1. Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavoRenata Petrena, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Keywords: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Published: 15.11.2018; Views: 42; Downloads: 4
 Full text (6,39 MB) |
2. Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavoduIrena Hödl, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo.
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu.
Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 38; Downloads: 6
Full text (960,00 KB) |
3. Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikovJanja Lorber, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov.
Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88.
Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Keywords: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Published: 15.11.2018; Views: 26; Downloads: 5
Full text (1,06 MB) |
4. Pravne in etične dileme v paliativni oskrbiTanja Hovnik Markota, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente.
Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti.
Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0.
Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna.
Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Keywords: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Published: 15.11.2018; Views: 12; Downloads: 7
Full text (1,73 MB) |
5. Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavoduInga Mesarec, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu.
Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe.
Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Keywords: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 8; Downloads: 5
Full text (1,99 MB) |
6. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacientiDušanka Bezjak, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24.
Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Keywords: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Published: 08.10.2018; Views: 106; Downloads: 33
Full text (1,27 MB) |
7. Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modelaDarja Ramšak Tešić, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu.
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05).
Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Keywords: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Published: 27.09.2018; Views: 99; Downloads: 10
Full text (864,39 KB) |
8. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA in okužbe s HPV virusom v vzorcih raka ustne votline in ustnega dela žrelaMaja Jančar, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče: Rak ustne votline in ustnega dela žrela je eden izmed najpogostejših rakov na svetu. Tradicionalno je povezan s kajenjem tobaka in pitjem alkohola, vendar se s to vrsto raka vedno bolj povezuje okužba HPV. HPV so zelo razširjeni majhni DNA virusi, ki povzročajo različne novotvorbe. V HPV pozitivnih rakih je najpogosteje mutiran PIK3CA gen, ki je zelo povezan z invazivnostjo raka. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA povzroči okrepitev PIK3K signalne poti v tumorskih tkivih, kar nakazuje, da je PIK3CA vpleten tudi v oblikovanje tumorjev.
Metodologija: Opravili smo analizo DNA 108 tumorjev in 88 vzorcev zdravih tkiv ustne votline in ustnega dela žrela. Za določanje prisotnosti HPV, določitev tipa HPV in določanje najpogostejših aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA smo uporabili metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR). Dobljene produkte PCR smo analizirali s pomočjo elektroforeze v agaroznem gelu.
Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z metodo verižne reakcije s polimerazo določimo prisotnost HPV DNA v vzorcu kakor tudi mutacije v genu PIK3CA.
Sklep: PCR reakcija se je izkazala za uspešno metodo za dokazovanje prisotnosti mutacij v genu PIK3CA kakor tudi za določanje prisotnosti HPV DNA v vzorcu. Za potrditev, da je ta metoda primerna tudi za določitev tipa HPV, pa bi morali celotno analizo opraviti na večjem številu vzorcev.
Keywords: DNA, PCR, ORL tumorji, začetni oligonukleotidi, elektroforeza.
Published: 27.09.2018; Views: 67; Downloads: 12
Full text (1,06 MB) |
9. Pravni in etični vidiki posebnih varovalnih ukrepov v splošni bolnišniciKlara Sodin, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Za zagotavljanje varne obravnave pacienta se v praksi zdravstvene nege uporabljajo tudi posebni varovalni ukrepi, z uporabo katerih pa zdravstveni delavci posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine.
Raziskovalna metodologija in metode: Za oblikovanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. Med zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje smo razdelili 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 97. Pridobljene podatke smo prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 ter jih statistično obdelali s programom IBM SPSS 20.0.
Rezultati: V raziskavi 26 % medicinskih sester navaja, da se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov pogosto srečujejo s pravnimi in etičnimi dilemami. Zakonodajo, ki ureja uporabo posebnih varovalnih ukrepov v splošnih bolnišnicah, medicinske sestre slabo poznajo. Kar 41 % jih priznava, da niso seznanjene z Zakonom o duševnem zdravju iz leta 2008.
Diskusija in sklep: Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov predstavlja eno od najzahtevnejših nalog v zdravstveni negi. Pomembno je, da je njihova izvedba varna in kakovostna, obenem pa tudi skladna z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti delovne organizacije. Kakršnokoli odstopanje od veljavnih smernic in protokolov predstavlja podlago za moralno, etično in tudi pravno odgovornost zdravstvenih delavcev, ki izvajajo posebne varovalne ukrepe. Zato je nujno izobraževanje s področja njihove uporabe in zakonodaje, ki ga ureja.
Keywords: etika, etične listine, etične dileme, zakonodaja, zakon
Published: 19.09.2018; Views: 105; Downloads: 29
Full text (1,02 MB) |
10. Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - AvstrijaAnton Holc, 2018, master's thesis Abstract: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije).
V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza).
Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege.
Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Keywords: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published: 19.09.2018; Views: 74; Downloads: 17
Full text (919,26 KB) |
