1. Prehranjevalne navade obolelih za rakomMateja Šlebinger, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom.
Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni.
Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Keywords: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Published: 14.01.2019; Views: 13; Downloads: 5
 Full text (809,01 KB) |
2. Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj GradecMarija Potočnik, 2018, master's thesis Abstract: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP.
V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora.
Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja.
Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Keywords: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov
Published: 14.01.2019; Views: 15; Downloads: 5
Full text (4,79 MB) |
3. Avtomatizacija ergonomsko oblikovanega delovnega mesta s pomočjo računalniškega vida in naprave KinectAlen Bratanović, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: V okviru našega magistrskega dela smo raziskovali povezavo naprednih računalniških tehnologij, kot je računalniški vid, pri reševanju problemov na področju ergonomije delovnega mesta. Z uporabo naprave Kinect, ki ponuja možnost razvoja aplikacij na omenjenem področju, smo pripravili lastno aplikacijo za avtomatiziran izračun tveganja po metodi RULA.
Metodologija: Potrjevali smo dve hipotezi: da je računalniška ocena podobna ročni oceni in da lahko Kinect aplikacija zazna primere, ki so problematični iz ergonomskega vidika na podlagi RULA ocene. Aplikacijo smo empirično preizkusili s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na delovnem mestu medicinske sestre. Rezultate raziskave smo statistično obdelali in izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov med ročno in avtomatično oceno in s pomočjo Fisherjevega eksaktnega testa za male vzorce preverili, ali Kinect aplikacija pravilno klasificira problematične položaje.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se ročne in avtomatične ocene bistveno ne razlikujejo (Z= -1,414, p = 0,157) in da klasifikacija položajev bistveno odstopa od naključja (p=0,007).
Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov in izvedene statistične analize smo dokazali sposobnost, uporabnost in sprejemljivo natančnost naprave Kinect za avtomatsko ocenjevanje ergonomskih položajev po metodi RULA na delovnem mestu.
Keywords: ergonomija, metoda RULA, programska oprema, informacijski sistem, obdelava slik
Published: 14.01.2019; Views: 11; Downloads: 3
Full text (5,43 MB) |
4. Vidiki odgovornosti medicinske sestre z upoštevanjem pravic in dolžnosti pacientaMarta Firer, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča in namen: V magistrskem delu smo preučevali različne vrste odgovornosti medicinske sestre na delovnem mestu in pravne podlage za varstvo pacientovih pravic. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro medicinske sestre poznajo vrste odgovornosti pri svojem delu, v kolikšni meri to upoštevajo in kako svoje znanje uporabljajo za izpolnjevanje pravic in dolžnosti pacientov ter ali se pri tem zavedajo svoje odgovornosti.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja medicinskih sester v kliničnem okolju. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketiranih medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Anketirani najbolje poznajo osebno-moralno odgovornost, najmanj pa kazensko odgovornost. Prav tako rezultati kažejo, da večina medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Glede profesionalne usposobljenosti smo potrdili, da imajo anketirane medicinske sestre z več leti delovnih izkušenj tudi več znanja iz področja odgovornosti. Z raziskavo smo potrdili, da medicinske sestre z višjo izobrazbo bolje poznajo vse vrste odgovornosti. Ugotovili smo, da si anketirane medicinske sestre le v manjšem odstotku želijo več izobraževanj na tem področju.
Diskusija in zaključek: Poznavanje odgovornosti je zelo pomemben vidik pri delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Zaradi poznavanja različnih vrst odgovornosti pri delu medicinske sestre zagotavljajo pravice pacientom do kakovostne zdravstvene nege in oskrbe. Ob morebitnih kršitvah pravic pacientov pa je vzpostavljena pot, ki vodi k reševanju le-teh.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, pravice, medosebni odnos, odnos med medicinsko sestro in pacientom, medicinska sestra, raziskava.
Published: 21.12.2018; Views: 27; Downloads: 21
Full text (642,61 KB) |
5. Razširjenost kajenja cigaret med študenti zdravstvenih in tehniških vedMitja Bagari, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča in namen: Kajenje je velik javnozdravstveni problem, obenem pa vodilni preprečljivi vzrok smrti na svetu. Obdobje študija je čas, ko študenti lahko začnejo ali nadaljujejo do rednega kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost kajenja med študenti zdravstvenih in tehniških ved. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med študenti zdravstvenih in tehniških ved, po etični odobritvi. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje po principu snežne kepe. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo testa Hi-kvadrat. Rezultati: Od 1534 študentov vključenih v raziskavo je bilo 242 (15,4 %) kadilcev. Srednja vrednost starosti ob začetku kajenja je bila 16 (95 % IZ [16;16]) let. Redni kadilci so v povprečju pokadili 10 (95 % IZ [8;10]) cigaret na dan. Študijsko področje (χ2 = 7,811; p = 0,005), kajenje staršev (χ2 = 32,861; p < 0,001) in najožjih prijateljev (χ2 = 345,808; p < 0,001) so dejavniki, ki so bili statistično značilno povezani s kadilskim statusom študentov, medtem ko spol in uživanje alkohola nista bila statistično pomembna dejavnika kajenja med študenti. Diskusija in zaključek: Čeprav je razširjenost kajenja cigaret med študenti s področja zdravstva nižja v primerjavi s študenti s področja tehnike, je delež kadilcev pri obeh skupinah relativno visok, zato je potrebno še naprej izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje in prenehanje kajenja med študenti.
Keywords: prevalenca, dejavniki tveganja, kajenje, tobak, študenti, zdravstvo, tehnika
Published: 21.12.2018; Views: 38; Downloads: 25
Full text (584,27 KB) |
6. |
7. Mobilna aplikacija za naročanje pacientovRebeka Hrovat, 2018, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami.
Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije.
Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind.
Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije.
Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Keywords: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Published: 26.11.2018; Views: 78; Downloads: 25
Full text (1,04 MB) |
8. Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenjaTanja Kukovec, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo.
Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih.
Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Keywords: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Published: 26.11.2018; Views: 64; Downloads: 23
Full text (977,40 KB) |
9. Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavoRenata Petrena, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Keywords: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Published: 15.11.2018; Views: 110; Downloads: 20
Full text (6,39 MB) |
10. Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavoduIrena Hödl, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo.
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu.
Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 85; Downloads: 26
Full text (960,00 KB) |
