SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Proteini kot prehranski dodatki in njihova primerjava
Dejan Korat, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili proteinske dodatke in jih primerjali med seboj. Z anketnim vprašalnikom, katerega so izpolnjevali športniki in drugi anketiranci, smo raziskovali, kakšen odnos imajo anketiranci do proteinskih dodatkov in kako so o njih ozaveščeni. Ugotovili smo, da športniki pogosteje uporabljajo prehranske dodatke kot drugi anketiranci in jih tudi bolje poznajo. Da je kvaliteta pomembna, se zavedajo vsi anketirani, so pa premalo ozaveščeni, da je nakup preko spleta tvegan. Na podlagi raziskav v laboratoriju smo pridobili informacije glede sestave proteinskih dodatkov in te primerjali s podatki, navedenimi na ovojnini. Zanimal nas je delež beljakovin, sladkorja in vlaknin v šestih proteinskih dodatkih. Ugotovili smo, da pri vsebnosti beljakovin glede na deklaracijo precej odstopajo štirje od šestih analiziranih vzorcev. Pri analizi sladkorjev najbolj odstopata dva vzorca. Na osnovi primerjav smo ugotavljali ceno glede na vsebnost odstotkov beljakovin v proteinskih dodatkih. Največji delež beljakovin je imel sirotkin proteinski dodatek Whey 20 športni izolat. Njegova cena je bila 36 €/kg. Pri kazeinskem proteinskem dodatku je imel največji delež beljakovin QNT protein casein 92, zanj pa je bilo potrebno odšteti 32 €/kg. Največji delež beljakovin v sojinem proteinskem dodatku je imel Pro 10 soj isolat. Cena tega dodatka je bila 14 €/kg. Največji delež beljakovin v konopljinem proteinskem dodatku je imel Muscle & Strength hemp protein, njegova cena pa je bila 25 €/kg. Primerjali smo tudi sestavine med proteinskimi dodatki. Sirotkini in sojini proteinski dodatki so na obrok (30 g) v povprečju vsebovali največ beljakovin. Najmanj beljakovin pa so vsebovali konopljini proteinski dodatki.
Ključne besede: proteinski dodatki, beljakovine, sladkor, vlaknine, ovojnina
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

72.
COST-BENEFIT ANALYSIS OF PRODUCTION AND PROCESSING OF SAANEN GOAT MILK
Stefan Gavrić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: The purpose of the investment projects is goat milk production and processing of produced milk into semi-hard cheese. To get the highest possible quality and quantity of products, thus the highest profit, it is necessary to respect factors which influence production (choosing the breed, choosing livestock within the breed, proper feeding, proper housing, controlled reproduction, health care of animals, etc.). The goat dairy farm has 500 does with average lactation of 730 l per doe and the cheese factory has capacities big enough to process all the milk produced there. The main goal of this master thesis was to answer whether the investment in projects (goat dairy farm and cheese factory) is financially feasible. Cost-Benefit Analysis (CBA), as a basic methodological approach, gave the answer to this question. All costs and benefits of the projects were determined and evaluated. In case of dairy goat farm, Net Present Value (NPV) is 334.227 € and Internal Rate of Return (IRR) is 21,48% and it is higher than the discount rate (5,5%). The second project, cheese factory, also has positive NPV (308.668 €). IRR (22,31%) is higher than the discount rate (5,5%). Investments in both projects are financially feasible. Within CBA sensitivity analysis was done and investments were evaluated in terms of financial security. Sensitivity analysis was done in a way that NPV, IRR, Profitability Index (PI) and Discounted Payback (DP) were calculated in case of different scenarios, where there were changes in one of the investment variables. These changes include changes of (+/- 10% and 20%) in prices of the product (milk and cheese) and investment costs (dairy goat farm and cheese factory). Both projects are most sensitive to changes in prices (milk price change +/- 10%, NPV changes by +/- 70,98% and cheese price change +/- 10%, NPV changes by +/- 111,67%). To get the answer if the investment in projects is financially feasible, sensitivity analysis was done in which the increase in investment costs by 10% (both projects), decrease in milk price by 10% (dairy goat farm) and decrease in milk price and cheese price by 10% (cheese factory) were taken into account. In case of dairy goat farm, NPV is positive (51.751 €), despite changes in investment costs and milk price. IRR is 7,76%. In case of cheese factory, NPV is also positive (168.392 €), despite changes in investment costs and milk and cheese price. IRR is 13,8%. Based on these information, both projects are financially feasible.
Ključne besede: financial analysis, CBA, NPV, IRR, goat milk, goat cheese
Objavljeno: 07.03.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

73.
MOŽNOST PREUSMERITVE KMETIJ NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU APAŠKEGA POLJA V EKOLOŠKO KMETOVANJE
Primož Pukšič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 494; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

74.
Prisotnost akrilamida v živilih
Peter Drevenšek, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo analizirali prisotnost akrilamida v živilih na slovenskem trgu med leti 2010 do 2012. Podatke o vzorčenih izdelkih nam je posredoval ZZV-MB. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v katerih živilih je največ akrilamida, ali količina akrilamida v živilih upada in če izmerjene vrednosti presegajo okvirne, ki jih predlaga Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o raziskavi ravni akrilamida v živilih z dne 10.1.2011. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programoma EXCEL in SPSS 21.0. Živila so bila razporejena v 10 glavnih skupin, skladno s prilogo Priporočila Komisije Evropskih skupnosti 2010/307/EU. Med 172 analiziranimi vzorci živil so bile najvišje srednje vrednosti v skupinah 2 (krompirjev čips), 293 µg/kg, 7 (kava in kavni nadomestki), 251 µg/kg, in 1 (pomfrit, ki se prodaja pripravljen za zaužitje), 177 µg/kg. Trend zniževanja vsebnosti akrilamida v živilih je opaziti le v skupini 2 (krompirjev čips). Okvirnih vrednosti ni preseglo nobeno živilo. Srednje in najvišje vrednosti akrilamida v živilih iz Slovenije v letih 2010 do 2012 so nižje v vseh skupinah živil v primerjavi z vrednostmi iz Evropske unije v letu 2010 in Velike Britanije v letu 2012.
Ključne besede: varnost živil, akrilamid v živilih, okvirna vrednost
Objavljeno: 18.11.2015; Ogledov: 409; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

75.
FINANČNA ANALIZA ZA NATURA RAB - ŠTUDIJA PRIMERA
Matija Kaštelan, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Na 4.000 kvadratnih metrih zemljišča se v vasi Barbat na južnem koncu otoka Rab razprostira unikatna ekološka kmetija Natura Rab. To je družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo, vzgojo značilnih zdravilnih rastlin in zelišč, čebelarstvom in prodajo lastnih proizvodov na posestvu. Leta 2015 je Natura Rab izvedla tri zelo pomembne investicije, ki bodo močno spremenile in olajšale bodoče poslovne dejavnosti. To velja predvsem za prvi projekt. Ekološka kmetija, analizirana v nalogi, je želela z investicijami izboljšati prodajo in proizvodne pogoje. Ves napredek je bil v duhu povišanja ekonomske uspešnosti družinskega podjetja. Prvi in hkrati največji investicijski projekt je izgradnja nove ekološke trgovine Natura Rab. Drugi investicijski projekt je zasnova oljčnega nasada v izmeri 2.500 kvadratnih metrov. Tretja investicija v družinskem podjetju je povezana s čebelarstvom in se navezuje med drugim na nabavo nove čebelarske opreme in delovnega vozila. Za nadaljnjo oceno investicij na podlagi primerjalne analize skupnih stroškov in prihodkov – CBA in parametrov neto sedanje vrednosti; NPV in interne stopnje donosnosti; IRR, so bili v prvi fazi ocenjeni nekateri pomembnejši ekonomski parametri. Investicija v ekološko trgovino znaša EUR 38 315.88, pri čemer je ocenjena vrednost letnega denarnega toka EUR 13 288. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v četrtem letu znaša EUR 8.260,55. Interna stopnja donosa dosega vrednost 14,51%. Investicijska vrednost drugega projekta (oljčne plantaže) je EUR 6.620, dosežen letni denarni tok je v vrednosti EUR 2.664,02. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v tretjem letu znaša EUR 567,35. Interna stopnja donosa drugega projekta dosega vrednost 10,04%. Investicijska vrednost za čebelarske dejavnosti je ocenjena na EUR 18.428,50, pri čemer letni denarni tok znaša EUR 41.537,20. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji po prvem letu dosega vrednost EUR 20.943,25.
Ključne besede: ekološka kmetija, investicija, projekt, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 503; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

76.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

77.
UPORABA VEČSPEKTRALNIH METOD ZA IDENTIFIKACIJO SORT IN BOLEZNI SEMEN OZIMNE PŠENICE IN TRITIKALE
Martina Vrešak, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Razvoj ponovljive in časovno učinkovite metode diagnostike zdravstvenega stanja in identifikacije semena v programu žlahtnjenja lahko pripomore k povečanju razvoja novih kultivarjev. Cilj študije je bil oceniti potencial multispektralne metode prikazovanja (ang. multispectral imageing) in bližnje infrardeče refleksijske (NIR) spektroskopije posameznega semena (SKNIR) za določljivost bolezni semena in razločevanje sort ozimne pšenice in tritikale. Ti metodi bi lahko bili aplicirani tako v konvencionalni kot tudi v ekološki program žlahtnjenja. V analizo je bilo vključenih devet sort tritikale in sedemindvajset sort ozimne pšenice. Z uporabo multispektralne metode smo lahko uspešno prikazali detekcijo in separacijo neokuženega in okuženega dela povrhnjice semena s Fusarium spp. SKNIR smo uporabili za zaznavo in diferenciranje med vsemi šestintridesetimi vključenimi sortami, in sicer na osnovi spektralnih razlik, ki so posledica razlik v kemični sestavi semena različnih sort. Raziskava nas je privedla do zanimivih spoznanj, ki bi lahko s kombiniranjem podatkov iz obeh večspektralnih metod koristila nadaljnjim študijam za razvoj klasifikacijskega modela za analize kakovosti semen in separacijo sort.
Ključne besede: pšenica, Triticum aestivum L., multispektralno prikazovanje, SKNIR, žlahtnjenje
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 373; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

78.
UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV PRI ZDRAVLJENJU: MNENJA IN IZKUŠNJE ČEBELARJEV
Simona Fekonja, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Vse več raziskav na področju medicine in drugih naravoslovnih znanosti se ukvarja s posameznimi čebeljimi pridelki in na novo odkriva in potrjuje njihove pozitivne učinke pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšno vlogo ima apiterapija oziroma zdravljenje s čebeljimi pridelki med slovenskimi čebelarji. Pri tem smo se osredotočili na njihove dosedanje izkušnje z uporabo čebeljih pridelkov ter pridobili stališča čebelarjev glede apiterapije in njene umestitve med ostale oblike zdravljenja. Vprašalnik, ki ga je izpolnilo 90 čebelarjev oziroma čebelark, je bil objavljen tudi na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Rezultati so pokazali, da slovenski čebelarji v največji meri uporabljajo čebelje pridelke v preventivne namene (74%). Med čebeljimi pridelki je največ čebelarjev zaznalo pozitivne učinke na zdravje pri propolisu (96%), nekaj manj pri medu (94%), temu pa sta sledila cvetni prah (83%) in matični mleček (61%). Razlik med čebelarji člani in nečlani čebelarskih društev z našo statistično analizo nismo zaznali. Slovenski čebelarji imajo mnogo znanja in izkušenj s preventivno in terapevtsko uporabo čebeljih pridelkov, s čimer lahko veliko pripomorejo pri usmerjanju prihodnjih raziskav na področju uporabe apiterapije tudi v uradni medicini.
Ključne besede: apiterapija, čebelarji, čebelji pridelki, preventiva
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 498; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

79.
Vpliv uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost tokoferolov in karotenoidov v plodovih paradižnika
Damjana Zalokar, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrskega dela smo raziskali vpliv uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost ɑ-tokoferola in karotenoidov v zrelih plodovih treh sort paradižnika ′Paki′, ′Monro′ in ′Optima′. Poskus je bil zasnovan na polju dve leti zapored. Rastline so bile v vegetacijski dobi škropljene z različnimi barkrovimi pripravki. V ekstraktih liofiliziranih vzorcev smo določili vsebnosti ɑ-tokoferola, luteina, fitoena, β-karotena in likopena s HPLC/PDA/FD. Najnižje vsebnosti posameznih karotenoidov so bile izmerjene v sorti ′Monro′, medtem ko se sorti ′Optima′ in ′Paki′ v vsebnosti skupnih karotenoidov nista razlikovali. Od karotenoidov je bil najbolj zastopan likopen in je predstavljal 76–80 % vseh karotenoidov. Vsebnosti ɑ-tokoferola v letu 2011 so bile med 106 mg/kg SS (′Monro′) in 148 mg/kg SS (′Optima′) in v letu 2012 med 101 (′Optima′) in 106 mg/kg SS (′Paki′). Interakcija sorta in škropilni program je bila značilna, kar pomeni, da se je vpliv škropilnega programa na vsebnost karotenoidov in α-tokoferola po sortah razlikoval.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicum esculentum), posamezni karotenoidi, ɑ -tokoferol, bakrovi pripravki
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 362; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

80.
PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA IZBRANIH KMETIJAH KOROŠKE REGIJE Z RAZLIČNIMI MOŽNOSTMI ZA KMETOVANJE
Simona Gologranc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo preučevali tehnološko kakovost mleka glede na različne možnosti za kmetovanje (območja z omejenimi dejavniki (OMD) in nižinska območja, ki ne sodijo v OMD). V raziskavo smo vključili 18 kmetij iz koroške regije: 6 iz gričevnato hribovskega, 7 iz gorsko višinskega in 5 iz nižinskega območja. Z anketo smo pridobili informacije o staležu živali, načinu reje in molže, krmnem obroku ipd. Kakovost mleka (sestava, zmrziščna točka in skupno število mikroorganizmov ter somatskih celic) smo določili s pomočjo podatkov AT kontrole (mesečne kontrole), standardnih laktacij ter analiz bazenskih vzorcev Mlekarne Celeia. Rezultati analiz mleka niso pokazali bistvenih razlik v sestavi in kakovosti mleka med preučevanimi območji. Z anketo smo ugotovili, da razvrstitev kmetij v preučevana območja ni nujno povezana z drugačnim načinom kmetovanja in prehranske oskrbe krav. Raziskava je nadalje pokazala, da rezultati AT kontrole niso neposredno primerljivi z analizami bazenskih vzorcev. Potrebno je ločiti med kakovostjo oddanega in prirejenega mleka. Do največjih razlik med obema analizama prihaja v vsebnosti somatskih celic (SC), saj kmetje mleka krav, ki imajo ob kontroli povečano število SC, najverjetneje ne oddajo v mlekarno. Informacije AT kontrole omogočajo rejcu prilagajanje rejskega dela, nadzor zdravstvenega stanja in izločanje manj kakovostnega mleka, zaradi česar dobi mlekarna mleko boljše kakovosti.
Ključne besede: mleko / tehnološka kakovost / območja z omejenimi dejavniki / OMD
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici