| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 437
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Povezava komenzalne mikrobiomske RNA z razvojem nevrodegenerativnih bolezni
Stefanie Tivadar, 2019, master's thesis

Abstract: Raziskave poročajo o pomembni povezavi med možgani in črevesjem ter o njuni povezanosti z nevrodegenerativnimi obolenji. Delovanje obeh je obojestransko in nenormalnosti na enem področju lahko privedejo do nevrodegenerativnih obolenj. K vzajemnemu sodelovanju prištevamo centralni živčni sistem, enterični živčni sistem, HPA os, vagus živec, mikrobioto, mikrobiomsko RNA in imunski sistem. Iz številnih raziskav lahko razberemo, da ima nenormalno delujoče črevesje s slabo mikrobioto, pomemben vpliv na nastanek plakov in posledično na razvoj nevrodegenerativnih obolenj. Za potencialno razumevanje celotnega delovanja se osredotočimo na komenzalne bakterije in komenzalno mikrobiomsko RNA, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metabolitov ter vplivajo na možgansko delovanje. Naloga zajame vrste RNA bakterij in ljudi. Po novih raziskavah lahko RNA gostitelja vstopi v bakterijo, kjer vpliva na uravnavanje bakterijskih transkriptov. Bakterijska RNA se lahko izloči prek veziklov in regulira črevesno homeostazo ter posledično vpliva na razvoj obolenj. Z mikroorganizmi vnešene RNA vplivajo tudi na metabolizem gostiteljevih RNA. Opisane so vrste nekodirajoče RNA in izpostavljena je circRNA kot potencialni biomarker. Nenormalno povečanje circRNA v črevesju, zaradi vnetij ali presežka bakterij, lahko vodi do obolenj. CircRNA lahko delujejo kot sporočilne molekule med celicami in imajo prenašalno vlogo, tako, da prenesejo informacije do sinaps. Zato lahko služijo kot pomemben del informacij, ki ima lahko terapevtske lastnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj. CircRNA lahko služi kot potencialni diagnostični biomarker za številne bolezni. Za razumevanje celotne povezave mikrobiota – črevesje − možgani so potrebne še nadaljnje raziskave, saj so določene oblike mikrobiomske RNA šele v raziskovanju.
Keywords: možgani, črevesje, mikrobiota, črevesno-možganska os, cirkularna RNA, centralni živčni sistem, mikrobiomska RNA.
Published: 16.09.2019; Views: 21; Downloads: 2
.pdf Full text (7,65 MB)

2.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Published: 16.09.2019; Views: 18; Downloads: 3
.pdf Full text (1,85 MB)

3.
Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih
Karmen Balažic, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna. Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.
Keywords: varnost, neželeni dogodki, komunikacija, organizacija, nadrejeni, podpora vodstva, raziskava
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Avtomatsko načrtovanje in vrednotenje klasifikacijskih cevovodov v bioinformatiki
Iztok Fister, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Velikokrat na bioinformatskih podatkih izvajamo klasifikacijo, tj. razvrščanje elementov, predstavljenih z značilnicami, v enega od vnaprej določenih razredov. Sam postopek klasifikacije je zelo kompleksen, saj sestoji iz preprocesiranja podatkov, izbire klasifikatorske metode in optimizacije hiperparametrov. Zaradi kompleksnosti vse tri omenjene korake združujemo v t. i. klasifikacijske cevovode, katere morajo uporabniki, ki niso specialisti na področju strojnega učenja, načrtovati ročno. Ta postopek je časovno zelo zapleten, v določenih primerih pa se ne uspemo približati optimalni rešitvi. Raziskovalna metodologija: Avtomatski razvoj in vrednotenje klasifikacijskih cevovodov smo donedavno reševali s pomočjo genetskega programiranja (angl. Genetic Programming, krajše GP), kjer posameznike predstavimo z drevesnimi strukturami. V tem magistrskem delu predlagamo novo rešitev za reševanje omenjenega problema s pomočjo stohastičnih populacijskih algoritmov po vzorih iz narave, kjer so posamezniki predstavljeni kot vektorji realnih števil. Rezultati: Rezultati na bioinformatskih podatkovnih množicah dokazujejo, da so stohastični populacijski algoritmi po vzorih iz narave enostavni za uporabo in hkrati učinkoviti za avtomatski razvoj klasifikacijskih cevovodov. Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da predlagana metoda omogoča uporabo poljubnega stohastičnega populacijskega algoritma po vzorih iz narave za avtomatsko načrtovanje klasifikacijskih cevovodov, kjer so posamezniki predstavljeni kot vektorji realnih števil.
Keywords: algoritmi po vzorih iz narave, AutoML, diferencialna evolucija, klasifikacija, optimizacija
Published: 16.08.2019; Views: 133; Downloads: 36
.pdf Full text (1,09 MB)

5.
Organiziranost internistične obravnave pacienta na urgenci
Nataša Šporčić, 2019, master's thesis

Abstract: Delitev urgence na posamezne odseke (IPP, SNMP, Nevrologija itd.) povzroča razdrobljenost in zmanjša učinkovitost urgentne obravnave pacientov. Prihaja do podvajanja pregledov, dodatnih poti, izgube podatkov. Posledica tega je velika izguba časa, predvsem pa tveganje za zdravje in življenje. V nalogi smo izdelali koncept modela internistične obravnave pacientov na urgenci in predlog novega pristopa, ki temelji na osnovi subjektivne analize in poznavanja problematike v navedenem okolju. Proučili smo tudi, ali smo z uvedbo Manchesterskega triažnega sistema (MTS) znižali čas obravnave pacientov na urgenci. Izdelali smo podroben opis in analizo procesa s pomočjo tehnik modeliranja procesa in metodologije ARIS. Identificirali smo ponovljive procese (pet predlogov), ki so zaradi podvajanj podvrženi prenovi. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili SPSS 24 in T-test ene spremenljivke ter s pomočjo inferenčne statistične metode izračunali odstopanja od mejnih vrednosti časovne obravnave po posameznih triažnih kategorijah v analiziranem obdobju. Ugotovili smo mnogo podvajanj v procesu, ki podaljšajo čas obravnave. Pokazale so se kritične točke sistema, ki so bile podvržene prenovi. Analiza dokumentacije za obdobje od 1.1. do 31.5.2017 in enako obdobje leto kasneje pa je pokazala, da je kljub uvedbi MTS časovna obravnava pacienta na urgenci bistveno daljša, kot jo določajo normativi posamezne triažne skupine. Na podlagi posnetka stanja in upoštevanja omejitev je treba proces internistične obravnave pacienta na urgenci preoblikovati tako, da ob njegovi implementaciji pacientu prihranimo čas, znižamo stroške in dvignemo organizacijo na višjo raven kakovosti v danem okolju. Predstavljeni predlog pri tem lahko služi kot izhodišče.
Keywords: internistična obravnava pacienta, urgenca, analiza procesa, metodologija ARIS, prenova procesa
Published: 19.07.2019; Views: 161; Downloads: 71
.pdf Full text (4,15 MB)
This document has many files! More...

6.
Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije
Tanja Zadravec, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Keywords: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Published: 19.07.2019; Views: 103; Downloads: 56
.pdf Full text (957,99 KB)

7.
Mehanizmi delovanja pri aplikaciji kisika preko nosnih katetrov
Eva Rotman, 2019, master's thesis

Abstract: Uvod: Učinkovitost terapije s kisikom je odvisna od deleža kisika v vdihanem zraku (FIO2), kar pa je odvisno od načina aplikacije kisika. Pri nosnih katetrih je FIO2 težko natančno določiti, zaradi mešanja kisika z atmosferskim zrakom. S pregledom literature smo želeli ugotoviti kakšne vrednosti FIO2 navajajo v raziskavah, kakšen vpliv ima dihanje skozi usta in kako učinkovito je merjenje PETCO2. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, Web of Science in MEDLINE. Popolna kombinacija iskanja je bila: (»cannula« AND »oxygen concentration« OR »FIO2« AND »breathing pattern«). Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno našli 191 člankov. Po pregledu smo jih v končno analizo vključili 7. Glede na raziskave smo ugotovili, da je bil FIO2 v njihovih primerih nekoliko višji, kot FIO2 izračunan in podan v strokovnih smernicah. Prav tako smo ugotovili, da vlaženje od pretoka 1 do 4 l/min ni potrebno. Ni pa dovolj raziskav, ki bi lahko zagotovo potrdile, da dihanje skozi usta vpliva na večji FIO2. Najboljši način merjenja PETCO2 je s katetrom z ločeni kanili za dovod O2 in merjenje CO2. Razprava: Pri uporabi nosnega katetra je FIO2 odvisen od minutne ventilacije, pretoka, položaja nosnih kanil in morda tudi nosnega in ustnega dihanja. Ob upoštevanju bolnikovih potreb, je vse to potrebno upoštevati tudi pri izbiri sistemov in sami aplikaciji kisika.
Keywords: dihanje skozi usta, kapnometrija, FIO2, vlaženje, CO2
Published: 19.07.2019; Views: 72; Downloads: 20
.pdf Full text (967,48 KB)

8.
Prepričanja in praksa staršev glede obvladovanja vročine pri predšolskih otrocih
Žiga Korošec, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Vročina je pogost pojav pri otroku do dopolnjenega šestega leta starosti. Neodvisno od otrokove stopnje prizadetosti in prisotnosti spremljajočih simptomov lahko pri starših vzbuja občutek strahu in nemoči, kar lahko vodi v nepremišljeno prakso obvladovanja vročine. Namen raziskave je ugotoviti prepričanja staršev iz splošne populacije glede vročine pri predšolskem otroku in njihovo prakso pri njenem obvladovanju. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo presečno raziskavo z metodo anketiranja, v kateri je sodelovalo 114 staršev. Podatke smo zbrali s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo metode zbiranja podatkov in uporabe statističnih metod, pri čemer smo uporabili deskriptivno in sklepno metodo, smo preverili zastavljeni hipotezi in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotavljamo, da se starši odločajo za uporabo antipiretikov predvsem z namenom zniževanja povišane telesne temperature ter lajšanja spremljajočih bolečin in nelagodja. Za aplikacijo antipiretika se odločijo, kadar pri otroku izmerijo telesno temperaturo med 38 °C in 39 °C. Za zniževanje vročine pri otroku najraje uporabijo kombinacijo sirupa in svečk. Spoznali smo, da v prepoznavanju neželenih zdravstvenih učinkov ne obstajajo razlike glede na spol. Prav tako ugotavljamo, da pridobljena izobrazba staršev ne vpliva na stopnjo vročine pri otroku, ob kateri se odločijo za aplikacijo antipiretika (p = 0,964). Diskusija in zaključek: Starši imajo dobro znanje in prakso, ki je v skladu z mednarodnimi priporočili, glede obvladovanja vročine pri predšolskem otroku. Vendar pa zaradi premajhnega vzorca anketiranih staršev rezultata ne moremo posploševati.
Keywords: Povišana telesna temperatura, znanje, antipiretiki, neželeni učinki, stopnja izobrazbe.
Published: 19.07.2019; Views: 105; Downloads: 33
.pdf Full text (937,41 KB)

9.
Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regiji
Saša Podpečan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji. Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji. Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno. Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Keywords: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Published: 19.07.2019; Views: 89; Downloads: 41
.pdf Full text (1,44 MB)

10.
Simulacije negativnega tlaka na anestezijski delovni postaji
Maruša Lipovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Med anestezijo je zaradi varnosti bolnika nujen nadzor delovanja anestezijske delovne postaje, kakor tudi stalno nadziranje in ohranjanje delovanja bolnikovih dihal in obtočil. Namen magistrskega dela je bil prikazati vse možne načine, s katerimi lahko sprožimo negativni tlak na anestezijski delovni postaji ter kakšne so lahko posledice za bolnika, če ostane alarm negativnega tlaka prezrt. Raziskovalna metodologija in metode: Za opredelitev teoretičnega dela snovi smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, za izvedbo raziskave pa eksperimentalno metodo raziskovanja. Empirični del raziskave smo izvedli v kliničnem delovnem okolju ene izmed bolnišnic v Sloveniji. Rezultati: Odkrili smo tri načine negativnega tlaka (pressure negative) na anestezijski delovni postaji, dva smo prikazali, enega pa samo opisali. Nato smo med seboj primerjali še alarme anestezijskih delovnih postaj Leon in Primus. Diskusija in zaključek: Če zdravstveni delavec opazi sprožitev alarma negativnega tlaka (pressure negative) ali alarm nezadostnega pretoka svežih plinov (frasgas shortage or fresh gas low) ter prazen balon za predihavanje bolnika na anestezijski delovni postaji, mora nemudoma ukrepati in ugasniti aktivni vlek odsesavanja anestezijskih plinov ali bolnika odklopiti od anestezijske delovne postaje in začeti predihavati s pomočjo rezervnega predihovalnega balona (AMBU), dokler se težava ne odpravi.
Keywords: Aspiracija dihalnih poti, zaprti sistem aspiracije, odprti sistem aspiracije, varnost bolnikov med splošno anestezijo, nevarnosti negativnega tlaka, opozorila anestezijskega aparata.
Published: 27.06.2019; Views: 68; Downloads: 26
.pdf Full text (25,74 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica