SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 242
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
221.
Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjev
Nika Weber, 2011, magistrsko delo

Opis: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2168; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (20,12 MB)

222.
ANALIZA BAZE PODATKOV VETERINARSKE FAKULTETE O VARNOSTI ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA V OBDOBJU OD 2004 DO 2009
Sabina Gajšek, 2011, magistrsko delo

Opis: Na Inštitutu za higieno živil in bromatologijo, Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani, kjer opravljajo bakteriološke, kemijske in fizikalne preiskave živil živalskega izvora, smo si izpisali rezultate vzorčenj živil živalskega izvora za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2009. Izpisovali so se rezultati analiz za vzorčenja mletega mesa (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes in skupno število mikroorganizmov), trajnih mesnih izdelkov (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes), surovega mleka (skupno število mikroorganizmov, somatske celice), sira (Salmonella spp., Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus, E. coli), jajc (Salmonella spp., ostanki antibiotikov) in jajčni melanž (Salmonella spp). Rezultate smo kategorično razvrstili v naštetih šest skupin. Rezultati analiz so se primerjali glede na leta, opravila pa se je tudi primerjava med začetnimi in končnimi produkti živil živalskega izvora. Ugotovili smo, da številčno z leti upada število opravljenih analiz, vendar pa so rezultati vedno boljši. Potrdili smo tudi, da se patogeni mikroorganizmi v prvotnih živilih pri končnih uničijo. Glede na rezultate sklepamo, da se je, upoštevajoč vse uredbe in zakone, izdane v času spremljanja analiz, kvaliteta končnih produktov bistveno izboljšala.
Ključne besede: živila živalskega izvora, patogeni mikroorganizmi, okužbe živil, detekcija bakterij
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 2118; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

223.
UPORABA PCA METODE PRI VREDNOTENJU VPLIVA POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA LASTNOSTI PRIDELKA PLODOV RAZLIČNIH SORT JABLAN (Malus domestica B.)
Biljana Todorović, 2011, magistrsko delo

Opis: Uporaba PCA metode pri vrednotenju vpliva položaja plodov v krošnji na lastnosti pridelka plodov različnih sort jablan (Malus domestica B.) UDK: 634.11:519.87: 631.524. 7(043)=863 V Sadjarskem centru Maribor (Gačnik) in na posestvu UKC Pohorski dvor je bila v letu 2009 izvedena raziskava z namenom ovrednotiti vpliv položaja ploda v krošnji na nekatere parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan sort ′Gala′, ′Elstar′, ′Jonagold′, ′Braeburn′ in ′Fuji′. Sončni položaj je bil definiran kot položaj na obodu krošnje, polsenčni položaj med obodom krošnje in deblom in senčni položaj tik ob deblu. Za obdelavo podatkov sta bili uporabljeni PCA analiza in ANOVA. Skupna PCA analiza podatkov vseh petih sort jablan je pokazala močan vpliv položaja ploda v krošnji na testirane parametre zrelosti in kakovosti plodov (pojasnjeno 61 % variance). Pri vseh petih sortah je imel položaj ploda v krošnji signifikanten vpliv na intenzivnost obarvanosti povrhnjice, vsebnost topne suhe snovi in povprečno maso plodov, tako da so bili plodovi na sončnem položaju bolje obarvani, slajši in so dosegli večjo povprečno maso. Pri sortah 'Elstar' in 'Braeburn' so bili na sončnem položaju plodovi tudi trši in zrelejši. Pri sorti 'Fuji' je bila zrelost plodov najmanj odvisna od njihovega položaja v krošnji.
Ključne besede: jablana, PCA metoda, položaj plodov, kakovost, zrelost
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2036; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (689,37 KB)

224.
Analysis of the actual general labelling of the prepacked foodstuff in EU and comparison of nutritional value
Eneko Madorran, 2011, magistrsko delo

Opis: EU legislation on the prepacked foodstuff is about to change in a close future. And one of the changes will be the mandatory information in the prepacked foodstuff. From 2010 to 2011 in the laboratory of the faculty of agriculture the nutritional value of different dairy prepacked foodstuff has been analyzed. The results have been compared with the nutritional value of their containers. The comparison shows that 9 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in lipid content, and 13 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in protein content. Finally, 11 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in carbohydrate content. In total, 42 of 45 nutritional values from the products have significant statistical difference.
Ključne besede: nutritional value, milk, biscuit, juice, ham, cheese
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1999; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

225.
Vrednotenje investicijskih naložb z opcijskimi modeli
Matej Kolenko, 2011, magistrsko delo

Opis: Za vrednotenje investicijskih projektov je splošno v uporabi metoda t.i. Cost Benefit analiza (CBA). V želji, da bi imeli vpogled tudi v samo jedro investicije, so čedalje bolj v uporabi t.i. opcijski moduli z realnimi opcijami, ki predstavljajo stohastičen pristop. Osnovni namen raziskave je bil prikaz aplikacije metod realnih opcij v kmetijstvu. Rezultati tradicionalne CBA s parametrom (NSVt) so pokazali, da je najsmotrnejša proizvodnja krompirja predelanega v kocke (NSVt = 273.213,92 €). Za oceno realnih opcij investicijskih projektov predelave krompirja sta bila nadalje uporabljena Black-Scholesov in binomski model. Opcijske vrednosti (OV) tako pri Black-Scholesovem (BS) modelu kot tudi pri binomskem modelu kažejo pozitivne vrednosti za vse tri vrste predelave (pomfrit, krhlji in kocke). Za krompir predelan v kocke znaša OV 105.860, 90 € pri BS in 105.324,42 € pri binomskem modelu. Realne opcije imajo torej pomembno vrednost, saj se tradicionalne metode naložbene analize tako nadgradijo tudi z metodami, ki upoštevajo realne opcije tudi s stohastičnega vidika.
Ključne besede: CBA analiza, realne opcije, Black-Scholesov model, binomski model, investicijske naložbe v kmetijstvu
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2244; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (836,21 KB)

226.
Vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.)
Brigita Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Z namenom optimaliziranja gospodarjenja z dušikom s prezimnimi dosevki v njivskem kolobarju, smo v letih 2005 do 2007 izvedli tri eksaktne poljske mikroposkuse. V njih smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.), kot naslednjo poljščino v njivskem kolobarju. Posamezni poskusi so bili zasnovani po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja (prezimni dosevki): kontrola (brez dosevka); mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum L.); ozimna ogrščica (Brassica napus L.); podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) in inkarnatka (Trifolium incarnatum L.). Dosevki so bili sejani konec avgusta in zaorani konec aprila naslednjega leta. Zaoranju dosevkov je sledila setev koruze, ki je bila spravljena konec septembra. V poskusih sta mnogocvetna ljuljka in ozimna ogrščica veliko bolj zmanjšali količino mineralnega dušika v tleh kot inkarnatka in podzemna detelja v jeseni pred prezimitvijo in spomladi po prezimitvi. V nasprotju pa sta slednji akumulirali signifikantno večjo količino dušika v organski snovi ter imeli ožje C:N razmerje kot ozimna ogrščica in mnogocvetna ljuljka. V primerjavi s kontrolo, mnogocvetno ljuljko in ozimno ogrščico, so metuljnice povečale pridelek zrnja koruze, pridelek sušine celotne rastline koruze, vsebnost skupnega dušika v zrnju in v celotni rastlini koruze, medtem ko je bil vpliv mnogocvetne ljuljke v enem izmed poskusov glede na kontrolo celo izrazito negativen.
Ključne besede: koruza, mineralni dušik v tleh, prezimni dosevki, pridelek, skupen dušik
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2086; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

227.
POSEBNOSTI ZAKUPA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Nataša Puhr, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali pravno ureditev zakupne pogodbe v Sloveniji ter pravno ureditev zakupne pogodbe v državah, ki so blizu Sloveniji in po katerih se slovensko pravo zgleduje v več pravnih ureditvah. Na slovenski zemlji so se do sprejema Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) leta 1978 uporabljala pravila avstrijskega Občega državljanskega zakonika (ODZ) iz leta 1811. Zakon o obligacijskih razmerjih je uredil obligacijska razmerja in znotraj posebnega dela tudi zakupno pogodbo. Leta 2001 je določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na zakup, zamenjal danes veljavni Obligacijski zakonik (OZ), ki ureja pogodbe o prepustitvi pravice rabe in pod tem pojmom ureja dve vrsti imenskih, v zakonu urejenih pogodb o uporabi, najemno oziroma zakupno in posodbeno. Sedanji posebni predpisi o zakupu kmetijskih zemljišč izhajajo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil sprejet Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je pričel celoviteje urejati promet kmetijskih zemljišč, vključno z zakupom, tudi med lastniki in ne le med lastniki in t. i. družbenim sektorjem. Posebno ureditev zakupa je spremljal zemljiški maksimum, saj kmet ni smel preseči, tudi z zakupom kmetijskih zemljišč ne. Predpisi so dajali prednost zakupa kmetijskih zemljišč družbenemu sektorju (kmetijskim organizacijam) pred kmeti (individualnimi kmetijskimi proizvajalce). Prehod v družbeno ekonomski sistem, ki je zagotovil lastninsko pravico, uredil vračilo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah, ter odpravil zemljiški maksimum, je vplival na večjo aktualnost zakupa. Svoj delež so prispevala še aktualna gospodarska gibanja v kmetijstvu, ki obetajo preživetje le večjih kmetij in stagniranje ali celo propadanje manjših. Po odpravi zemljiškega maksimuma za posameznike in pravne osebe so vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na pravno obliko (kmetje, podjetniki ali gospodarske družbe in druge pravne osebe), dobila možnost povečanja, in sicer z nakupom ali zakupom kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so ob lastninskem preoblikovanju večinoma prešla v last države, ki je za gospodarjenje z njimi ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, nekdanjim upravljalcem pa pod določenimi pogoji omogočila nadaljnjo uporabo kmetijskih zemljišč. Zakupno razmerje je na kmetijskem področju zelo pomembno obligacijsko razmerje, saj je omogoča odplačen prenos rabe kmetijskega zemljišča, ne da bi se prenašala lastninska pravica, kar je s kratkoročnega vidika za zakupnika cenejša rešitev kot nakup, poleg tega pa ne spreminja lastninskih razmerij, za kar stranke pogosto niso zainteresirane. O pomenu zakupa govori tudi dejstvo, da državni organi nadzorujejo sklepanje pogodb o zakupu, saj država zagotavlja posebno varstvo z usmerjanjem pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči. Na podlagi primerjave zakonodaje na področju kmetijskega zakupa v Sloveniji in treh evropskih državah (Švici, Avstriji in Nemčiji) smo ugotovili, da kmetijska zemljiška zakonodaja v Sloveniji ureja le nekatera pomembnejša vprašanja zakupa kmetijskih zemljišč, vendar ne vseh. Določbe so zelo splošne, zaščita zakupnika pa bi bila lahko močnejša in učinkovitejša. Oddaja v zakup je dolgotrajen in zahteven postopek ter omejen le na predzakupne upravičence, ki sprejmejo zakupodajalčevo ponudbo in uživajo najboljši prednostni vrstni red. V veljavi je prosto dogovarjanje o višini zakupnine. Spori in nesporazumi se rešujejo le na rednih sodiščih, saj slovenska zakonodaja ne predvideva specializiranega organa, ki bi izvensodno reševal manjše nesporazume, kot so ugotavljanje stanja zakupljene stvari ob oddaji v zakup in ob vrnitvi, vlaganje v kmetijsko zemljišče v zakupu ipd. . Sodno varstvo zakupnika je zagotovljeno na rednih sodiščih, sodni postopki pa so povečini dolgotrajni. Alternativno reševanje sporov je mogoče na podlagi splošnih predpisov o mediaciji, arbitraži in drugih zunajsodnih postopkov, ki pa so v pra
Ključne besede: Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska zemljišča, zakup, zakonodaja
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 3656; Prenosov: 835
.pdf Celotno besedilo (765,67 KB)

228.
Vpliv neposrednih plačil na dohodek kmetij iz območja z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini Sevnica
Slavka Grobelnik, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv neposrednih plačil na 17 izbranih kmetijah na območju z omejenimi možnostmi kmetovanja v občini Sevnica. Kmetije smo razdelili v tri razrede po velikosti: do 10 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.Za vsako kmetijo smo izračunali skupno pokritje, pokritje na uro in bruto dohodek na uro brez upoštevanja neposrednih plačil in z upoštevanjem neposrednih plačil.Medsebojna primerjava rezultatov po skupinah je pokazala, da ima brez upoštevanja neposrednih plačil skupina kmetij do 10 ha negativni povprečni bruto dohodek, ostali dve skupini pa minimalni povprečni bruto dohodek. Z upoštevanjem neposrednih plačil imajo vse skupine pozitivni povprečni bruto dohodek, najmanjšega imajo kmetije iz skupine kmetij do 10 ha in največjega kmetije iz skupine nad 20 ha.
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo, neposredna plačila, Sevnica
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2841; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (633,44 KB)

229.
VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTE
Franc Leskovar, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Ključne besede: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Objavljeno: 18.10.2010; Ogledov: 2476; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

230.
RAZVOJ PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLK SORT GALA IN FUJI KOT POSLEDICA VPLIVA PROTITOČNE MREŽE IN POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI
Blaž Germšek, 2010, magistrsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 in 2008 proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort Gala/M9 tipa Brookfield in Fuji/M9 tipa Kiku 8 kot posledice vpliva protitočne mreže in položaja plodov v krošnji. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi (0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni konsistenten (p < 0,05). Rezultati začetnih meritev barve povrhnjice kažejo, da protitočna mreža vpliva na počasnejši začetek razkroja klorofila in formiranja rdečih pigmentov v povrhnjici plodov, vendar se ta vpliv v času optimalne tehnološke zrelosti zmanjša oz. ga v klimatsko ugodnih pogojih v času zorenja pri sorti Gala več ne zaznamo. Potrdilo se je, da ima položaj ploda močnejši in dolgotrajnejši učinek na dinamiko razvoja barve plodov, kot protitočna mreža. Pri obeh sortah je razkroj klorofila v povrhnjici plodov v senčnem delu krošnje počasnejši in v optimalnem roku obiranja glede na standardne parametre zrelosti v razvoju barve pri sorti Gala zaostaja v povprečju 7 dni in pri sorti Fuji 10 dni.
Ključne besede: Ključne besede: jablana, protitočna mreža, kakovost, položaj plodov
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 3174; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici