| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 274
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 845; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

82.
NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Gregor Kukovič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Ključne besede: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

83.
Primerjava SWOT analize in DEXi modela za pripravo strategije lokalnega razvoja Lokalno akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah
Mojca Metličar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za pripravo SLR LAS Bogastvo podeželja je bilo razvito orodje, s katerim ocenjujemo različne scenarije razvoja podeželja na območju LAS Bogastvo podeželja. Izbira prioritet območja za razvoj podeželja vpliva na večje število kriterijev. Kriteriji ki so bili vključeni v model so okoljski, socialni in gospodarski vidik. Končni cilj nam je bil oceniti razvojne možnosti območja LAS. S primerjavo SWOT analize in DEX-i modela lahko ugotovimo, ali so zastavljene prioritete dobra odločitev za razvoj obravnavanega območja. Razvit večkriterijski model lahko služi kot evalvacijsko orodje za vrednotenje strategij lokalnega razvoja.
Ključne besede: večkriterijski model odločanja/ DEX-i/ SWOT analiza/Strategija lokalnega razvoja/ LAS Bogastvo podeželja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 542; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

84.
ZDRAVA PREHRANA V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Sara Ketiš, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana odločilno vplivata na zdravstveno stanje. V magistrskem delu smo obravnavali zdravo prehrano oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialno varstvenem zavodu dr. Marijana Borštnarja (ZUDV). Omejili smo se na mleko in mlečne izdelke. Raziskava je potekala v treh delih. Prvi del raziskave je vseboval kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anonimnih anketnih vprašanj, ki so jih podali zaposleni. Primerjali smo odgovore zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe mlajše od 25 let z odgovori zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe starejše od 25 let. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Med oddelkoma različnih starostnih obdobij ni statistično pomembnih razlik. Drugi del raziskave je bila kvalitativna analiza, ki je potekala s pomočjo polstrukturiranega intervjuja z osebami, ki sestavljajo jedilnike. V tretjem delu raziskave smo želeli ugotoviti trenutno stanje vnosa hranil, zaužitih z mlečnimi izdelki. Vnos mlečnih izdelkov smo izračunali na podlagi analize celodnevnih obrokov pet dni zapored. Celodnevni energijski vnos mlečnih izdelkov je bil tri dni v času naših merjenj nad 400 kcal, kar je glede na priporočila o vnosu mleka previsoko. Vnos beljakovin z mlečnimi izdelki je tretji in četrti dan merjenj presegal priporočeno vrednost 95,42 g. Vsebnosti ogljikovih hidratov so bile vse dni nad 28,95 g, kar ni skladno s priporočili. Previsoke vrednosti vnosa hranil so se kazale predvsem ob neupoštevanju normativov porcioniranja hrane ter v dnevih, ko so bili mlečni izdelki vključeni v tri obroke dnevno.
Ključne besede: mleko, osebe z motnjami v duševnem razvoju, hranilne vrednosti živil, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 697; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (860,20 KB)

85.
POMEN DELOVANJA HORMONSKIH MOTILCEV V PREHRAMBENI VERIGI NA ČLOVEKA
Roman Gregorinčič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako se odzove človeški organizem na hormonske motilce. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študentje in zaposleni na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, zaposleni na medicinski fakulteti v Mariboru, obeh fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo v Sloveniji, sodelavci v Žitu, d. d., Maribor in nekdanji sodelavci v Marifarmu, d. o. o., Maribor, smo raziskali, kakšen odnos in védenje imajo anketiranci do hormonskih motilcev. Anketo smo izvedli v septembru in oktobru 2014 in v analizo zajeli 60 anketirancev. Namen magistrskega dela z naslovom Pomen delovanja hormonskih motilcev v prehrambeni verigi na človeka je predstaviti posledice delovanja hormonskih motilcev na človeški organizem. Predmet raziskave magistrskega dela je bil predstaviti, kateri hormonski motilci delujejo na endokrini sistem. Z anketo smo dobili informacije glede zastavljenih vprašanj. Za analizo rezultatov smo uporabili računalniški program SPSS, statistična testa Friedmanov in Wilcoxonov test predznačenih rangov. Ugotovitve so pokazale, da se anketiranci zavedajo potencialnih nevarnosti hormonskih motilcev. Glede na rezultate ankete smo dognali, da obstajajo statistično pomembne značilne razlike. Gre za vprašanje o prisotnosti hormonskih motilcev v zdravilih. Za hormonske motilce so anketirani največkrat izvedeli na internetu. O vprašanju glede zakonodaje. Kaj je v zvezi z vprašanjem o odgovornosti proizvajalca ter statistično nepomembne razlike glede v starosti anketirancev, in sicer pri mnenju, da HDC-ji vplivajo na kvaliteto življenja.
Ključne besede: hormonski motilci (HDC-ji) / nevroendokrini sistem / žleze z notranjim izločanjem
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1557; Prenosov: 910
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

86.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

87.
Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013
Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

88.
POMEN ČASA IN NAČINA REZI ZA VZPOSTAVITEV FITZIOLOŠKEGA RAVNOTEŽJA PRI JABLANI GOJITVENE OBLIKE ZELO VITKO VRETENO
Rafko Planinc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V dvoletnem poskusu (2006–2007) smo na lokaciji Blanca in Loka pri Zidanem Mostu spremljali vpliv časa in jakosti rezi na jablani (Malus domestica B.) sort 'Zlati delišes' in 'Braeburn'. V poskus je bilo vključenih 8 različnih kombinacij rezi (v nadaljevanju obravnavanj): 1 – standardna zimska rez, 2 – standardna zimska rez + junijska rez, 3 – standardna zimska rez + rez po obiranju, 4 – standardna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju, 5 – delna zimska rez, 6 – delna zimska rez + junijska rez, 7 – delna zimska rez + rez po obiranju, 8 – delna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju. Ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanju 8 najbolj povečal prirast debel, kar je imelo za posledico tudi večji volumen dreves na sorti 'Zlati delišes'. Jakost rezi je bila v pozitivni korelaciji z vsebnostjo suhe snovi pri sorti 'Zlati delišes' v obeh letih poskusa (2006–2007) ter z večjo maso in trdoto mesa plodov v letu 2006. Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti na sorti 'Zlati delišes'. Na sorti 'Braeburn' ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanjih 5, 6, 7 najbolj povečal prirast debel, tudi tu je bila posledica večji volumen dreves. Na sorti 'Braeburn' je jakost rezi bila v pozitivni korelaciji z maso posameznega ploda, suho snovjo, sočnostjo, trdoto mesa plodov in titracijsko kislino, izražena kot jabolčna v prvem letu poskusa (2006), v drugem letu (2007) pa je bila v pozitivni korelaciji samo z maso ploda (statistično značilne razlike). Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti pri omenjen sorti.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, čas rezi, jakost rezi, kombinacija rezi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 501; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

89.
Model za podporo pri odločanju uporabe tehnologij pridelave krme
Ben Moljk, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje, ki to dopušča. Četudi se številni raziskovalci lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, se ugotovitve navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti uporabe tehnologij ali odločitev zanje si pomagamo z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod. Pri računanju krmnih obrokov prehranske strokovnjake pretežno zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko agrarne ekonomiste zanima zlasti stroškovni vidik v razmerju s prihodki. V nalogi z vidika pogojev za pridelavo travniške krme z njiv ugotavljamo njihov vpliv na sestavo in vrednost krmnih obrokov za krave molznice. Razvito je orodje, ki poleg ocenjevanja ekonomskih vplivov omogoča tudi načrtovanje pridelave krme ter ocenjevanje primernosti tehnologij s stroškovnega vidika. Pri tem je uporabljena metoda klasičnega determinističnega linearnega programiranja. V nalogi je pristop testiran na primeru ravninskega kmetijskega gospodarstva, ki je specializirano v prirejo mleka. Dobljeni rezultati kažejo prednosti in slabosti linearnega programiranja. Hkrati je ugotovljeno, da je linearno programiranje lahko primerno orodje za načrtovanje pridelave krme in ocenjevanje tehnologij, a je pri tem kakovost rezultatov in razpoložljivost vhodnih podatkov pomembna omejitev.
Ključne besede: travniška krma z njiv, krmni obrok za krave molznice, ekonomika, simulacijski model, matematično programiranje, linearno programiranje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

90.
Vpliv tehnologije pridelovanja jablan (Malus domestica Borkh.) na izgube pridelka povzročene od okužb s fitoplazmo 'Candidatus Phytoplasma mali'
Boštjan Matko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri drevesih jablan, sort ‘Fuji’, ‘Braeburn’, ‘Gala’, ‘Elstar’, ‘Jonagold’, ‘Zlati delišes’ in ‘Idared’, gojenih v posebej prirejenem poskusnem mrežniku na polju, smo v dvoletnem poskusu proučevali vpliv intenzivnosti rezi, intenzivnosti gnojenja ter uporabe regulatorja rasti proheksadion-Ca na izražanje simptomov bolezni ter na izgube pridelka pri drevesih, okuženih s fitoplazmo povzročiteljico metličavosti jablan v primerjavi z neokuženimi drevesi. Skozi obdobje izvajanja poskusa smo drevesa opazovali in beležili delež metličavih poganjkov na drevo ter opravili meritve in ocenjevanja naslednjih parametrov: število socvetij na drevo, skupno število plodov na drevo, skupna masa plodov na drevo, delež plodov I. kakovostnega razreda, obarvanost plodov ter vsebnost sladkorja in kislin v plodovih. Zmanjšana intenzivnost rezi, manjše gnojenje z dušikom in uporaba rastnega regulatorja proheksadion-Ca so pri okuženih drevesih povzročili spremembe v preučevanih parametrih rodnosti in rasti. Odziv sort je bil različen, zato so preučevani dejavniki na posamezne parametre pri nekaterih sortah imeli statistično značilen vpliv, pri nekaterih pa ne. Zaključimo lahko, da s tem, ko spremenimo pridelavo na način, da se zmanjša intenzivnost rasti in uporabi rastni regulator ob nezmanjšanem gnojenju z dušikom, pri večini sort sicer lahko značilno povečamo pridelek, ne moremo pa značilno povečati kakovost plodov (deleža I. razreda). Največje izboljšanje kakovosti plodov lahko dosežemo pri sortah ‘Jonagold’ in ‘Idared’, med tem, ko pri ostalih, kakovosti ne moremo značilno izboljšati bodisi zaradi tega, ker po junijskem trebljenju na drevju ostane preveč plodov ali pa zaradi pomanjkanja barve. S prej omenjeno kombinacijo ukrepov lahko delno izboljšamo vsebnost topne suhe snovi in kislin plodov ter količino pridelka okuženih dreves, vendar ne v tolikšni meri, da bi zagotovili ekonomsko rentabilnost pridelave pri okuženih drevesih.
Ključne besede: Jablana / fitoplazma metličavosti jablan / ' Candidatus Phytoplasma mali / izražanje znamenj okužb / kakovost plodov
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici