SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru dopolnilnih dejavnosti
Marjeta Bizjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko ekonomsko simulacijskega modela za pridelavo ekoloških jabolk in za predelavo dela teh jabolk v jabolčni sok in jabolčni kis. S pomočjo razvitega tehnološkega ekonomskega simulacijskega modela so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri, tako za jabolka kot za jabolčni sok in jabolčni kis. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta pridelava in predelava vseh analiziranih proizvodov ekonomsko in finančno upravičeni. Analiza je pokazala, da je pri pridelavi jabolk finančni rezultat 60.231,27 € (na površini 2,62 ha) in koeficient ekonomičnosti, Ke = 3,06. Pri predelavi jabolk v jabolčni sok je finančni rezultat 5.053 € in Ke = 1,42. Pri jabolčnem kisu je finančni rezultat 9.804 € Ke = 1,65. Modelna ocena parametrov naložbe je pokazala, da je investicija v predelavo jabolk (jabolčni sok in jabolčni kis) upravičena, saj je po treh letih konstantnega letnega denarnega toka pri ISD = 5,5% parameter NSV = 14.338,31 €. Na podlagi finančne analize je ocenjeno, da najvišja obrestna mera, pri kateri se bo naložba v predelavo jabolk povrnila v treh letih, 8,81 % (NSV = 11.912,94 €). Za majhne ekološke kmetije je torej priporočljivo, da pridelavo jabolk nadgrajujejo z dopolnilno dejavnostjo in si na ta način zagotovijo možnost za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja. Večkriterijska ocena poslovnih alternativ predelave sadja z orodjem DEX-i je pokazala, da je lahko model priporočilo in pomoč pri odločanju o poslovnih alternativah.
Ključne besede: tehnološko ekonomski simulacijski model, CBA-analiza, večkriterijska odločitvena analiza, model DEX-i
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 421; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

72.
Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti jabolk (M. domestica B.)
Marinka Brglez Sever, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na domačem posestvu v Brezju pri Oplotnici smo v letu 2015 raziskovali vpliv različnih barvnih tipov protitočnih mrež na notranjo in zunanjo kakovost plodov jabolk sorte 'Braeburn'. Obravnavanja so predstavljali različni barvni tipi mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna) ter nasad brez mreže (kontrola). Vsi tipi proučevanih protitočnih mrež so izrazito zmanjšali PAR (od 19,3 do 45,6 %), najizraziteje rdeča in modra mreža. Delež zmanjšanja PAR je bil odvisen od intenzivnosti sončnega sevanja v trenutku meritve. Glavne ugotovitve so, da se je v času tehnološke zrelosti plodov vpliv vseh barvnih tipov protitočnih mrež odrazil s konsistentno manjšo trdoto mesa plodov (izraziteje pri uporabi rdeče, modre in sive mreže), nižjim škrobnim indeksom (izraziteje pri uporabi sive, modre in črne mreže) in nižjim Streifovim indeksom pri uporabi rdeče mreže. Različni barvni tipi protitočnih mrež niso vplivali na vsebnost topne suhe snovi. Uporaba protitočnih mrež je imela pozitiven vpliv na delež plodov 1. kakovostnega razreda (premera več kot 65 mm in z več kot 50 % krovne barve), medtem ko vpliv mrež na vigor jablan ni bil potrjen. Uporaba modre, rdeče in zelene protitočne mreže je imela rahlo opazen pozitiven vpliv na pospešen razvoj krovne barve plodov (izraženo z barvnim parametrom a*), vendar so bile razlike v intenzivnosti obarvanosti plodov med obravnavanji neizrazite. Slednja ugotovitev kaže na potrebo po dodatnem preučevanju osvetlitve pod različnimi tipi barvnih protitočnih mrež in posledično vpliva na različne parametre kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, PAR, kakovost, zrelost, barva
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 763; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

73.
Vpliv HMF-a na dolgoživost čebel v laboratorijskih pogojih
Snežana Jurišić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2013 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije raziskovali vpliv organske spojine hydroxymethylfurfural (HMF) na dolgoživost delavk medonosne čebele Apis mellifera carnica v laboratorijskih pogojih. V raziskavi smo ugotovili, da zviševanje odmerka HMF-a, dodanega v osnovno čebeljo hrano (apifonda), ne kaže večja odstopanja v smrtnosti čebel do 15. dneva. Med 16. in 30. dnevom je smrtnost čebel postopoma naraščala glede na odmerke 100, 500, 1000 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde, in sicer pri vsakem višjem odmerku je bila stopnja preživetja krajša. . Negativen vpliv HMF-a se kaže tudi po 30 dnevu, kjer je pri najvišjem odmerku HMF-a skupina čebel živela zgolj še par dni, pri vsakem nižjem odmerku je bila stopnja preživetja čebel višja, zadnje čebele v kontrolni skupini pa so dočakale tudi do 45 dni. Hkrati smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med skupinami čebel glede na količino zaužite hrane pri odmerkih 100 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde. Raziskava kaže, da v prvih 7. dneh statističnih razlik ni bilo (p=0,245), oz. da so čebele brez večjih odstopanj enakomerno uživale hrano ne glede na višino odmerka HMF-a, primešanega v apifondo. Prisotnost okužbe Nosema spp. je tekom prvega poskusa bila zaznana v precej razpršenih količinah, v ponovitvi je bila zaznana zgolj občasno, pri poletnih čebelah pa ni bila zaznana, pri čem je upad oz. izguba spor Nosema spp. najverjetneje posledica odmiranja zimskih čebel iz prvega poskusa. S tehniko TUNEL smo ugotavljali celično smrt čebel, tretiranih z HMF-om. Iz histološke analize je razvidno, da je med 5. in 9. dnem opažena stagnacija v številu pozitivnih jeder, zaznan je celo upad v skupini z najvišjim odmerkom. Pri odmerku 500 mg HMF-a/kg apifonde je pri vsakem vzorčenju zaznano precej konstantno, in sicer visoko št. pozitivnih celic. Vrh okužbe je zabeležen 15. dan raziskave, pozneje sta zaznana bodisi stagnacija ali upad, zlasti pri najvišjem odmerku.
Ključne besede: HMF, dolgoživost čebel, zavračanje hrane, celična smrt, Nosema spp.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

74.
Možnost uporabe digitalne fotografije in računalniške vizualizacije za ugotavljanje kakovosti nanosa škropilne brozge
Matjaž Sagadin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nasadih jablan smo ugotavljali kakovost nanosa škropilne brozge z uporabo na vodo občutljivih (WSP) lističev, z uporabo barvnega sledilca tartrazin (BST) in fluorescentnega sledilca uvitex (FSU) na filtrskem papirju in na listih. Rezultate smo primerjali z novo razvito metodo ugotavljanja pokrovnosti s pomočjo analize fotografij odtisov fluorescentnega sledilca na listih. Fotografiranje je bilo izvedeno neposredno v nasadu z digitalnim fotoaparatom Olympus C-3000, vgrajenim na zaprto škatlo, v kateri je UV žarnica osvetljevala liste poškropljene s fluorescentnim sledilcem. Dobljene fotografije so bile obdelane z dvema algoritmoma izdelanima v računalniškem okolju LabVIEW IMAQ Vision in Matlab R2015a. Rezultati so pokazali, da je zaradi visokih temperatur pri fotografiranju neposredno v nasadu kakovost fotografij zaradi segrevanja CCD senzorja zelo slaba, kar povzroča napaka imenovana »šum tipala«. Posledica je bila slaba korelacija med rezultati analize pokrovnosti z analizo fotografij listov in vrednostmi za pokrovnost, ugotovljenimi z drugimi uporabljenimi metodami. Postopek fotografiranja smo v naslednjem poskusu ponovili v hladnih prostorih in dobili boljše ujemanje rezultatov analize fotografij in drugih proučevanih metod. Stopnja ujemanja rezultatov analize kakovosti depozita je bila pri fotografski metodi podobno nizka, kot stopnja ujemanja med standardnimi metodami (WSP proti BST ali WSP proti FSU). Kljub nizki stopnji ujemanja med rezultati različnih metod mislimo, da je fotografska metoda uporabna, saj pri statistični analizi ocen kakovosti depozita, privede do enakih sklepov glede učinka preučevanih dejavnikov na kakovost depozita škropilne brozge.
Ključne besede: pršilnik, jablana (Malus domestica Borkh.), sledilno barvilo, analiza pokrovnosti z oblogo škropiva, analiza slik, digitalna fotografija
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 338; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

75.
Tržno-tehnološka analiza konopljinih surovin in izdelkov
Borut Grašič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Industrijska konoplja je nezahtevna za pridelavo, iz konopljinih surovin pa lahko proizvedemo različne izdelke za uporabo v prehranski, kozmetični, tekstilni, papirni in gradbeni industriji. Pridelovanje konoplje je lahko gospodarsko uspešno tudi v hribovitih območjih in na manjših površinah, s čimer nudi možnost ohranjanja poselitve in obdelovalnih površin. Zaradi široke uporabnosti konoplje, je ekonomsko analizirana samo predelava konopljinih semen, cvetov in listov v izdelke za prehrano. Uvrstitev konoplje v osnovni kolobar namesto žit ali krompirja je ekološko in ekonomsko primerna, saj konoplja čisti zemljo in ima količnik ekonomičnosti večji od 1 že pri pridelku zgolj 700 kg semena. Investicija v opremo in prostore za primarno predelavo konopljinih surovin v izdelke je ekonomsko upravičena, saj je njena neto sedanja vrednost pozitivna tudi pri obdelovanju zgolj 1 ha površin. Dejavnost omogoča doseganje paritetnega dohodka družini že na površini 3 ha. Najdonosnejša je predelava konopljinih cvetov in listov v zeliščne izvlečke. V raziskavi ilustriramo, da donos opravičuje investicijo, za katero je neto sedanja vrednost pozitivna že po petih letih. Z aktivnim trženjskim nastopom (višje cene, prepoznavnost) pa lahko še dodatno povečamo dohodek.
Ključne besede: konoplja, uporabnost, kalkulacija stroškov, ekonomika predelave, trženje
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (758,28 KB)

76.
Analiza rezultatov kmetijskih gospodarstev v Sloveniji obdelanih po FADN metodologiji
Darija Trpin Švikart, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na osnovi baze podatkov, ki jih zagotavlja mreža knjigovodskih podatkov s kmetij (ang. kratica FADN) smo preučevali medsebojne korelacije med izbranimi spremenljivkami. Moč korelacij med posameznimi spremenljivkami (število polnih delovnih moči, obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, obseg skupnega prihodka, bilanca tekočih subvencij in davkov, dohodek kmečke družine in bruto dodana vrednost) smo preučevali s pomočjo Spearmanovega koeficienta. Ugotovili smo potrditev pričakovanega, in sicer, da višanje vrednosti izbranih spremenljivk vpliva na višjo vrednost odvisne spremenljivke (bruto dodane vrednosti). Signifikantno korelacijo z najnižjo vrednostjo Spearmanovega koeficienta sta izkazali spremenljivki število polnih delovnih moči in obseg kmetijskih zemljišč, kar je nekoliko presenetljivo, saj bi pričakovali, da obe spremenljivki igrata pomembno vlogo pri vplivu na odvisno spremenljivko. Tako, da bi bila natančnejša preučitev teh dveh spremenljivk lahko izziv za nadaljnje raziskave tudi zaradi očitka Evropske unije (EU), da je v Sloveniji preveč polnih delovnih moči glede na efektivnost kmetijskih gospodarstev. V nadaljevanju smo za potrditev zgoraj zapisanega, in sicer, da neodvisne spremenljivke (višanje njihove vrednosti) vplivajo na odvisno spremenljivko (bruto dodano vrednost), izvedli robustno regresijo in metodo najmanjših kvadratov. Slednja se je izkazala za manj primerno, zaradi prisotnosti osamelcev, ki jih vsebuje baza FADN podatkov. Istočasno je izračunana visoka vrednost popravljenega determinacijskega koeficienta (0,97 in več), potrdila, da je bila izbira metode robustne regresije s cenilko MM pravilna. V magistrskem delu smo delali z dvema skupinama, vzorčna kmetijska gospodarstva, kot kontrolna skupina, ker je deležna strožjih logičnih kontrol, in obvezniki, kot testna skupina. Da smo lahko na teh dveh skupinah izračunali Cohenov d indeks, smo predhodno izračunali nekatere mere opisne statistike. V več kot polovici primerov se porazdelitvi obravnavanih spremenljivk testne in kontrolne skupine skoraj v celoti prekrivata, in tako smo delno potrdilo drugo hipotezo.
Ključne besede: ekonomika, FADN, velikost učinka, signifikantnost, vzorčniki, obvezniki
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 443; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

77.
Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancih
Nataša Imenšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Ključne besede: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 369; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

78.
Optimiranje ekonomskega položaja v govedoreji na primeru vzorčnih kmetij
Andreja But, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Kmetijstvo danes deluje v poslovnem okolju, za katerega so značilni spreminjanje cen pridelkov, deregulacija trgov in nestabilnost dohodkov. Sooča se s številnimi tveganji, na eni strani povezanimi z vremenskimi vplivi, škodljivci, kot tudi vse pogostejšimi boleznimi živali. Na strani spreminjajočega okolja imajo pomembno vlogo tudi ukrepi skupne kmetijske politike. Zaradi slednjega so nosilci kmetijske proizvodnje pri svojih proizvodnih in organizacijskih odločitvah pogosto v dilemi in se soočajo s številnimi izzivi. Pri njihovih odločitvah so jim v pomoč različna orodja. Med kompleksnejšo skupino metod sodi matematično programiranje, znotraj katere je najpogosteje uporabljeno linearno programiranje. Tako smo tudi v nalogi uporabili modelno orodje, katerega metodološki pristop temelji na matematičnem programiranju. Z njim smo želeli raziskati, na kakšen način v danih ekonomskih razmerah optimirati ekonomski položaj v govedoreji na določenem omejenem območju. Tako smo v prvem koraku definirali tipe kmetijskih gospodarstev in jim na podlagi dejanskih podatkov določili fizični obseg proizvodnje. Vsi tipi predstavljajo govedorejske kmetije, usmerjene v prirejo mleka, rejo bikov pitancev oziroma kombinacijo obeh. Nato smo na podlagi oblikovanih scenarijev na danih tipih kmetijskih gospodarstev z metodo delne optimizacije definirali trenuten ekonomski položaj. V nadaljevanju smo z metodo omejene optimizacije iskali optimalen proizvodni načrt s ciljem doseženega čim boljšega ekonomskega rezultata. Pri tem smo s postopkom optimizacije spreminjali proizvodne omejitve in dodajali ali odvzemali posamezne aktivnosti, ki lahko vstopajo v optimalno rešitev. V primeru, ko smo dobili rezultate, ki so iz ekonomskega in tehnološkega vidika korektni, vendar nerealni, smo postopek optimizacije ponovili z dodajanjem dodatnih omejitev. Na podlagi uporabe modelnega orodja smo prišli med drugim do rezultatov, da samostojno obravnavanje živinorejskih aktivnosti vpliva na optimalen proizvodni načrt in posledično na višje pričakovano pokritje in višji pričakovani dohodek. Rezultati kažejo, da kmetijske površine niso optimalno izkoriščene, saj bi lahko na vseh treh tipih kmetijskih gospodarstev na obstoječih površinah redili več živali in s tem dosegali tudi boljše ekonomske rezultate.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, govedoreja, scenarijska analiza, optimiranje, linearno programiranje, matematično programiranje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

79.
TRŽNO - TEHNOLOŠKA ANALIZA MAJHNIH PIVOVARN V SLOVENIJI
Primož Budna, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu predstavljamo pivovarstvo in trg piva v Sloveniji, poudarek je na razvoju in sodobnih tržno-tehnoloških razmerah v malih pivovarnah. Okus pivcev piva v Sloveniji se spreminja. To nam dokazuje padec tržnega deleža Skupine Pivovarna Laško, povečuje pa se tako delež uvoženih količin piva kot tudi piva, zvarjenega v malih pivovarnah. V uvodu prikažemo razmere na trgu piva v Sloveniji v luči globalnega trenda potrošnje novih vrst piva polnega okusa oz. t. i. butičnega piva (craft beers) in posledično rast malih pivovarn. V nadaljevanju ovrednotimo raznolikost proizvodnje piva v Sloveniji glede na standardizirano razdelitev tipov piva. Ključno dodano vrednost magistrskega dela pa predstavlja ocena tržno-tehnoloških razmer in podjetniških priložnosti za male pivovarne v Sloveniji, skladno z obsegom potrošnje piva, trendi okusa pivcev piva in možnostmi strokovnega izobraževanja na področju pivovarstva. Z anketno analizo vzorca 20 % malih pivovarn v Sloveniji smo v sklopu mednarodnega projekta LdV Beer School pridobili odgovore o trženjskih in tehnoloških značilnostih malih pivovarn. Raziskava prikazuje podjetniško organiziranost, čas ustanovitve, način organiziranosti, število zaposlenih in dodatne dejavnosti analiziranih pivovarn. V sklopu o proizvodnji in prodaji smo osvetlili tehnološke razmere v mikropivovarnah (velikost varilnic, kapaciteta proizvodnje, tipi varjenega piva in uporabi vhodnih surovin). Zanimalo nas je tudi, v kakšni embalaži prodajajo pivo, kakšno je njihovo prodajno območje in način prodaje. Pregled trženjskih aktivnosti priča o prepoznavnosti analiziranih pivovarn. Anketiranci so navedli podatke o blagovnih znamkah, pod katerimi prodajajo svoja piva, način izvajanja marketinga oz. trženja in obseg denarja, namenjenega za trženje. Tematski sklop o izobraževanju pa posreduje informacije o načinu dosedanjega izobraževanja o pivovarstvu, o pomenu pridobitve poklicne kvalifikacije in pomenu strokovnega izobraževanje za sodelavce anketiranih pivovarjev. Rezultati kažejo, da povpraševanje po pivu, ki ga proizvajajo male pivovarne raste. Število malih pivovarn se je v Sloveniji v petih letih več kot podvojilo. Od 20 leta 2011 na 55 leta 2015. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, pivovarne tudi povečujejo proizvodnjo. Med tipi piva varjenega v Sloveniji še vedno prevladujejo svetla piva tipa ležak, ki so tudi večinski proizvod pivovarn na globalni ravni. Vendar se tudi povečuje število tipov piva, varjenega po zahtevnejših receptih. Tu govorimo o t. i. butičnih pivih, oz. pivih polnega okusa, po katerih posegajo predvsem zahtevnejši in pa mlajši pivci. Vzporedno narašča tudi ponudba uvoženega piva. leta 2011 je bilo v Sloveniji prisotnih 21 vrst piva iz 8 držav, leta 2015 je bilo na gostinskih policah že 34 vrst piva. Rezultati raziskave malih pivovarjev v Sloveniji smo tudi potrjujejo, da število in obseg proizvodnje v malih pivovarnah raste. Pojav novih pivovarn, kot tudi rast proizvodnje obstoječih pa omogočata dodatno zaposlovanje.
Ključne besede: pivovarstvo, majhne pivovarne, tržna analiza, marketing, Slovenija
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

80.
Pravna ureditev dela v kmetijstvu
Polona Grobelnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Ključne besede: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici