SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Toksičnost nanodelcev na bazi cinkovega oksida pri izpostavitvi človeških epitelnih in makrofagnih celic
Tea Drevenšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo testirali 27 vrst nanodelcev cinkovega oksida (ZnO) glede toksičnosti in vitro. V ta namen smo izmerili vpliv nanodelcev različnih velikosti in oblik na proliferacijo normalnih črevesnih epitelnih celic linije H4 in makrofagne linije TLT. Z eksperimentom smo želeli dokazati, da je toksičnost nanodelcev ZnO na celice odvisna od velikosti, oblike in njihove koncentracije. Preživetje celic po izpostavitvi nanodelcem smo ugotavljali s testom kristal vijolično in reagentom MTT. S programom GraphPad Prism smo določili inhibitorno koncentracijo nanodelcev ZnO, pri kateri dosežemo 50-odstotni inhibitorni učinek glede na kontrolo (IC50). Ugotovljene IC50 vrednosti so bile v razponu do 1,295 mg/l do141,2 mg/l za celice H4 in od 1,467 mg/l do 190,9 mg/l za celice TLT. Ugotovili smo, da so za isto vrsto nanodelcev imele celice TLT v 12-ih primerih nižje vrednosti (višja toksičnost) IC50 kot celice H4, v 15-ih primerih pa višje vrednosti. S programom SPSS korelacije med obliko in toksičnostjo nanodelcev nismo zaznali. Ugotovili smo, da obstaja korelacija med velikostjo in toksičnostjo; večji kot so delci manjša je vrednost IC50.
Ključne besede: nanodelci ZnO, nanodelci, toksičnost, H4, TLT, IC50
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 713; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

52.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

53.
SPREMEMBE V VSEBNOSTI NITRATOV PRI KULINARIČNI OBDELAVI KROMPIRJA
Klara Brusar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naše raziskave je bil statistično ovrednotiti učinke kuhinjskih procesnih tehnik na vsebnost nitratov v gomoljih krompirja (Solanum tuberosum L.) različnih sort, načinov pridelave in porekla. Praktični del raziskave se je izvajal v letih 2012–2013 na Univerzi v Mariboru, kjer so bili nitrati analizirani s HPLC-metodo, v magistrskem delu pa smo dobljene rezultate še statistično ovrednotili. Procesne tehnike, ki vključujejo kuhanje, so pokazale statistično pomembno zmanjšanje vsebnosti nitratov v krompirju kot tudi v kombinaciji z lupljenjem, medtem ko so procesne tehnike, ki vključujejo cvrenje, povzročile znatno povečanje vsebnosti nitratov v vseh vzorcih krompirja. Druge procesne tehnike, ki vključujejo obdelavo v mikrovalovni pečici, parjenje, blanširanje in pripravo pireja, niso povzročile statistično pomembnih razlik v vsebnosti nitratov. Sorte krompirja so se med seboj razlikovale že po začetni koncentraciji nitratov in tudi bistveno vplivale na končni izid glede vsebnosti nitratov po kulinarični obdelavi. Glede na način pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka) ni bilo opaziti statistično pomembnih vplivov na spremembe vsebnosti nitratov po obdelavi. Rezultati študije lahko pomagajo zakonodajalcem pri oceni tveganja glede vsebnosti nitratov, potrošnikom pa pri izbiri kulinarične obdelave, ki najbolj zniža vsebnost nitratov v hrani.
Ključne besede: krompir, nitrati, kulinarična obdelava, način pridelave, sorta
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 631; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

54.
OPTIMIRANJE KRMNIH OBROKOV ZA KRAVE MOLZNICE S POMOČJO LINEARNEGA PROGRAMIRANJA
Rudi Tacer, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je bil razvit linearni model za optimiranje krmnih obrokov za krave molznice. Na kmetiji se že uporablja racionalno dobro uravnotežen krmni obrok, razdeljen na zimski in letni krmni obrok. Strošek zimskega obroka za mlečnost 30 kg znaša 3,67 €, strošek letnega krmnega obroka pa 3,47 €. Cilj raziskave je bil ugotoviti ali, lahko razviti model še pripomore k znižanju stroškov pri krmnem obroku pod enakimi normativi. Za vsak krmni obrok smo preizkusili tri različne scenarije, da bi se približali želenim normativom. V prvih scenarijih smo »Reševalniku« prepustili prosto izbiro količine krme. Ob enakih normativih je bil strošek zimskega krmnega obroka ocenjen z 3,02 € oziroma letni krmni obrok z 2,36 €. Ponujena rešitev je bila zavrnjena, saj razviti model v krmni obrok ni vključil mrve (zaradi visoke lastne cene). Tako smo nadalje količino mrve v modelu točno definirali in s tem zadovoljili potrebe po surovih vlakninah. Reševalnik nam je ponudil ugodno rešitev, in sicer 3,30 € za zimski krmni obrok oziroma 2,91 € za letni krmni obrok. Predpostavimo še, da je za zadostitev normativov uporabil spodnje mejne vrednosti za neto energijo in presnovljive beljakovine. Za dobro mlečnost, dobro kakovost mleka in zdrave živali moramo skrbno preverjati krmni obrok na podlagi mesečnih analiz mleka.
Ključne besede: optimiranje, ekonomika, krmni obroki, molznice
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

55.
PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL
Barbara Slavinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior', 'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot' (94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g). 'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent', v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Ključne besede: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 631; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

56.
ANALIZA POSLOVANJA MLEKARN V SLOVENIJI
Dora Drnovšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskavo smo opravili z namenom ugotavljanja in primerjanja poslovanja petih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Opravili smo jo s pomočjo analize poslovanja, s katero smo preverili finančno stanje podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti poslovni izid, finančno stanje, stanje sredstev in kapitala ter stanje stroškov in produktivnosti, v analizo vključenih podjetij. Podatke za analizo smo pridobili iz bilanc stanja, izkazov poslovnega izida in računovodskih izkazov za obdobje med letoma 2011 in 2014. Ugotovili smo, da imajo večja podjetja sicer višje prihodke, vendar jim to še ne zagotavlja boljšega poslovnega izida. S pomočjo kazalnikov smo tudi ugotovili, da imajo manjša podjetja sicer boljše razmerje med poslovnim izidom in ustvarjenimi prihodki, vendar imajo večja podjetja možnost večje proizvodnje in širše pokritosti trga in lažjega dostopa do kupcev. Kljub prednostim večjih podjetij je raziskava pokazala, da so se njihovi prihodki v opazovanem obdobju zniževali, medtem ko so manjša podjetja svoje prihodke povečevala. Ugotovili smo, da so se podjetja poslovnega izboljševanja lotevala predvsem z zniževanjem stroškov. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili pomen pravilnih poslovnih odločitev in rednih analiz poslovanja.
Ključne besede: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, kazalniki, stroški, prihodki
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 382; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (951,24 KB)

57.
POVEČANJE UČINKOVITOSTI OBDELAVE TAL Z UPORABO RTK NAVIGACIJE
Nikola Vajda, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pojem precizno kmetijstvo je zelo širok in predstavlja učinkovitost, ki jo dosežemo s pomočjo natančnosti. S pomočjo objavljene literature in raziskav smo opisali delovanje navigacijskih sistemov in pri tem ugotovili, da z njihovo pomočjo povečamo učinkovitost obdelave tal. Z namenom, da bi preverili pozitivne učinke v praksi, smo s pomočjo traktorja Fendt 828, ki je bil opremljen z RTK- navigacijo, primerjali prihranek goriva in časa ter širino prekrivanja pri ročni vožnji. Poizkus smo izvedli na dveh podparcelah velikosti 172 × 58 m in dveh delovnih priključkih, širine 3 in 6 metrov. Po končanem poskusu smo pri delovnem priključku širine 3 metrov prihranili 15,7 % časa in 8,66 % goriva, pri delovnem priključku širine 6 metrov pa 12,6 % časa in 8,28 % goriva. Prav tako smo ugotovili, da širina prekrivanja predstavlja 10 % delovne širine stroja in da z načinom obračanja, ki ga omogoča RTK-navigacija, prihranimo dodaten čas. Uporaba tehnologij preciznega kmetijstva omogoča boljše planiranje in analizo delovnih postopkov.
Ključne besede: traktor, RTK-navigacija, obdelava tal, učinkovitost, prihranek goriva, precizno kmetijstvo
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (112,27 MB)

58.
POST IN UČINKI POSTENJA
Sonja Bertalanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo zajeli področje terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, pomen ekoloških presnih živil, živil biodinamičnega porekla in njihov vpliv na človeka. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv ter rezultate različno dolgo trajajočega terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, pomen hrane iz ekološke oz. biodinamične pridelave ter presne hrane za anketirance. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 271 anketirancev, starostna meja se je gibala med 20. in 83. letom. Ugotovili smo, da imajo anketiranci ne glede na spol in starost izredno pozitivne izkušnje s postom in presno hrano na vseh nivojih, ter da dajejo prednost živilom ekološkega izvora. Kar 98 % anketirancev trdi, da sta post in presna hrana učinkovita in primerna, ter da jim ta način življenja pomaga k izboljšanju zdravstvenega stanja in počutja. 97 % anketirancem se zdi pomembno, da so živila, ki jih uživajo, ekološkega izvora. 98 % anketirancev je mnenja, da so ostale tehnike (joga, meditacija, gibanje v naravi …) zelo pozitivno vplivale in še bolj pripomogle k pozitivnim rezultatom ter dobrim izkušnjam postenja. Skoraj vsi anketiranci imajo pozitivne izkušnje s postenjem in presno hrano tudi na duhovno/mentalnem področju. Velika večina anketirancev bi terapevtsko postenje po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, priporočala tudi ostalim ljudem.
Ključne besede: post, presna živila, ekološko pridelana živila, biodinamična živila
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 1642; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

59.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

60.
NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Gregor Kukovič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Ključne besede: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici