min. MAP je pri pri manevru 1 od 48,4 mmHg do 94,6 mmHg, pri manevru 2 pa je od 37,6 do 93,1 mmHg. Sklep: Na podlagi naše raziskave sklepamo, da so razlike v srčnem utripu, enkratnem iztisu srca, minutnem iztisu srca, srednjem arterijskem tlaku med izvajanjem potopa na dah in med zadrževanjem daha na zraku izredno majhne, vendar pomembne za samo raziskovanje delovanja človeškega telesa.
Ključne besede: potapljaški refleks, hemodinamični odziv obtočil, avtonomno živčevje, potop na dah, apnea
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici