SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 366; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (396,79 KB)

62.
OCENA INVESTICIJE V GRADNJO HLEVA ZA GOVEJE PITANCE
Dušan Geršak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj magistrskega dela je oceniti investicijo v hlev za goveje pitance na obravnavani kmetiji, za kar so bile uporabljene dinamične metode ocene investicije: ocena neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa in indeksa donosa ter dva statična parametra: donosnost investicije ter doba vračanja. Cilj raziskave je bil tudi proučiti potek projekta z metodo kritične poti. Vsi parametri ocene investicije so bili ocenjeni na podlagi izračunov v programskem okolju Microsoft Excel 2010. Na podlagi ocene investicije ocenjujemo, da je investicija smiselna in se bo povrnila v 15 letih ob ažurnih pogojih v primeru reje lisaste pasme ter pasme šarole, če pri slednji obrestna mera ne bo presegala 10 %. Z naraščanjem cen se eksponentno povečuje letni denarni tok, posledično pa se znižuje doba povratka ter vpliv pasme, saj se investicija ob odkupni ceni pitancev 3,70 € kg-1 povrne že v šestih letih ne glede na pasmo pitancev. V primeru padca odkupnih cen za mlado pitano govedo na 3,00 € se investicija ne bo povrnila ne glede na pasmo, saj je neto sedanja vrednost ob najboljših pogojih negativna (NSV = -20.721,00 €), ki je še posebej nizka v primeru reje pasme šarole. Z metodo kritične poti smo ocenili trajanja izvedbe projekta, posamezne aktivnosti ter najzgodnejši in najpoznejši rok le teh. Ocenjena kritična pot obravnavanega projekta je 155 dni.
Ključne besede: goveji pitanci, hlev, investicija, Cost-Benefit analiza, metoda kritične poti
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

63.
Definiranje profila potrošnikov blagovne znamke Ekodar in analiza računovodskih izkazov – študija primera
Tanja Knez, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavo so bili vključeni organizatorji prehrane v vrtcih in osnovnih šolah Slovenije v letu 2016. Zavode smo razdelili v dve skupini, in sicer glede na to, ali odkupujejo meso blagovne znamke Ekodar. Rezultati študije so pokazali, da se šole in vrtci v Sloveniji zavedajo prednosti lokalno in ekološko pridelanega mesa, vendar jih ovirata visoka cena in nezadostna ponudba. Zavodi na podeželju se v manjši meri odločajo za nakup lokalno in ekološko pridelanega mesa kot tisti iz predmestja in mesta. Vrtci dajejo večjo prednost lokalno in ekološko pridelanemu mesu kot šole. Ekološko blagovno znamko Ekodar so prepoznali skoraj vsi anketiranci. Uporabniki te blagovne znamke zaupajo v izvor mesa in so z dobaviteljem ter kvaliteto mesa zelo zadovoljni. Za blagovno znamko Ekodar so v večini izvedeli preko predstavitev, medijev in javnega razpisa. Pri vpeljavi tega mesa v obrok so imeli le finančne omejitve. Če bi imeli zavodi možnost vključevati tudi druge vrste ekološkega mesa v obrok, bi najraje izbrali piščančje in puranje meso. Glede predelanih izdelkov pa bi si želeli v obrok vključevati piščančje in puranje prsi. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je bil v letu 2015 v primerjavi z letom 2011 višji. Za »Rdeče eko meso« so bili prihodki v letu 2015 nižji od leta 2011.
Ključne besede: ekološko meso / vrtci / šole / računovodski izkazi
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

64.
UPORABA METOD MREŽNEGA PLANIRANJA ZA PRIMER OBNOVE VINSKE KLETI
Franc Frenki Kolmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sta bili uporabljeni dve metodi mrežnega planiranja, CPM (Critical Path Method) in PERT metoda (Program Evaluation and Review Technique). Na podlagi uporabe omenjenih metod je bil cilj definirati časovno zaporedje dejavnosti oziroma aktivnosti ter nazorno prikazati medsebojne povezave med njimi. Oceniti je bilo potrebno tudi čas, ki je potreben za izvedbo celotnega projekta ter posameznih dejavnosti pri primeru obnove vinske kleti. Pri oceni CPM metode je najzgodnejši rok enak najpoznejšemu roku, v analiziranem primeru je to 177 dni. Ocena na osnovi PERT metode kaže, da je pričakovani čas izvedbe projekta 116,62 dni. Optimistični čas izvedbe projekta 39 dni, pesimistični čas 188 dni in najverjetnejši čas izvedbe celotnega projekta je 118,18 dni. Na podlagi ocenjenih parametrov lahko pričakujemo z 68% verjetnostjo, da bo dejanski čas izvedbe projekta med 93,17 in 143,01 dni in z 95% verjetnostjo med 68,32 in 167,84 dni. Primer je bil grafično prikazan tudi s pomočjo gantograma.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM metoda, PERT metoda, gantogram, vinska klet
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

65.
SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJI
Tina Ugulin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Ključne besede: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 438; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (11,74 MB)

66.
Spremljanje stanja in predlog ukrepov za zmanjšanje pogostosti mastitisov pri molznicah v slovenskih čredah
Damjana Flere, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Število somatskih celic (ŠSC) je pokazatelj zdravstvenega stanja mlečne žleze, ki vpliva tudi na tehnološko kakovost mleka. Cilj magistrskega dela je bil preučiti stanje na področju ŠSC v Sloveniji in analizirati dejavnike, ki vplivajo nanj (pasma, zaporedna laktacija, stadij laktacije, leto in sezona telitve, proizvodnost in velikost črede, proizvodnost živali). Analizo smo naredili na zbranih podatkih AT4 kontrole mlečnosti za obdobje 5,5 let za celotno Slovenijo (n3,2×106 kontrol). Na podvzorcu 10 % naključno izbranih čred (n220.000 kontrol) smo statistično ovrednotili pomembnejše vplive na ŠSC. Ugotovili smo, da imajo med preučevanimi dejavniki največji vpliv nivo proizvodnosti živali, zaporedna laktacija in pasma. V splošnem velja, da je večja mlečnost (dnevna ali v standardni laktaciji) povezana z nižjim ŠSC. Največje ŠSC je bilo pri črno beli pasmi, sledili sta ji rjava in lisasta pasma ter nazadnje križanke med lisasto in pasmami, usmerjenih v prirejo mleka. Vpliv zaporedne laktacije na ŠSC je bil izrazit, ostali preučevani dejavniki (proizvodnost črede, leto in sezona telitve) pa so pokazali manjši ali zanemarljiv vpliv na ŠSC. V okviru magistrskega dela smo pregledali sisteme nadzora ter ukrepe za zmanjšanje pojavnosti mastitisov v različnih državah v Evropi in po svetu. Na osnovi pregleda literature in dobljenih rezultatov smo sestavili priporočila za zmanjšanje pojavnost mastitisov v slovenskih čredah krav molznic.
Ključne besede: somatske celice, mastitis, programi nadzora nad mastitisi
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 469; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1010,82 KB)

67.
KVALITETA NANOSA FFS V NASADU JABLAN V ODVISNOSTI OD HITROSTI VOŽNJE PRŠILNIKA
Špela Zupan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako hitrost vožnje pri pršenju vpliva na količino depozita škropilne brozge na jablanah? Testiranje smo opravili v dveh različnih nasadih jablan pri dveh različnih hitrostih vožnje (6 in 9 km/h), dveh strojih in pri uporabi dveh različnih šob (Albuz ATR in Albuz TVI). Prvi stroj je imel standardni aksialni ventilator z enovitim zračnim tokom, drugi stroj pa je imel dva ventilatorja, ki sta imela združen tok zraka. Povečanje hitrosti vožnje iz 6 na 9 km/h povzroči povečanje izenačenosti pokrovnosti in normaliziranih depozitov znotraj različnih točk dreves in tudi med obodom krošnje in notranjim delom. Pri obeh strojih s povečevanjem hitrosti dobimo izboljšanje kakovosti nanosa na zunanjem delu krošnje. Pri prvem stroju se to zgodi predvsem na račun podaljšanja poti zraka skozi krošnjo (manjše odnašanje depozita iz robne cone), pri drugem stroju pa na podoben način in delno na račun zmanjšanja depozicije v notranjosti krošnje (večji povratni upor zračnega toka proti obodu). Uporaba šobe TVI je v primerjavi s šobo ATR pri obeh gojitvenih oblikah nekoliko izboljšala kakovost nanosa v zgornjem delu krošnje in na obodu krošnje, a nekoliko zmanjšala v spodnjem delu krošnje in na spodnji strani listov.
Ključne besede: pršilnik, nanos, depozit, hitrost
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

68.
Finančna analiza za izgradnjo hleva z govejimi pitanci
Andrej Jezernik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je oceniti finančno upravičenost investicije v izgradnjo hleva za goveje pitance. Investicija je bila ocenjena s pomočjo CBA (Cost-Benefit Analysis) metode. Ocenjevali smo parametra NSV (neto sedanja vrednost) in ISD (interna stopnja donosnosti) v treh scenarijih z različnimi obrestnimi merami. V scenariju A je bila uporabljena 5,5 % obrestna mera. Ugotovljeno je bilo, da bi se vrednost investicije povrnila v devetnajstem letu. V scenariju B je bila uporabljena 6 % obrestna mera, kar bi vrednost investicije upravičilo v enaindvajsetemu letu. V scenariju C bi se vrednost investicije ob upoštevanju 8 % obrestne mere povrnila v štiriintridesetem letu.
Ključne besede: CBA, goveji pitanci, upravičenost, investicija
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 311; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

69.
Gospodarjenje na prašičerejsko – poljedelski kmetiji s pomočjo kontrolinga
Alenka Meolic Jelen, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V zadani nalogi smo proučili teoretično in praktično vzpostavitev celovitega kontrolinga na sodobni kmetiji. Na podlagi ugotovljenih obstoječih zmožnosti na kmetiji, proizvodnih in prodajnih zmožnosti, organizacijskega ustroja, poslovodenja in upravljanja na kmetiji, razvojnih teženj, kratkoročnih in dolgoročnih informacijskih potreb smo vzpostavili model informacijskega sistema, s pomočjo le-tega pa kontroling. Ugotavljamo, da za kmetije ni mogoče izdelati standardnega modela informacijskega sistema in kontrolinga. Predlagamo vzpostavitev odločitveno naravnanega informacijskega sistema za uspešno vodenje sodobne kmetije, ki podpira nosilca odločitvenih ravni s strateškimi in operativnimi usmerjevalnimi ter usklajevalnimi informacijami, kar pa zahteva nenehno negovanje informacijskih potreb ter spremljanje in proučevanje poslovnih dogajanj na kmetiji.
Ključne besede: kontroling, kmetija, informacijski sistem
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

70.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 436; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici