SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL
Barbara Slavinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior', 'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot' (94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g). 'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent', v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Ključne besede: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

32.
ANALIZA POSLOVANJA MLEKARN V SLOVENIJI
Dora Drnovšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskavo smo opravili z namenom ugotavljanja in primerjanja poslovanja petih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Opravili smo jo s pomočjo analize poslovanja, s katero smo preverili finančno stanje podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti poslovni izid, finančno stanje, stanje sredstev in kapitala ter stanje stroškov in produktivnosti, v analizo vključenih podjetij. Podatke za analizo smo pridobili iz bilanc stanja, izkazov poslovnega izida in računovodskih izkazov za obdobje med letoma 2011 in 2014. Ugotovili smo, da imajo večja podjetja sicer višje prihodke, vendar jim to še ne zagotavlja boljšega poslovnega izida. S pomočjo kazalnikov smo tudi ugotovili, da imajo manjša podjetja sicer boljše razmerje med poslovnim izidom in ustvarjenimi prihodki, vendar imajo večja podjetja možnost večje proizvodnje in širše pokritosti trga in lažjega dostopa do kupcev. Kljub prednostim večjih podjetij je raziskava pokazala, da so se njihovi prihodki v opazovanem obdobju zniževali, medtem ko so manjša podjetja svoje prihodke povečevala. Ugotovili smo, da so se podjetja poslovnega izboljševanja lotevala predvsem z zniževanjem stroškov. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili pomen pravilnih poslovnih odločitev in rednih analiz poslovanja.
Ključne besede: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, kazalniki, stroški, prihodki
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 300; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (951,24 KB)

33.
POVEČANJE UČINKOVITOSTI OBDELAVE TAL Z UPORABO RTK NAVIGACIJE
Nikola Vajda, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pojem precizno kmetijstvo je zelo širok in predstavlja učinkovitost, ki jo dosežemo s pomočjo natančnosti. S pomočjo objavljene literature in raziskav smo opisali delovanje navigacijskih sistemov in pri tem ugotovili, da z njihovo pomočjo povečamo učinkovitost obdelave tal. Z namenom, da bi preverili pozitivne učinke v praksi, smo s pomočjo traktorja Fendt 828, ki je bil opremljen z RTK- navigacijo, primerjali prihranek goriva in časa ter širino prekrivanja pri ročni vožnji. Poizkus smo izvedli na dveh podparcelah velikosti 172 × 58 m in dveh delovnih priključkih, širine 3 in 6 metrov. Po končanem poskusu smo pri delovnem priključku širine 3 metrov prihranili 15,7 % časa in 8,66 % goriva, pri delovnem priključku širine 6 metrov pa 12,6 % časa in 8,28 % goriva. Prav tako smo ugotovili, da širina prekrivanja predstavlja 10 % delovne širine stroja in da z načinom obračanja, ki ga omogoča RTK-navigacija, prihranimo dodaten čas. Uporaba tehnologij preciznega kmetijstva omogoča boljše planiranje in analizo delovnih postopkov.
Ključne besede: traktor, RTK-navigacija, obdelava tal, učinkovitost, prihranek goriva, precizno kmetijstvo
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (112,27 MB)

34.
POST IN UČINKI POSTENJA
Sonja Bertalanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo zajeli področje terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, pomen ekoloških presnih živil, živil biodinamičnega porekla in njihov vpliv na človeka. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv ter rezultate različno dolgo trajajočega terapevtskega posta s presnimi sadnimi, zelenjavnimi in sadno-zelenjavnimi sokovi po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, pomen hrane iz ekološke oz. biodinamične pridelave ter presne hrane za anketirance. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 271 anketirancev, starostna meja se je gibala med 20. in 83. letom. Ugotovili smo, da imajo anketiranci ne glede na spol in starost izredno pozitivne izkušnje s postom in presno hrano na vseh nivojih, ter da dajejo prednost živilom ekološkega izvora. Kar 98 % anketirancev trdi, da sta post in presna hrana učinkovita in primerna, ter da jim ta način življenja pomaga k izboljšanju zdravstvenega stanja in počutja. 97 % anketirancem se zdi pomembno, da so živila, ki jih uživajo, ekološkega izvora. 98 % anketirancev je mnenja, da so ostale tehnike (joga, meditacija, gibanje v naravi …) zelo pozitivno vplivale in še bolj pripomogle k pozitivnim rezultatom ter dobrim izkušnjam postenja. Skoraj vsi anketiranci imajo pozitivne izkušnje s postenjem in presno hrano tudi na duhovno/mentalnem področju. Velika večina anketirancev bi terapevtsko postenje po metodi, ki jo izvajajo v Zavodu Preporod, priporočala tudi ostalim ljudem.
Ključne besede: post, presna živila, ekološko pridelana živila, biodinamična živila
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 1037; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

35.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 415; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

36.
NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Gregor Kukovič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Ključne besede: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 359; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

37.
Primerjava SWOT analize in DEXi modela za pripravo strategije lokalnega razvoja Lokalno akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah
Mojca Metličar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za pripravo SLR LAS Bogastvo podeželja je bilo razvito orodje, s katerim ocenjujemo različne scenarije razvoja podeželja na območju LAS Bogastvo podeželja. Izbira prioritet območja za razvoj podeželja vpliva na večje število kriterijev. Kriteriji ki so bili vključeni v model so okoljski, socialni in gospodarski vidik. Končni cilj nam je bil oceniti razvojne možnosti območja LAS. S primerjavo SWOT analize in DEX-i modela lahko ugotovimo, ali so zastavljene prioritete dobra odločitev za razvoj obravnavanega območja. Razvit večkriterijski model lahko služi kot evalvacijsko orodje za vrednotenje strategij lokalnega razvoja.
Ključne besede: večkriterijski model odločanja/ DEX-i/ SWOT analiza/Strategija lokalnega razvoja/ LAS Bogastvo podeželja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 301; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

38.
ZDRAVA PREHRANA V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Sara Ketiš, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana odločilno vplivata na zdravstveno stanje. V magistrskem delu smo obravnavali zdravo prehrano oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialno varstvenem zavodu dr. Marijana Borštnarja (ZUDV). Omejili smo se na mleko in mlečne izdelke. Raziskava je potekala v treh delih. Prvi del raziskave je vseboval kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anonimnih anketnih vprašanj, ki so jih podali zaposleni. Primerjali smo odgovore zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe mlajše od 25 let z odgovori zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe starejše od 25 let. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Med oddelkoma različnih starostnih obdobij ni statistično pomembnih razlik. Drugi del raziskave je bila kvalitativna analiza, ki je potekala s pomočjo polstrukturiranega intervjuja z osebami, ki sestavljajo jedilnike. V tretjem delu raziskave smo želeli ugotoviti trenutno stanje vnosa hranil, zaužitih z mlečnimi izdelki. Vnos mlečnih izdelkov smo izračunali na podlagi analize celodnevnih obrokov pet dni zapored. Celodnevni energijski vnos mlečnih izdelkov je bil tri dni v času naših merjenj nad 400 kcal, kar je glede na priporočila o vnosu mleka previsoko. Vnos beljakovin z mlečnimi izdelki je tretji in četrti dan merjenj presegal priporočeno vrednost 95,42 g. Vsebnosti ogljikovih hidratov so bile vse dni nad 28,95 g, kar ni skladno s priporočili. Previsoke vrednosti vnosa hranil so se kazale predvsem ob neupoštevanju normativov porcioniranja hrane ter v dnevih, ko so bili mlečni izdelki vključeni v tri obroke dnevno.
Ključne besede: mleko, osebe z motnjami v duševnem razvoju, hranilne vrednosti živil, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 429; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (860,20 KB)

39.
POMEN DELOVANJA HORMONSKIH MOTILCEV V PREHRAMBENI VERIGI NA ČLOVEKA
Roman Gregorinčič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako se odzove človeški organizem na hormonske motilce. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študentje in zaposleni na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, zaposleni na medicinski fakulteti v Mariboru, obeh fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo v Sloveniji, sodelavci v Žitu, d. d., Maribor in nekdanji sodelavci v Marifarmu, d. o. o., Maribor, smo raziskali, kakšen odnos in védenje imajo anketiranci do hormonskih motilcev. Anketo smo izvedli v septembru in oktobru 2014 in v analizo zajeli 60 anketirancev. Namen magistrskega dela z naslovom Pomen delovanja hormonskih motilcev v prehrambeni verigi na človeka je predstaviti posledice delovanja hormonskih motilcev na človeški organizem. Predmet raziskave magistrskega dela je bil predstaviti, kateri hormonski motilci delujejo na endokrini sistem. Z anketo smo dobili informacije glede zastavljenih vprašanj. Za analizo rezultatov smo uporabili računalniški program SPSS, statistična testa Friedmanov in Wilcoxonov test predznačenih rangov. Ugotovitve so pokazale, da se anketiranci zavedajo potencialnih nevarnosti hormonskih motilcev. Glede na rezultate ankete smo dognali, da obstajajo statistično pomembne značilne razlike. Gre za vprašanje o prisotnosti hormonskih motilcev v zdravilih. Za hormonske motilce so anketirani največkrat izvedeli na internetu. O vprašanju glede zakonodaje. Kaj je v zvezi z vprašanjem o odgovornosti proizvajalca ter statistično nepomembne razlike glede v starosti anketirancev, in sicer pri mnenju, da HDC-ji vplivajo na kvaliteto življenja.
Ključne besede: hormonski motilci (HDC-ji) / nevroendokrini sistem / žleze z notranjim izločanjem
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

40.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 381; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici