SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 422
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza modificiranih EKG odvodov
Monika Mulej, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Pri diagnostičnem EKG uporabljamo 10 elektrod in posnamemo 12 različnih odvodov (standardni bipolarni I, II, III, ojačani unipolarni odvodi aVL, aVR, aVF in prekordialni odvodi C1‒C6). Pri EKG monitoringu se uporablja manj elektrod, kjer navadno spremljamo standardne odvode I, II in III. Namen raziskave je bil analizirati, kako modificirati standardne odvode pri EKG monitoringu, da dobimo približne zapise prekordialnih odvodov. Raziskovalna metodologija in metode: V kvantitativni raziskavi smo na zdravih preiskovancih modificirali standardne odvode EKG monitoringa z uporabo defibrilatorja Lifepak 15. Ugotavljali smo, kateri standardni odvod izbrati za zapis in na katera anatomska mesta postaviti elektrode. Uporabili smo diagnostično metodo snemanja EKG zapisov z razširjenim frekvenčnim območjem 0,05 do 150 Hz in monitor metodo, kjer so omenjeni filtri nastavljeni v območju 0,5‒40 Hz. Rezultati: Ugotavljamo, da se v večini primerov pri modificiranih standardnih odvodih uporablja prikaz I. odvoda. Z njim prikazujemo modifikacije bipolarnih odvodov CM5, CS5. CB5 in CC5. Modifikacija MCL1 uporablja III. standardni odvod za prikaz prekordialnega odvoda C1. Stroka si ni popolnoma enotna, ali se modificirana elektroda pri MCL1 odvodu postavi na mesto C1 ali nekoliko nižje desno v 5. medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji. Diskusija in zaključek: Uporaba filtrov spremeni EKG zapis v smislu težjega vrednotenja sprememb spojnice ST, zato se filtriranju izogibamo. Ugotovili smo, da nekatere modificirane standardne EKG odvode lahko uporabimo tudi v praksi (monitoring pacienta). 12-kanalni EKG ostaja še vedno zlati standard pri odkrivanju AKS.
Keywords: snemanje EKG, modificirani odvodi, miokardni infarkt, 12-kanalni EKG, 3-kanalni EKG
Published: 29.05.2019; Views: 87; Downloads: 28
.pdf Full text (5,17 MB)

2.
Uporaba javno dostopnih podatkovnih zbirk in bioinformatičnih orodij za analizo genskega izražanja pri sistemski sklerozi
Katjuša Mrak Poljšak, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Sistemska skleroza (SSc) je kronična sistemska avtoimunska bolezen vezivnega tkiva. Patogeneza bolezni še ni popolnoma poznana. Pogost vzrok smrti pri bolnikih s SSc je intersticijska pljučna bolezen. Naš namen je bil z uporabo javno dostopnih podatkovnih baz in bioinformatičnih orodij ugotoviti značilen profil izražanja genov in vpletenost različnih celičnih tipov v razvoju fibroze pri bolnikih s SSc s pridruženo intersticijsko pljučno boleznijo (SSc-ILD). Raziskovalne metode: Za analizo podatkov genskega izražanja fibroblastov, izoliranih iz pljučnega tkiva, in celic celotnega pljučnega tkiva bolnikov smo uporabili program BRB-ArrayTools. V drugem delu smo s pomočjo bioinformatičnih orodij String in Reactome raziskali proteinske interakcije genov s spremenjenim izražanjem in jih analizirali glede na vpletenost v signalne poti. Rezultati: V analizi genskega izražanja pljučnih fibroblastov smo dokazali moteno regulacijo genov, vpletenih v procese fibroze. Z analizo pljučnega tkiva smo dokazali moteno regulacijo genov izvenceličnega matriksa, poti TGF-β in znižano izražanje citokinov, kemokinov in njihovih receptorjev. Ugotovili smo možne vplive različnih miRNA in transkripcijskih faktorjev družine NFkB, STAT in JUN na transkriptom fibroblastov ter vpliv PPAR in RAR na transkriptom celic pljučnega tkiva. Ugotovili smo epigenetski vpliv na celično proliferacijo, angiogenezo in izražanje signalne poti TGF-β prek hsa-miR-132 miRNA v celicah pljučnega tkiva. Diskusija in zaključek: Dokazali smo pomembno spremenjeno izražanje imunoglobulinov, kar kaže na pomembno vlogo celic B v pljučnem tkivu bolnikov v patogenezi bolezni, in ugotovili, da so geni, pomembno spremenjeni v fibroblastih, predvsem vpleteni v celično proliferacijo, geni drugih celic pljučnega tkiva pa so v veliki meri vključeni v mehanizme imunskega sistema in celične signalizacije, kar ponuja potencialne nove tarče za zdravljenje.
Keywords: fibroza, fibroblasti, pljučno tkivo, imunski sistem, epigenetika.
Published: 29.05.2019; Views: 74; Downloads: 13
.pdf Full text (5,33 MB)

3.
Obravnava depresivnega pacienta v referenčni ambulanti
Jasmina Oštir, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisana vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri obravnavi depresivnega pacienta. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe po dodatnem znanju, pomembnosti sodelovanja med člani tima z vidika pridobivanja informacij pri obravnavi depresivnega pacienta. Raziskovalna metode: Z osnovnim pregledom, analizo in sintezo strokovne literature smo opisali dejstva o depresiji in projektu referenčnih ambulant družinske medicine. Z anketnim vprašalnikom, ki je potekal s pomočjo spletnega orodja za spletne ankete 1KA, smo pridobili kvantitativni del raziskave. Rezultate smo pridobili z aritmetično sredino, ANOVO in Spearmanov/Pearsonov koeficient s pomočjo IBM SPSS programom in le te ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre v poprečju strinjajo, da so v zdravstvenem in negovalnem timu vzpostavljeni dobra komunikacija, medsebojni odnosi in prenos informacij glede pacientov. Z analizo nismo dokazali razlike v odgovorih anketiranih diplomiranih medicinskih sester glede na regije po Sloveniji pri obravnavi depresivnega pacienta v referenčnih ambulanta družinske medicine. Krajša delovna doba diplomiranih medicinskih sester ni statistično povezana z najpomembnejšim razlogom diplomiranih medicinskih sester, da se ne počutijo dovolj usposobljene za obravnavo depresivnega pacienta v referenčni ambulanti družinske medicine. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre predlagajo izboljšave na področju izobraževanj, želijo si več strokovnih posvetov in delavnice za celotni tim referenčne ambulante družinske medicine.
Keywords: diplomirana medicinska sestra, primarni nivo, preventiva, timsko delo, zdravljenje
Published: 29.05.2019; Views: 77; Downloads: 19
.pdf Full text (3,06 MB)

4.
Nujna stanja v psihiatriji in vloga diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege pri posebnih varovalnih ukrepih
Šefik Salkunić, 2019, master's thesis

Abstract: Urgentna stanja v psihiatriji so nevarna stanja, saj nastajajo nenadoma in nepričakovano. Takrat je ogrožen bolnik, okolica in svojci. Vloga in delo zdravstvenega osebja se začne pri sprejemu bolnika. Pomembno je, da zdravstveno osebje z ustrezno verbalno in neverbalno komunikacijo pomiri bolnika in ga ne vznemirja. Zaposleni so izpostavljeni PVU tedensko, vendar le-ti redkim povzročajo težave ali negativna občutja.
Keywords: Bolnik, fizična omejitev, geriatrija, psihiatrična intenzivna enota, deeskalacijske tehnike.
Published: 29.05.2019; Views: 83; Downloads: 10
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
Ocena tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre
Ana Zupanc, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Keywords: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Published: 24.05.2019; Views: 107; Downloads: 17
.pdf Full text (1,82 MB)

6.
Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč
Darinka Žamut, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.
Keywords: onkološka zdravstvena nega, fizični napori, izgorelost, psihični napori, oskrba, smrt
Published: 07.05.2019; Views: 70; Downloads: 44
.pdf Full text (814,33 KB)

7.
Management razjed zaradi pritiska v akutni kirurški obravnavi pacienta
Doroteja Pavlič Kerndl, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Management RZP je del zdravstvene nege, ki zahteva poznavanje dejavnikov tveganja, principov ocene tveganja, preprečevanja, identifikacije in zdravljenja. Celostni pristop k preprečevanju in obravnavi RZP od izvajalcev zdravstvene nege zahteva dodatna znanja in izkušnje. Namen magistrskega dela je opredeliti in opisati management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi izsledkov literature. Za prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike in metode inferenčne statistike. Za potrditev hipotez smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, T –test in Mann-Whitney test. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je med spremenljivkama ovire za nedosledno izvajanje preventivnih ukrepov ter dejavniki organizacije korelacija šibka, negativna (rs=-0,129; p=0,212). Mann-Whitney test je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike med delovno dobo in preventivnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege z daljšo delovno dobo v povprečju višje ocenjujejo področje preventivnega delovanja pri RZP (Z=-2,919; p=0,004). Ugotavljamo tudi, da med izvajalci zdravstvene nege z dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo ter tistimi s srednješolsko izobrazbo obstajajo statistično pomembne razlike pri prepoznavi preventivnih ukrepov in obravnavi pacienta z RZP (Z=-2,418; p=0,016). Diskusija in zaključek: RZP je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene nege, vendar kljub napredku, obstoju smernic in novih znanj ostaja pojavnost RZP nespremenjena že več desetletij. Management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta zajema ocenjevanje tveganja za nastanek RZP, preventivno delovanje, v primeru pojava RZP pa temeljito multidisciplinarno obravnavo pacienta z RZP. Izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju preventivnega delovanja je ključnega pomena in predstavlja temeljno aktivnost zdravstvene nege v obravnavi RZP.
Keywords: poškodba tkiva zaradi pritiska, management, preventiva, znanje, ovire
Published: 07.05.2019; Views: 68; Downloads: 25
.pdf Full text (1023,39 KB)

8.
Uvajanje novo zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji
Bernardka Hraš, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Strokovno izobraženi in usposobljeni kadri so temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti vsake organizacije. Zavedati se je treba, da je kader, ki ga zaposlimo, ogledalo našega dela in vrednot podjetja. Namen raziskave je bil raziskati proces uvajanja novo zaposlenih v zdravstveni negi ter njihovo zadovoljstvo in način uvajanja v bolnišnicah v podravski regiji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Sodelovalo je enaindevetdeset zaposlenih v zdravstveni negi, ki so se zaposlili v bolnišnicah v zadnjih petih letih. Anketiranje smo izvedli na devetih oddelkih v dveh bolnišnicah v podravski regiji. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno uvajanje novo zaposlenih najpomembneje, da so jim podana jasna navodila glede njihove vloge, ciljev in odgovornosti (4,74 ± 0,51). Mentor, ki uvaja zaposlene, mora biti izkušena, potrpežljiva, spoštljiva, odgovorna in empatična oseba (4,71 ± 0,70). Novo zaposleni z mentorjem preživijo premalo časa (3,42 ± 1,284) ter večino svojega znanja in izkušenj pridobijo od sodelavcev (4,50 ± 0,691). Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji imamo dobre temelje za uspešno uvajanje novo zaposlenih, zato moramo skrbeti za to, da jim bomo pomagali, da se bodo počutili sprejete in dobrodošle, še preden bodo začeli z opravljanjem dela na svoj prvi delovni dan.
Keywords: indukcija, poskusno delo, pripravništvo, mentor, človeški viri, program uvajanja.
Published: 07.05.2019; Views: 65; Downloads: 28
.pdf Full text (784,70 KB)

9.
Management znanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Zvezdana Kaiser Kupnik, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Problem, ki ga zaznavamo, je, da je management znanja na področju zdravstvene nege zapleten in razpršen na veliko specialnih področij s centralnim upravljanjem v okviru posameznega zavoda. Namen magistrskega dela je razložiti in raziskati ključne dejavnike na področju managementa znanja na osnovi rezultatov opravljene raziskave. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovalnega dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketiranje s pomočjo vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa, ki je bil pripravljen na podlagi literature in že validiranih vprašalnikov. Pri analizi rezultatov smo uporabili t-test, korelacijski test za določanje povezanosti spremenljivk, kot so starost, izobrazba, delovna doba, s procesi managementa znanja in Mann-Whitney test. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 187 anketirancev. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavedajo pomembnosti managementa znanja, da zavod priznava znanje kot del svojega intelektualnega kapitala in da management znanja pomaga pri učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela, vendar nismo dokazali, da je management znanja del organizacijske kulture ustanove, v kateri smo raziskavo izvedli. Ugotovili smo, da izobrazba ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja (p = 0,256), izmenjave (p = 0,329) in shranjevanja znanja (p = 0,454). Zaposleni z delovno dobo, krajšo od 5 let, so bolj naklonjeni prenosu znanja kot ostali zaposleni (p = 0,041). Dokazali smoi, da strarost udeležencev ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja, izmenjave in shranjevanja znanja. Diskusija in zaključek: Izvajanje in aplikacija managementa znanja sta odvisni od posameznika, motivacije in potebe po znanju in je dolgoročna naložba. Izkustveno znanje zaposlenega je največjega pomena in kot takšno zelo cenjeno med zaposlenimi.
Keywords: management, znanje, medicinska sestra, ustvarjanje znanja, izmenjava znanja, shranjevanje znanja.
Published: 07.05.2019; Views: 58; Downloads: 27
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Simulacija uporabe sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa« v enoti intenzivne terapije
Rok Kolarič, 2019, master's thesis

Abstract: Uvod: In-situ simulacije so posebne vrste simulacij, ki potekajo v dejanskem kliničnem okolju z namenom, da dosežemo čim bolj realno in natančno okolje. »AnaConDa« (naprava za ohranjanje anestezije) je medicinski pripomoček, ki je varen, zanesljiv in stroškovno učinkovit ter omogoča sedacijo z vdihovanjem hlapnih anestetikov v EIT. Glavni cilj magistrskega dela je bil pripraviti izhodišča za izdelavo navodila za delo. Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Bolnika je predstavljal simulator Laerdal Airway Mangement Trainer. Pri uporabi medicinskih pripomočkov, ki omogočajo inhalacijsko sedacijo, smo se omejili na izdelke švedskega podjetja Sedana Medical, »AnaConDa«. Rezultati: Simulirali smo pripravo, delovanje in monitoring sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«. Sproti smo si tudi zapisovali komentarje s strani udeležencev simulacije. S pomočjo Likertove lestvice smo pridobili ocene posameznih stopenj simulacije. Priprava sistema: 4,85; delovanje sistema: 4,75; monitoring sistema: 4,9. Diskusija: Medicinske sestre so odgovorne za delovanje in uporabo sistema za inhalacijsko sedacijo. S pomočjo simulacije smo udeležence simulacije poučili o uporabi in razumevanju tega sistema. Udeleženci so visoko ocenili tak način edukacije in si jih v prihodnje želijo več. Simulator je omogočal izvedbo vseh treh stopenj simulacije. Sklep: V Sloveniji bi lahko večji poudarek namenili izobraževanju s pomočjo simulacij. Udeleženci simulacij bi pridobili dodatna znanja, ki bi jih prenesli v prakso in bi na delovnem mestu bolj suvereno in samozavestno izvajali najrazličnejše postopke in posege.
Keywords: hlapni anestetik, naprava za ohranjanje anestezije, simulacijski model, priprava, delovanje, monitoring
Published: 07.05.2019; Views: 33; Downloads: 13
.pdf Full text (4,26 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica