SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 240
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
POMEN DELOVANJA HORMONSKIH MOTILCEV V PREHRAMBENI VERIGI NA ČLOVEKA
Roman Gregorinčič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako se odzove človeški organizem na hormonske motilce. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študentje in zaposleni na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, zaposleni na medicinski fakulteti v Mariboru, obeh fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo v Sloveniji, sodelavci v Žitu, d. d., Maribor in nekdanji sodelavci v Marifarmu, d. o. o., Maribor, smo raziskali, kakšen odnos in védenje imajo anketiranci do hormonskih motilcev. Anketo smo izvedli v septembru in oktobru 2014 in v analizo zajeli 60 anketirancev. Namen magistrskega dela z naslovom Pomen delovanja hormonskih motilcev v prehrambeni verigi na človeka je predstaviti posledice delovanja hormonskih motilcev na človeški organizem. Predmet raziskave magistrskega dela je bil predstaviti, kateri hormonski motilci delujejo na endokrini sistem. Z anketo smo dobili informacije glede zastavljenih vprašanj. Za analizo rezultatov smo uporabili računalniški program SPSS, statistična testa Friedmanov in Wilcoxonov test predznačenih rangov. Ugotovitve so pokazale, da se anketiranci zavedajo potencialnih nevarnosti hormonskih motilcev. Glede na rezultate ankete smo dognali, da obstajajo statistično pomembne značilne razlike. Gre za vprašanje o prisotnosti hormonskih motilcev v zdravilih. Za hormonske motilce so anketirani največkrat izvedeli na internetu. O vprašanju glede zakonodaje. Kaj je v zvezi z vprašanjem o odgovornosti proizvajalca ter statistično nepomembne razlike glede v starosti anketirancev, in sicer pri mnenju, da HDC-ji vplivajo na kvaliteto življenja.
Ključne besede: hormonski motilci (HDC-ji) / nevroendokrini sistem / žleze z notranjim izločanjem
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 618; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

52.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

53.
Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013
Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

54.
POMEN ČASA IN NAČINA REZI ZA VZPOSTAVITEV FITZIOLOŠKEGA RAVNOTEŽJA PRI JABLANI GOJITVENE OBLIKE ZELO VITKO VRETENO
Rafko Planinc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V dvoletnem poskusu (2006–2007) smo na lokaciji Blanca in Loka pri Zidanem Mostu spremljali vpliv časa in jakosti rezi na jablani (Malus domestica B.) sort 'Zlati delišes' in 'Braeburn'. V poskus je bilo vključenih 8 različnih kombinacij rezi (v nadaljevanju obravnavanj): 1 – standardna zimska rez, 2 – standardna zimska rez + junijska rez, 3 – standardna zimska rez + rez po obiranju, 4 – standardna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju, 5 – delna zimska rez, 6 – delna zimska rez + junijska rez, 7 – delna zimska rez + rez po obiranju, 8 – delna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju. Ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanju 8 najbolj povečal prirast debel, kar je imelo za posledico tudi večji volumen dreves na sorti 'Zlati delišes'. Jakost rezi je bila v pozitivni korelaciji z vsebnostjo suhe snovi pri sorti 'Zlati delišes' v obeh letih poskusa (2006–2007) ter z večjo maso in trdoto mesa plodov v letu 2006. Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti na sorti 'Zlati delišes'. Na sorti 'Braeburn' ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanjih 5, 6, 7 najbolj povečal prirast debel, tudi tu je bila posledica večji volumen dreves. Na sorti 'Braeburn' je jakost rezi bila v pozitivni korelaciji z maso posameznega ploda, suho snovjo, sočnostjo, trdoto mesa plodov in titracijsko kislino, izražena kot jabolčna v prvem letu poskusa (2006), v drugem letu (2007) pa je bila v pozitivni korelaciji samo z maso ploda (statistično značilne razlike). Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti pri omenjen sorti.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, čas rezi, jakost rezi, kombinacija rezi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 289; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

55.
Model za podporo pri odločanju uporabe tehnologij pridelave krme
Ben Moljk, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje, ki to dopušča. Četudi se številni raziskovalci lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, se ugotovitve navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti uporabe tehnologij ali odločitev zanje si pomagamo z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod. Pri računanju krmnih obrokov prehranske strokovnjake pretežno zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko agrarne ekonomiste zanima zlasti stroškovni vidik v razmerju s prihodki. V nalogi z vidika pogojev za pridelavo travniške krme z njiv ugotavljamo njihov vpliv na sestavo in vrednost krmnih obrokov za krave molznice. Razvito je orodje, ki poleg ocenjevanja ekonomskih vplivov omogoča tudi načrtovanje pridelave krme ter ocenjevanje primernosti tehnologij s stroškovnega vidika. Pri tem je uporabljena metoda klasičnega determinističnega linearnega programiranja. V nalogi je pristop testiran na primeru ravninskega kmetijskega gospodarstva, ki je specializirano v prirejo mleka. Dobljeni rezultati kažejo prednosti in slabosti linearnega programiranja. Hkrati je ugotovljeno, da je linearno programiranje lahko primerno orodje za načrtovanje pridelave krme in ocenjevanje tehnologij, a je pri tem kakovost rezultatov in razpoložljivost vhodnih podatkov pomembna omejitev.
Ključne besede: travniška krma z njiv, krmni obrok za krave molznice, ekonomika, simulacijski model, matematično programiranje, linearno programiranje
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

56.
Vpliv tehnologije pridelovanja jablan (Malus domestica Borkh.) na izgube pridelka povzročene od okužb s fitoplazmo 'Candidatus Phytoplasma mali'
Boštjan Matko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri drevesih jablan, sort ‘Fuji’, ‘Braeburn’, ‘Gala’, ‘Elstar’, ‘Jonagold’, ‘Zlati delišes’ in ‘Idared’, gojenih v posebej prirejenem poskusnem mrežniku na polju, smo v dvoletnem poskusu proučevali vpliv intenzivnosti rezi, intenzivnosti gnojenja ter uporabe regulatorja rasti proheksadion-Ca na izražanje simptomov bolezni ter na izgube pridelka pri drevesih, okuženih s fitoplazmo povzročiteljico metličavosti jablan v primerjavi z neokuženimi drevesi. Skozi obdobje izvajanja poskusa smo drevesa opazovali in beležili delež metličavih poganjkov na drevo ter opravili meritve in ocenjevanja naslednjih parametrov: število socvetij na drevo, skupno število plodov na drevo, skupna masa plodov na drevo, delež plodov I. kakovostnega razreda, obarvanost plodov ter vsebnost sladkorja in kislin v plodovih. Zmanjšana intenzivnost rezi, manjše gnojenje z dušikom in uporaba rastnega regulatorja proheksadion-Ca so pri okuženih drevesih povzročili spremembe v preučevanih parametrih rodnosti in rasti. Odziv sort je bil različen, zato so preučevani dejavniki na posamezne parametre pri nekaterih sortah imeli statistično značilen vpliv, pri nekaterih pa ne. Zaključimo lahko, da s tem, ko spremenimo pridelavo na način, da se zmanjša intenzivnost rasti in uporabi rastni regulator ob nezmanjšanem gnojenju z dušikom, pri večini sort sicer lahko značilno povečamo pridelek, ne moremo pa značilno povečati kakovost plodov (deleža I. razreda). Največje izboljšanje kakovosti plodov lahko dosežemo pri sortah ‘Jonagold’ in ‘Idared’, med tem, ko pri ostalih, kakovosti ne moremo značilno izboljšati bodisi zaradi tega, ker po junijskem trebljenju na drevju ostane preveč plodov ali pa zaradi pomanjkanja barve. S prej omenjeno kombinacijo ukrepov lahko delno izboljšamo vsebnost topne suhe snovi in kislin plodov ter količino pridelka okuženih dreves, vendar ne v tolikšni meri, da bi zagotovili ekonomsko rentabilnost pridelave pri okuženih drevesih.
Ključne besede: Jablana / fitoplazma metličavosti jablan / ' Candidatus Phytoplasma mali / izražanje znamenj okužb / kakovost plodov
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

57.
Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti pri investiciji pridelave paradižnika v rastlinjaku
Dejan Šumak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V tem magistrskem delu smo proučili ekonomski in finančni vidik upravičenosti investicije. To delo je razdeljeno na tri dele, in sicer na pregled objav, na material in metode ter na rezultate z razpravo. Cilj le-tega je bil izračunati ključne parametre finančne analize in ugotoviti najdonosnejšo investicijo. Pri pregledu objav smo predstavili izsledke iz različne domače in tuje literature, virov ter člankov, in sicer glede investicijskega odločanja, vrednotenja-ocenjevanja investicijskih objektov, NSV, ISD ter primerjave NSV in ISD. Ugotovili smo, da sta metodi NSV ter ISD najbolj uveljavljeni tradicionalni metodi za ocenjevanje upravičenosti investicije. Na njuni podlagi smo opravili izračune glede ugotavljanja smotrnosti naše investicije v rastlinjak. V poglavju, v katerem smo opredelili material in metode dela, smo opisali investicijo, ocenili materiale, stroške in prihodke ter izračunali denarni tok. Izvedli smo dve oceni investicije, in sicer za 2 in 4,5 hektarja rastlinjaka, pri katerih smo uporabili različne scenarije, in sicer scenarij A, pri katerem sta cena (EUR) in pridelava (kg) konstanti, scenarij B, pri katerem je pridelava (kg) konstanta in cena (EUR) spremenljivka, ter scenarij C, pri katerem je cena (EUR) konstanta in pridelava (kg) spremenljivka. Za izračun upravičenosti investicije smo zajeli obdobje trinajstih let. Ugotovili smo, da bodo stroški materialov in ostali stroški pri obeh površinah pri scenariju A v drugem letu najvišji, nato pa bodo vsako leto padali. Pri scenariju B so prav tako stroški najvišji v drugem letu, nato pa bodo vsako leto nižji. Pri scenariju C so stroški prav tako najvišji v drugem letu, nato pa bodo padali. Stroški materiala in ostali stroški so v drugem letu najvišji zaradi vložka v investicijo. Pri izračunu predvidenih stroškov (scenarij A) smo pri obeh površinah ugotovili, da so prihodki vsako leto konstantni. Pri scenariju B in C smo ocenili, da prihodkov v prvem letu ne bomo imeli, nato pa bodo vsako leto naraščali. Denarni tok smo izračunali na podlagi predvidenih skupnih prihodkov in predvidenih skupnih stroškov, pri čemer v skupnih stroških nismo upoštevali amortizacije. Ugotovili smo, da je pri obeh površinah (scenarij A) denarni tok pozitiven, kar pomeni, da je investicija upravičena. Če primerjamo denarni tok po scenariju B, ugotovimo, da je investicija za 4,5 hektarja smotrnejša od investicije za 2 hektarja rastlinjaka, ker je denarni tok pozitiven že v petem letu, medtem ko je za manjšo površino šele v šestem letu. Po scenariju C je pri obeh površinah denarni tok v prvem letu negativen, kar pomeni, da sta v tem letu obe investiciji neupravičeni. Na podlagi izračuna NSV in ISD smo ugotovili, da je investicija smiselna na večji površini.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, investicijsko vrednotenje, tehnološko-ekonomski simulacijski model
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (876,06 KB)

58.
Korporacijsko upravljanje zadrug v različnih pravnih sistemih
Martin Nose, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Glede na temeljnji namen zadruge, da na podlagi sodelovanja s člani uresničuje konkretne gospodarske, socialne in kulturne potrebe članov korporacijsko upravljanje kot sistem vodenja in nadzora zadrug poteka v okvirih, ki jih določajo mednarodno sprejeta zadružna načela in podrobneje urejajo pravna pravila, ki jih vsebuje zakonodaja o zadrugah. Pri tem se pravne ureditve med seboj razlikujejo glede stopnje podrobnosti in zavezujoče narave predpisov: od zelo splošnih določb do posebnih predpisov za posamezne vrste zadrug, pri čemer enovit model korporacijskega upravljanja na zakonodajni ravni ne obstaja. Zadružno upravljanje opredeljuje trojni položaj člana v razmerju do zadruge: kot vlagatelj, sodelavec (potrošnik, dobavitelj ali delavec) in upravljalec. Z vidika korporacijskega upravljanja je pomembna tako članska lojalnost kot tudi članska pripravljenost na dodatna vlaganja v kapital zadruge, dodatno poslovno sodelovanje in dodatno sodelovanje pri upravljanju. Zaradi tesnejše povezanosti člana z zadrugo imajo člani večjo vlogo v upravljanju zadruge kot delničarji v delniški družbi. Slabost zakonskega urejanja je precejšnja togost glede prilagajanja spremenjenim razmeram in potrebam. Pri podrobnejšem urejanju z zadružnimi pravili pa so tveganja zaradi omejenih izkušen in znanj, kratkoročnih interesov in trenutnega položaja zadruge. Kodeks upravljanja, pripravljen ob upoštevanju problemov in potreb v različnih zadrugah, vsebuje bolj fleksibilna pravila kot zakon ali zadružna pravila. Vsebuje priporočila in ureja vprašanja ter določa naloge dolgoročne narave, ki presegajo eno mandatno dobo organov vodenja in nadzora, na primer ohranjanje in povečevanje lojalnosti in zavezanosti članov v razmerju do zadruge, usmeritve glede poslovnega sodelovanja zadruge s člani, družbene odgovornosti zadruge, usposabljanje in izobraževanje članov zadruge, usmeritve za oblikovanje, sestavo in delovna področja organov v zadrugi ter načine razreševanja konflikta interesov pri članih poslovodnega in nadzornega organa.
Ključne besede: zadružno upravljanje, kodeks korporativnega upravljanja, zadruga
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 450; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

59.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru dopolnilnih dejavnosti
Marjeta Bizjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko ekonomsko simulacijskega modela za pridelavo ekoloških jabolk in za predelavo dela teh jabolk v jabolčni sok in jabolčni kis. S pomočjo razvitega tehnološkega ekonomskega simulacijskega modela so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri, tako za jabolka kot za jabolčni sok in jabolčni kis. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta pridelava in predelava vseh analiziranih proizvodov ekonomsko in finančno upravičeni. Analiza je pokazala, da je pri pridelavi jabolk finančni rezultat 60.231,27 € (na površini 2,62 ha) in koeficient ekonomičnosti, Ke = 3,06. Pri predelavi jabolk v jabolčni sok je finančni rezultat 5.053 € in Ke = 1,42. Pri jabolčnem kisu je finančni rezultat 9.804 € Ke = 1,65. Modelna ocena parametrov naložbe je pokazala, da je investicija v predelavo jabolk (jabolčni sok in jabolčni kis) upravičena, saj je po treh letih konstantnega letnega denarnega toka pri ISD = 5,5% parameter NSV = 14.338,31 €. Na podlagi finančne analize je ocenjeno, da najvišja obrestna mera, pri kateri se bo naložba v predelavo jabolk povrnila v treh letih, 8,81 % (NSV = 11.912,94 €). Za majhne ekološke kmetije je torej priporočljivo, da pridelavo jabolk nadgrajujejo z dopolnilno dejavnostjo in si na ta način zagotovijo možnost za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja. Večkriterijska ocena poslovnih alternativ predelave sadja z orodjem DEX-i je pokazala, da je lahko model priporočilo in pomoč pri odločanju o poslovnih alternativah.
Ključne besede: tehnološko ekonomski simulacijski model, CBA-analiza, večkriterijska odločitvena analiza, model DEX-i
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 340; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

60.
Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti jabolk (M. domestica B.)
Marinka Brglez Sever, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na domačem posestvu v Brezju pri Oplotnici smo v letu 2015 raziskovali vpliv različnih barvnih tipov protitočnih mrež na notranjo in zunanjo kakovost plodov jabolk sorte 'Braeburn'. Obravnavanja so predstavljali različni barvni tipi mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna) ter nasad brez mreže (kontrola). Vsi tipi proučevanih protitočnih mrež so izrazito zmanjšali PAR (od 19,3 do 45,6 %), najizraziteje rdeča in modra mreža. Delež zmanjšanja PAR je bil odvisen od intenzivnosti sončnega sevanja v trenutku meritve. Glavne ugotovitve so, da se je v času tehnološke zrelosti plodov vpliv vseh barvnih tipov protitočnih mrež odrazil s konsistentno manjšo trdoto mesa plodov (izraziteje pri uporabi rdeče, modre in sive mreže), nižjim škrobnim indeksom (izraziteje pri uporabi sive, modre in črne mreže) in nižjim Streifovim indeksom pri uporabi rdeče mreže. Različni barvni tipi protitočnih mrež niso vplivali na vsebnost topne suhe snovi. Uporaba protitočnih mrež je imela pozitiven vpliv na delež plodov 1. kakovostnega razreda (premera več kot 65 mm in z več kot 50 % krovne barve), medtem ko vpliv mrež na vigor jablan ni bil potrjen. Uporaba modre, rdeče in zelene protitočne mreže je imela rahlo opazen pozitiven vpliv na pospešen razvoj krovne barve plodov (izraženo z barvnim parametrom a*), vendar so bile razlike v intenzivnosti obarvanosti plodov med obravnavanji neizrazite. Slednja ugotovitev kaže na potrebo po dodatnem preučevanju osvetlitve pod različnimi tipi barvnih protitočnih mrež in posledično vpliva na različne parametre kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, PAR, kakovost, zrelost, barva
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici