| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 477
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci
Matjaž Žunkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje. Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0. Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001). Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Ključne besede: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (855,28 KB)

2.
Potencial kurkumina v klinični uporabi
Timotej Brumec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili rastlino kurkumo in njeno učinkovino kurkumin. Sama rastlina kurkuma (Curcuma longa) uspeva na Indijskem polotoku in jugovzhodni Aziji ter se že izredno dolgo uporablja v ajurvedski medicini za zdravljenje vnetnih bolezni. Številne moderne študije so pokazale pozitivne učinke kurkumina pri mnogih bolezenskih stanjih, kot so: rak, ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis, pankreatitis, osteoartritis in številnih drugih. Največja težava pri uporabi kurkumina za zdravljenje v moderni medicini je njegova slaba biorazpoložljivost, saj so v krvni plazmi zaznali zelo majhne koncentracije kurkumina tudi ob zaužitju večjih doz. V sami nalogi smo predstavili več bolezenskih stanj, katera bi naj kurkumin izboljšal, ter študije oziroma raziskave, v katerih so te učinke kurkumina dokazali. Prav tako smo prej omenjene študije med seboj tudi primerjali. Delovanje kurkumina izhaja iz njegove sposobnosti vplivanja na veliko število signalnih molekul, kot so: pro-inflamatorni citokini, encimi, apoptozni proteini, adhezijske molekule, nuklearni faktorji in ostale. Nepravilno delovanje prej naštetih molekul in signalnih poti, v katerih te molekule sodelujejo, so mnoge študije povezale z razvojem raznih bolezenskih stanj. V nadaljevanju smo podrobneje pregledali spletno bazo PubMed. Z dodajanjem drugih ključnih besed smo raziskovalni vzorec postopoma omejevali. Osredotočali smo se na število študij, ki so bile izvedene in vivo ali pa in vitro, prav tako smo se osredotočali tudi na število študij, ki so se izvedle v kliničnem okolju.
Ključne besede: kurkuma, ajurvedska medicina, signalne poti, klinične študije, nutracevtiki.
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 78; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1012,00 KB)

3.
Utjecaj eikosanoida na kontrakciju i relaksaciju glatkih mišića respiratornog puta
Karlo Blažetić, 2020, magistrsko delo

Opis: Eikosanoidi su metaboliti arahidonske kiseline. Između njih prostaglandini i leukotrieni imaju najvažnije biološke učinke i uloge u organizmu. Jedna od tih uloga je kontrakcija/relaksacija glatkih mišića respiratornog sustava. Tako je dereguliranjem produkcije eikosanoida moguća bronhokonstrikcija kod astme. U ovom radu usredotočujemo se na ovisnost sile glatkih mišića različitih tkiva iz različitih subjekata, čovjeka i životinja o različitim vrstama eikosanoida. Opisat ćemo mehanizme nastanka eikosanoida, receptore preko kojih oni djeluju te njihovu funkciju. Analizirali smo mjerenja kontrakcije i relaksacije glatkih mišića dišnih putova pod utjecajem različitih eikosanoida. Među ljudskim tkivima analizirane su sile razvijene u glatkim mišićima bronha, malih dišnih puteva te plućnog parenhima. Kod životinjskog modela uzeti su uzorci tkiva glatkih mišića s dušnika miša te zamorca. Digitalizacijom mjerenja obradili smo podatke iz različitih znanstvenih članaka. Koristeći računalni program Origin 8.5 s alatom Digitizer, digitalizirali smo ovisnosti dišnih putova glatkih mišića različitih organizama o koncentracijama eikosanoida i drugih kontraktilnih agonista te odredili parametre tih ovisnosti prilagođavanjem različitih odabranih matematičkih funkcija (različiti oblici Hill funkcije). Napravili smo usporedbu parametara između različitih organizama i između mjerenja različitih autora. Nadalje, usporedili smo jačine eikosanoidne kontrakcije s drugim fiziološkim kontraktilnim agonistima i na kraju objasnili je li moguće prenijeti podatke izmjerene na životinjama u fizikalno-matematičke modele, koji simuliraju procese kod ljudi.
Ključne besede: prostaglandini, leukotrieni, arahidonska kiselina, bronhokonstrikcija, digitalizacija.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 101; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

4.
Simulacije tehnologije monitoringa intrakranialnega tlaka
Valerija Rošer, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Uporaba simulacije je zelo pomembna za usposabljanje študentov zdravstvene nege in zdravstvenih delavcev, saj pripomore k osnovam varne prakse. Monitoriramo z namenom spremljanja in nadzorovanja stanja pacienta, pri pacientih po poškodbi možganovpa spremljamo intrakranialni tlak. Glavni cilj magistrske naloge je narediti simulacijski model, na katerem se bodo lahko študentje učili. Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Na simulatorju SimMan 3G smo simulirali tehnologijo, ki je potrebna za zunanjo ventrikularno drenažo (ZVD). Za izvedbo te simulacijske tehnologije smo pri zastopnikih pridobili vse potrebne medicinske pripomočke. Rezultati: Simulirali smo merjenje ICP preko ZVD in rokovanje z ZVD. S simulacijskim modelom smo prikazali prenos tlačnega vala iz ventriklov do tlačnega pretvornika. Opazovali smo krivulje intrakranialnega tlaka (ICP) in jih analizirali. Na simulatorju SimMan 3G in METI HPS smo raziskovali funkcije glede merjenja ICP. Diskusija: ZVD omogoča merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine. Njena slabost pa je, da se merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine ne more istočasno izvajati. Študentje se lahko učijo pravilnega rokovanja z ZVD sistemom, odčitavanja cerebrospinalne tekočine in merjenja ICP. Na tak način bodo z omenjeno tehniko v času kliničnih vaj že seznanjeni. Sklep: Na trgu obstajajo katetri, ki omogočajo istočasno drenirane cerebrospinalne tekočine in merjenje ICP. Menim, da bi na tem področju bile potrebne dodatne raziskave, saj je takšna oblika katetra zelo praktična in bo vedno bolj v uporabi v intenzivnih terapijah ter bi bilo priporočljivo prikazati na simulacijskem modelu.
Ključne besede: simulacijsko okolje, monitoring, zunanja ventrikularna drenaža, simulator, znotrajlobanski tlak, simulacijski model, merjenje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 120; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

5.
Sekvenčno testiranje živčevja z variabilnostjo frekvence srca
Nataša Miklošič, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Testiranje avtonomnega živčevja vključuje posamezne provokacijske teste za diagnostiko različnih bolezenskih stanj. Namen raziskave je bil predstaviti kvantitativni vpliv avtonomnega živčevja na variabilnost frekvence srca in primerjavo dobljenih vrednosti z normalnimi vrednostmi iz strokovne literature. Raziskovalna metodologija in metode: V eksperimentalni kvantitativni raziskavi smo na štirih zdravih prostovoljcih, po prvi fazi počitka, izvedli drugo fazo test globokega dihanja. Sledil je Valsalvov preizkus, sestavljen iz petih Valsalvovih manevrov. Zaključili smo s provokacijskim testom spremembe telesa iz ležečega v stoječi položaj. Med sekvencami testov smo vključili faze počivanja. V vseh fazah smo spremljali vitalne funkcije. Rezultati: V prvi fazi testa, pri počitku, so bile vrednosti krvnega tlaka in pulza v mejah normale. Pri fazi globokega dihanja je respiratorna sinusna aritmija ustrezala normalni vrednosti ≥ 14 utripov/min. Pri vseh je bila višja od ≥ 15 utripov/min, kar pomeni aktivacijo parasimpatičnega sistema. Valsalvovo razmerje je pri ženskih preiskovankah ustrezalo minimalni meji 1,46, pri moškem preiskovancu pa minimalni meji 1,59. V trenutku faze dviga telesa se je sistolični krvni tlak znižal. Diastolični krvni tlak se je po nekaj sekundah dvignil. Teste smo izvedli brez težav. Najbolj zahteven je bil Valsalvov preizkus. Diskusija in zaključek: Sekvenčno testiranje živčevja z merjenjem variabilnosti frekvence srca predstavlja uporabno in hitro metodo ocene avtonomnega živčevja. Sklepamo, da jo brez težav lahko uporabljamo v diagnostiki različnih obolenj živčevja, ki so pogosto neprepoznana.
Ključne besede: test globokega dihanja, Valsalvov preizkus, hiter dvig telesa, Task Force Monitor, respiratorna sinusna aritmija, Valsalvovo razmerje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

6.
Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti
Špela Accetto, 2020, magistrsko delo

Opis: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Ključne besede: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnico
Tadeja Čep, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Ključne besede: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (987,09 KB)

8.
Analiza alarmov v perioperativnem zdravljenju
Helena Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Alarmi v perioperativnem zdravljenju imajo veliko vlogo pri prepoznavanju življenjsko ogrožajočih stanj, ki bi lahko privedla tudi do smrti bolnika. Zaposleni so kot glavni uporabniki alarmnih sistemov izpostavljeni velikemu številu alarmov, ki se zgodijo v času zdravstvene oskrbe bolnikov. Namen naloge je bil ugotoviti pogostost proženja različnih alarmov na anestezijskih delovnih postajah, kliničnih monitorjih in infuzijskih črpalkah. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo metode opazovanja, kjer smo z analizo zgodovine sproženih alarmov na vzorcu 13 anestezijskih delovnih postaj, 12 kliničnih monitorjev in 5 infuzijskih črpalkah analizirali zgodovine alarmov. Rezultati: Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bilo skupno aktiviranih 994 alarmov. 79 % je bilo tistih z nizko prioriteto, 17 % s srednjo prioriteto in 4 % alarmov z visoko prioriteto. Na 13 anestezijskih delovnih postajah se je v povprečnih 8 urah aktiviralo 318 (32 %) alarmov. Monitor za spremljanje življenjskih funkcij je zabeležil skupno 662 (66,6 %) alarmov in infuzijske črpalke so sprožile 14 (1,4 %) vseh alarmov. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v perioperativnem zdravljenju veliko število alarmov z nizkimi prioritetami; največ alarmov je bilo sproženih s strani kliničnih monitorjev; najmanj alarmov so aktivirale infuzijske črpalke.
Ključne besede: alarm, monitoring, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju
Žiga Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čustvena inteligenca predstavlja posameznikovo sposobnost prepoznavanja lastnih čustev, obenem pa pomeni ustrezno opredelitev čustev in ustrezen odziv nanje. Čustvena inteligenca je ključnega pomena za uspešno delo medicinskih sester. Namen magistrskega dela je ugotoviti stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno deskriptivno študijo, v katero smo vključili 152 članov timov zdravstvene nege iz pediatričnega in internističnega področja. Za preverjanje hipotez smo uporabili testa korelacije in primerjave povprečnih vrednosti neodvisnih vzorcev. Rezultati: V okviru raziskave smo zastavili tri hipoteze. Prve hipoteze nismo potrdili, saj nismo ugotovili statistično pomembne razlike med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične in internistične zdravstvene nege (p = 0,286 in p = 0,299). Druge hipoteze nismo potrdili, saj zbrani podatki ne pokažejo statistično značilne povezave med delovno dobo medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence (p = 0,510 in p = 0,505). Tudi tretje hipoteze nismo potrdili, saj povezava med stopnjo izobrazbe medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence ni statistično značilna (p = 0,160 in p = 0,435). Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju sodi v okvir povprečne stopnje čustvene inteligence posameznika. Sklep: Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične zdravstvene nege je bistvenega pomena pri delu z bolnimi otroki. Medicinska sestra lahko uspešno zmanjšuje stres, ki ga otroku in njegovi družini prinašata otrokova bolezen in posledična hospitalizacija. Pomembno je zavedanje pomena čustvene inteligence in izboljšanje komunikacijskih veščin.
Ključne besede: čustva, otrok, zdravstvena nega na pediatričnem področju, SSEIT, TEIQue
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (528,60 KB)

10.
Motnje spanja pri starejših
Katja Lebar, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami. Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Ključne besede: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 279; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (858,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici