SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 254
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
TRŽNO - TEHNOLOŠKA ANALIZA MAJHNIH PIVOVARN V SLOVENIJI
Primož Budna, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu predstavljamo pivovarstvo in trg piva v Sloveniji, poudarek je na razvoju in sodobnih tržno-tehnoloških razmerah v malih pivovarnah. Okus pivcev piva v Sloveniji se spreminja. To nam dokazuje padec tržnega deleža Skupine Pivovarna Laško, povečuje pa se tako delež uvoženih količin piva kot tudi piva, zvarjenega v malih pivovarnah. V uvodu prikažemo razmere na trgu piva v Sloveniji v luči globalnega trenda potrošnje novih vrst piva polnega okusa oz. t. i. butičnega piva (craft beers) in posledično rast malih pivovarn. V nadaljevanju ovrednotimo raznolikost proizvodnje piva v Sloveniji glede na standardizirano razdelitev tipov piva. Ključno dodano vrednost magistrskega dela pa predstavlja ocena tržno-tehnoloških razmer in podjetniških priložnosti za male pivovarne v Sloveniji, skladno z obsegom potrošnje piva, trendi okusa pivcev piva in možnostmi strokovnega izobraževanja na področju pivovarstva. Z anketno analizo vzorca 20 % malih pivovarn v Sloveniji smo v sklopu mednarodnega projekta LdV Beer School pridobili odgovore o trženjskih in tehnoloških značilnostih malih pivovarn. Raziskava prikazuje podjetniško organiziranost, čas ustanovitve, način organiziranosti, število zaposlenih in dodatne dejavnosti analiziranih pivovarn. V sklopu o proizvodnji in prodaji smo osvetlili tehnološke razmere v mikropivovarnah (velikost varilnic, kapaciteta proizvodnje, tipi varjenega piva in uporabi vhodnih surovin). Zanimalo nas je tudi, v kakšni embalaži prodajajo pivo, kakšno je njihovo prodajno območje in način prodaje. Pregled trženjskih aktivnosti priča o prepoznavnosti analiziranih pivovarn. Anketiranci so navedli podatke o blagovnih znamkah, pod katerimi prodajajo svoja piva, način izvajanja marketinga oz. trženja in obseg denarja, namenjenega za trženje. Tematski sklop o izobraževanju pa posreduje informacije o načinu dosedanjega izobraževanja o pivovarstvu, o pomenu pridobitve poklicne kvalifikacije in pomenu strokovnega izobraževanje za sodelavce anketiranih pivovarjev. Rezultati kažejo, da povpraševanje po pivu, ki ga proizvajajo male pivovarne raste. Število malih pivovarn se je v Sloveniji v petih letih več kot podvojilo. Od 20 leta 2011 na 55 leta 2015. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, pivovarne tudi povečujejo proizvodnjo. Med tipi piva varjenega v Sloveniji še vedno prevladujejo svetla piva tipa ležak, ki so tudi večinski proizvod pivovarn na globalni ravni. Vendar se tudi povečuje število tipov piva, varjenega po zahtevnejših receptih. Tu govorimo o t. i. butičnih pivih, oz. pivih polnega okusa, po katerih posegajo predvsem zahtevnejši in pa mlajši pivci. Vzporedno narašča tudi ponudba uvoženega piva. leta 2011 je bilo v Sloveniji prisotnih 21 vrst piva iz 8 držav, leta 2015 je bilo na gostinskih policah že 34 vrst piva. Rezultati raziskave malih pivovarjev v Sloveniji smo tudi potrjujejo, da število in obseg proizvodnje v malih pivovarnah raste. Pojav novih pivovarn, kot tudi rast proizvodnje obstoječih pa omogočata dodatno zaposlovanje.
Ključne besede: pivovarstvo, majhne pivovarne, tržna analiza, marketing, Slovenija
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

82.
Pravna ureditev dela v kmetijstvu
Polona Grobelnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Ključne besede: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

83.
CBA analiza sončne elektrarne v Pomurskih mlekarnah d.d.
Bernardka Hlebič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Glavni cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali naložba v sončno elektrarno na strehah proizvodnega obrata Pomurskih mlekarn v Murski Soboti doprinese izključno neposredne finančne koristi, kot je prispevek k povečanju skupnih prihodkov in posledično dobička, ter ali so koristi gledane iz širšega družbenega vidika tudi druge, kot so na primer konkurenčne prednosti pred ostalimi subjekti znotraj mlekarske panoge. V ta namen je bila kot metoda uporabljena CBA analiza. V njej so se ocenjevali sledeči parametri; neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosa (ISD), analiza ekonomskih vplivov, analiza vplivov na okolje z zmanjšanjem emisije CO2 za fotovoltaično napravo (ZECPV) in analiza socialnih vplivov z izračunano vrednostjo dela v času izgradnje proizvodne naprave, kakor tudi vrednost dela v času njenega vzdrževanja. Posamezni parametri so bili izračunani ob predpostavki, da je minimalna življenjska doba sončne elektrarne 25 let. Proizvajalec namreč zagotavlja minimalno 90% obratovalno moč po 10 letih in 80% obratovalno moč še po 25 letih delovanja.
Ključne besede: CBA, NSV, ISD, ekonomska analiza, analiza socialnih vplivov
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

84.
Analiza spletnega oglaševanja podjetniške ponudbe kmetij na Koroškem
Jurij Hudopisk, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: S pojavom spleta in razvojem informacijskih tehnologij se je promocija pojavila tudi na spletu in zavzema pomemben delež pri oglaševanju. Temu se morajo prilagoditi tudi kmetije, ki si poskušajo zagotoviti obstanek in preživetje z različnimi dejavnostmi. Ena izmed možnosti dodatnega prihodka so dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V raziskavi so analizirane kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo na Koroškem. Z anketno analizo je analizirano trenutno stanje uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij na kmetijah. Ugotovljeno je trenutno stanje spletnega oglaševanja podjetniške ponudbe kmetij na Koroškem. Analizirana je višina sredstev, ki jih namenjajo za promocijo, in višina sredstev, ki jih bodo namenjali za promocijo. Ugotovljene so tudi razlike med posameznimi dejavnostmi in interesom za oglaševanje ter višino namenjenih sredstev. Z analizo so ugotovljene oblike spletnega oglaševanja kmetiji, ki jih nameravajo uporabljati v prihodnje. Prikazan je tudi interes za oglaševanje na skupni spletni strani vseh ponudnikov na Koroškem.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost, oglaševanje, splet, Koroška, podjetniška ponudba kmetij
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 387; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

85.
Večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan
Sonja Zidar Urbanija, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ena od najpomembnejših odločitev sadjarja je pravilna izbira sorte pri zasaditvi novih intenzivnih nasadov jablan. Če je sorta dovolj odporna na bolezni in škodljivce, ima dobre lastnosti rodnosti in je hkrati še privlačna za potrošnika, lahko pričakujemo tudi dobre ekonomske rezultate naše investicije, kar je naš glavni cilj. Za pomoč pri odločanju izbire prave sorte smo razvili večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan. Gre za model, ki temelji na metodologiji DEX, ekspertni oceni in agregiranju ocen posameznih ekspertov z različnih področij v eno oceno. Metoda DEX temelji na diskretnih vrednostih atributov in funkcijah koristnosti v obliki odločitvenih pravil. Skupino ekspertov je sestavljalo 16 strokovnjakov. Ocenjevali smo 13 sort jabolk. Ocenjevanje in vrednotenje smo izvedli v letu 2009 in v letu 2015. V naši raziskavi so predstavljeni rezultati posameznih ocenjevanj. Zanimivi so rezultati obeh ocenjevanj, saj so sorte, ki so bile tedaj še dokaj nove, po petih letih dale relevantnejše rezultate.
Ključne besede: jabolko/sorta/večkriterijski/model/DEX
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 579; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

86.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

87.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (396,79 KB)

88.
OCENA INVESTICIJE V GRADNJO HLEVA ZA GOVEJE PITANCE
Dušan Geršak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj magistrskega dela je oceniti investicijo v hlev za goveje pitance na obravnavani kmetiji, za kar so bile uporabljene dinamične metode ocene investicije: ocena neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa in indeksa donosa ter dva statična parametra: donosnost investicije ter doba vračanja. Cilj raziskave je bil tudi proučiti potek projekta z metodo kritične poti. Vsi parametri ocene investicije so bili ocenjeni na podlagi izračunov v programskem okolju Microsoft Excel 2010. Na podlagi ocene investicije ocenjujemo, da je investicija smiselna in se bo povrnila v 15 letih ob ažurnih pogojih v primeru reje lisaste pasme ter pasme šarole, če pri slednji obrestna mera ne bo presegala 10 %. Z naraščanjem cen se eksponentno povečuje letni denarni tok, posledično pa se znižuje doba povratka ter vpliv pasme, saj se investicija ob odkupni ceni pitancev 3,70 € kg-1 povrne že v šestih letih ne glede na pasmo pitancev. V primeru padca odkupnih cen za mlado pitano govedo na 3,00 € se investicija ne bo povrnila ne glede na pasmo, saj je neto sedanja vrednost ob najboljših pogojih negativna (NSV = -20.721,00 €), ki je še posebej nizka v primeru reje pasme šarole. Z metodo kritične poti smo ocenili trajanja izvedbe projekta, posamezne aktivnosti ter najzgodnejši in najpoznejši rok le teh. Ocenjena kritična pot obravnavanega projekta je 155 dni.
Ključne besede: goveji pitanci, hlev, investicija, Cost-Benefit analiza, metoda kritične poti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

89.
Definiranje profila potrošnikov blagovne znamke Ekodar in analiza računovodskih izkazov – študija primera
Tanja Knez, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavo so bili vključeni organizatorji prehrane v vrtcih in osnovnih šolah Slovenije v letu 2016. Zavode smo razdelili v dve skupini, in sicer glede na to, ali odkupujejo meso blagovne znamke Ekodar. Rezultati študije so pokazali, da se šole in vrtci v Sloveniji zavedajo prednosti lokalno in ekološko pridelanega mesa, vendar jih ovirata visoka cena in nezadostna ponudba. Zavodi na podeželju se v manjši meri odločajo za nakup lokalno in ekološko pridelanega mesa kot tisti iz predmestja in mesta. Vrtci dajejo večjo prednost lokalno in ekološko pridelanemu mesu kot šole. Ekološko blagovno znamko Ekodar so prepoznali skoraj vsi anketiranci. Uporabniki te blagovne znamke zaupajo v izvor mesa in so z dobaviteljem ter kvaliteto mesa zelo zadovoljni. Za blagovno znamko Ekodar so v večini izvedeli preko predstavitev, medijev in javnega razpisa. Pri vpeljavi tega mesa v obrok so imeli le finančne omejitve. Če bi imeli zavodi možnost vključevati tudi druge vrste ekološkega mesa v obrok, bi najraje izbrali piščančje in puranje meso. Glede predelanih izdelkov pa bi si želeli v obrok vključevati piščančje in puranje prsi. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je bil v letu 2015 v primerjavi z letom 2011 višji. Za »Rdeče eko meso« so bili prihodki v letu 2015 nižji od leta 2011.
Ključne besede: ekološko meso / vrtci / šole / računovodski izkazi
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 318; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

90.
UPORABA METOD MREŽNEGA PLANIRANJA ZA PRIMER OBNOVE VINSKE KLETI
Franc Frenki Kolmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sta bili uporabljeni dve metodi mrežnega planiranja, CPM (Critical Path Method) in PERT metoda (Program Evaluation and Review Technique). Na podlagi uporabe omenjenih metod je bil cilj definirati časovno zaporedje dejavnosti oziroma aktivnosti ter nazorno prikazati medsebojne povezave med njimi. Oceniti je bilo potrebno tudi čas, ki je potreben za izvedbo celotnega projekta ter posameznih dejavnosti pri primeru obnove vinske kleti. Pri oceni CPM metode je najzgodnejši rok enak najpoznejšemu roku, v analiziranem primeru je to 177 dni. Ocena na osnovi PERT metode kaže, da je pričakovani čas izvedbe projekta 116,62 dni. Optimistični čas izvedbe projekta 39 dni, pesimistični čas 188 dni in najverjetnejši čas izvedbe celotnega projekta je 118,18 dni. Na podlagi ocenjenih parametrov lahko pričakujemo z 68% verjetnostjo, da bo dejanski čas izvedbe projekta med 93,17 in 143,01 dni in z 95% verjetnostjo med 68,32 in 167,84 dni. Primer je bil grafično prikazan tudi s pomočjo gantograma.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM metoda, PERT metoda, gantogram, vinska klet
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici