SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 242
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
KVALITETA NANOSA FFS V NASADU JABLAN V ODVISNOSTI OD HITROSTI VOŽNJE PRŠILNIKA
Špela Zupan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako hitrost vožnje pri pršenju vpliva na količino depozita škropilne brozge na jablanah? Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih jablan pri dveh različnih hitrostih vožnje (6 in 9 km/h), dveh strojih in pri uporabi dveh različnih šob (Albuz ATR in Albuz TVI). Prvi stroj je imel standardni aksialni ventilator z enovitim zračnim tokom, drugi stroj pa je imel dva ventilatorja, ki sta imela združen tok zraka. Povečanje hitrosti vožnje iz 6 na 9 km/h povzroči povečanje izenačenosti pokrovnosti in normaliziranih depozitov znotraj različnih točk dreves in tudi med obodom krošnje in notranjim delom. Pri obeh strojih s povečevanjem hitrosti dobimo izboljšanje kakovosti nanosa na zunanjem delu krošnje. Pri prvem stroju se to zgodi predvsem na račun podaljšanja poti zraka skozi krošnjo (manjše odnašanje depozita iz robne cone), pri drugem stroju pa na podoben način in delno na račun zmanjšanja depozicije v notranjosti krošnje (večji povratni upor zračnega toka proti obodu). Uporaba šobe TVI je v primerjavi s šobo ATR pri obeh gojitvenih oblikah nekoliko izboljšala kakovost nanosa v zgornjem delu krošnje in na obodu krošnje, a nekoliko zmanjšala v spodnjem delu krošnje in na spodnji strani listov.
Ključne besede: pršilnik, nanos, depozit, hitrost
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 355; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

82.
Finančna analiza za izgradnjo hleva z govejimi pitanci
Andrej Jezernik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je oceniti finančno upravičenost investicije v izgradnjo hleva za goveje pitance. Investicija je bila ocenjena s pomočjo CBA (Cost-Benefit Analysis) metode. Ocenjevali smo parametra NSV (neto sedanja vrednost) in ISD (interna stopnja donosnosti) v treh scenarijih z različnimi obrestnimi merami. V scenariju A je bila uporabljena 5,5 % obrestna mera. Ugotovljeno je bilo, da bi se vrednost investicije povrnila v devetnajstem letu. V scenariju B je bila uporabljena 6 % obrestna mera, kar bi vrednost investicije upravičilo v enaindvajsetemu letu. V scenariju C bi se vrednost investicije ob upoštevanju 8 % obrestne mere povrnila v štiriintridesetem letu.
Ključne besede: CBA, goveji pitanci, upravičenost, investicija
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 390; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

83.
Gospodarjenje na prašičerejsko – poljedelski kmetiji s pomočjo kontrolinga
Alenka Meolic Jelen, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V zadani nalogi smo proučili teoretično in praktično vzpostavitev celovitega kontrolinga na sodobni kmetiji. Na podlagi ugotovljenih obstoječih zmožnosti na kmetiji, proizvodnih in prodajnih zmožnosti, organizacijskega ustroja, poslovodenja in upravljanja na kmetiji, razvojnih teženj, kratkoročnih in dolgoročnih informacijskih potreb smo vzpostavili model informacijskega sistema, s pomočjo le-tega pa kontroling. Ugotavljamo, da za kmetije ni mogoče izdelati standardnega modela informacijskega sistema in kontrolinga. Predlagamo vzpostavitev odločitveno naravnanega informacijskega sistema za uspešno vodenje sodobne kmetije, ki podpira nosilca odločitvenih ravni s strateškimi in operativnimi usmerjevalnimi ter usklajevalnimi informacijami, kar pa zahteva nenehno negovanje informacijskih potreb ter spremljanje in proučevanje poslovnih dogajanj na kmetiji.
Ključne besede: kontroling, kmetija, informacijski sistem
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 308; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

84.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

85.
Proteini kot prehranski dodatki in njihova primerjava
Dejan Korat, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili proteinske dodatke in jih primerjali med seboj. Z anketnim vprašalnikom, katerega so izpolnjevali športniki in drugi anketiranci, smo raziskovali, kakšen odnos imajo anketiranci do proteinskih dodatkov in kako so o njih ozaveščeni. Ugotovili smo, da športniki pogosteje uporabljajo prehranske dodatke kot drugi anketiranci in jih tudi bolje poznajo. Da je kvaliteta pomembna, se zavedajo vsi anketirani, so pa premalo ozaveščeni, da je nakup preko spleta tvegan. Na podlagi raziskav v laboratoriju smo pridobili informacije glede sestave proteinskih dodatkov in te primerjali s podatki, navedenimi na ovojnini. Zanimal nas je delež beljakovin, sladkorja in vlaknin v šestih proteinskih dodatkih. Ugotovili smo, da pri vsebnosti beljakovin glede na deklaracijo precej odstopajo štirje od šestih analiziranih vzorcev. Pri analizi sladkorjev najbolj odstopata dva vzorca. Na osnovi primerjav smo ugotavljali ceno glede na vsebnost odstotkov beljakovin v proteinskih dodatkih. Največji delež beljakovin je imel sirotkin proteinski dodatek Whey 20 športni izolat. Njegova cena je bila 36 €/kg. Pri kazeinskem proteinskem dodatku je imel največji delež beljakovin QNT protein casein 92, zanj pa je bilo potrebno odšteti 32 €/kg. Največji delež beljakovin v sojinem proteinskem dodatku je imel Pro 10 soj isolat. Cena tega dodatka je bila 14 €/kg. Največji delež beljakovin v konopljinem proteinskem dodatku je imel Muscle & Strength hemp protein, njegova cena pa je bila 25 €/kg. Primerjali smo tudi sestavine med proteinskimi dodatki. Sirotkini in sojini proteinski dodatki so na obrok (30 g) v povprečju vsebovali največ beljakovin. Najmanj beljakovin pa so vsebovali konopljini proteinski dodatki.
Ključne besede: proteinski dodatki, beljakovine, sladkor, vlaknine, ovojnina
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

86.
COST-BENEFIT ANALYSIS OF PRODUCTION AND PROCESSING OF SAANEN GOAT MILK
Stefan Gavrić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: The purpose of the investment projects is goat milk production and processing of produced milk into semi-hard cheese. To get the highest possible quality and quantity of products, thus the highest profit, it is necessary to respect factors which influence production (choosing the breed, choosing livestock within the breed, proper feeding, proper housing, controlled reproduction, health care of animals, etc.). The goat dairy farm has 500 does with average lactation of 730 l per doe and the cheese factory has capacities big enough to process all the milk produced there. The main goal of this master thesis was to answer whether the investment in projects (goat dairy farm and cheese factory) is financially feasible. Cost-Benefit Analysis (CBA), as a basic methodological approach, gave the answer to this question. All costs and benefits of the projects were determined and evaluated. In case of dairy goat farm, Net Present Value (NPV) is 334.227 € and Internal Rate of Return (IRR) is 21,48% and it is higher than the discount rate (5,5%). The second project, cheese factory, also has positive NPV (308.668 €). IRR (22,31%) is higher than the discount rate (5,5%). Investments in both projects are financially feasible. Within CBA sensitivity analysis was done and investments were evaluated in terms of financial security. Sensitivity analysis was done in a way that NPV, IRR, Profitability Index (PI) and Discounted Payback (DP) were calculated in case of different scenarios, where there were changes in one of the investment variables. These changes include changes of (+/- 10% and 20%) in prices of the product (milk and cheese) and investment costs (dairy goat farm and cheese factory). Both projects are most sensitive to changes in prices (milk price change +/- 10%, NPV changes by +/- 70,98% and cheese price change +/- 10%, NPV changes by +/- 111,67%). To get the answer if the investment in projects is financially feasible, sensitivity analysis was done in which the increase in investment costs by 10% (both projects), decrease in milk price by 10% (dairy goat farm) and decrease in milk price and cheese price by 10% (cheese factory) were taken into account. In case of dairy goat farm, NPV is positive (51.751 €), despite changes in investment costs and milk price. IRR is 7,76%. In case of cheese factory, NPV is also positive (168.392 €), despite changes in investment costs and milk and cheese price. IRR is 13,8%. Based on these information, both projects are financially feasible.
Ključne besede: financial analysis, CBA, NPV, IRR, goat milk, goat cheese
Objavljeno: 07.03.2016; Ogledov: 605; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

87.
MOŽNOST PREUSMERITVE KMETIJ NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU APAŠKEGA POLJA V EKOLOŠKO KMETOVANJE
Primož Pukšič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 558; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

88.
Prisotnost akrilamida v živilih
Peter Drevenšek, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo analizirali prisotnost akrilamida v živilih na slovenskem trgu med leti 2010 do 2012. Podatke o vzorčenih izdelkih nam je posredoval ZZV-MB. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v katerih živilih je največ akrilamida, ali količina akrilamida v živilih upada in če izmerjene vrednosti presegajo okvirne, ki jih predlaga Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o raziskavi ravni akrilamida v živilih z dne 10.1.2011. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programoma EXCEL in SPSS 21.0. Živila so bila razporejena v 10 glavnih skupin, skladno s prilogo Priporočila Komisije Evropskih skupnosti 2010/307/EU. Med 172 analiziranimi vzorci živil so bile najvišje srednje vrednosti v skupinah 2 (krompirjev čips), 293 µg/kg, 7 (kava in kavni nadomestki), 251 µg/kg, in 1 (pomfrit, ki se prodaja pripravljen za zaužitje), 177 µg/kg. Trend zniževanja vsebnosti akrilamida v živilih je opaziti le v skupini 2 (krompirjev čips). Okvirnih vrednosti ni preseglo nobeno živilo. Srednje in najvišje vrednosti akrilamida v živilih iz Slovenije v letih 2010 do 2012 so nižje v vseh skupinah živil v primerjavi z vrednostmi iz Evropske unije v letu 2010 in Velike Britanije v letu 2012.
Ključne besede: varnost živil, akrilamid v živilih, okvirna vrednost
Objavljeno: 18.11.2015; Ogledov: 510; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

89.
FINANČNA ANALIZA ZA NATURA RAB - ŠTUDIJA PRIMERA
Matija Kaštelan, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Na 4.000 kvadratnih metrih zemljišča se v vasi Barbat na južnem koncu otoka Rab razprostira unikatna ekološka kmetija Natura Rab. To je družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo, vzgojo značilnih zdravilnih rastlin in zelišč, čebelarstvom in prodajo lastnih proizvodov na posestvu. Leta 2015 je Natura Rab izvedla tri zelo pomembne investicije, ki bodo močno spremenile in olajšale bodoče poslovne dejavnosti. To velja predvsem za prvi projekt. Ekološka kmetija, analizirana v nalogi, je želela z investicijami izboljšati prodajo in proizvodne pogoje. Ves napredek je bil v duhu povišanja ekonomske uspešnosti družinskega podjetja. Prvi in hkrati največji investicijski projekt je izgradnja nove ekološke trgovine Natura Rab. Drugi investicijski projekt je zasnova oljčnega nasada v izmeri 2.500 kvadratnih metrov. Tretja investicija v družinskem podjetju je povezana s čebelarstvom in se navezuje med drugim na nabavo nove čebelarske opreme in delovnega vozila. Za nadaljnjo oceno investicij na podlagi primerjalne analize skupnih stroškov in prihodkov – CBA in parametrov neto sedanje vrednosti; NPV in interne stopnje donosnosti; IRR, so bili v prvi fazi ocenjeni nekateri pomembnejši ekonomski parametri. Investicija v ekološko trgovino znaša EUR 38 315.88, pri čemer je ocenjena vrednost letnega denarnega toka EUR 13 288. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v četrtem letu znaša EUR 8.260,55. Interna stopnja donosa dosega vrednost 14,51%. Investicijska vrednost drugega projekta (oljčne plantaže) je EUR 6.620, dosežen letni denarni tok je v vrednosti EUR 2.664,02. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v tretjem letu znaša EUR 567,35. Interna stopnja donosa drugega projekta dosega vrednost 10,04%. Investicijska vrednost za čebelarske dejavnosti je ocenjena na EUR 18.428,50, pri čemer letni denarni tok znaša EUR 41.537,20. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji po prvem letu dosega vrednost EUR 20.943,25.
Ključne besede: ekološka kmetija, investicija, projekt, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

90.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici