SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 228 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran14151617181920212223Na naslednjo stranNa konec
221.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3648; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

222.
Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Miran Podvršnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Ključne besede: polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2756; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

223.
RAZVOJ SIMULACIJSKEGA MODELA IZLETNIŠKE KMETIJE V PODPORO POSLOVNIM ODLOČTVAM
Vesna Velikonja, 2009, magistrsko delo

Opis: Simulacijski model izletniške kmetije omogoča analizo uspešnosti gospodarjenja kmetije z izletniškim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Podmodeli kalkulacij na ravni proizvoda in storitev vključujejo poleg lastnih baz podatkov simulacijskega modela tudi vnos konkretnih podatkov o vrsti, količini in ceni stroška. Model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (prihodki, stroški, dohodek, dobiček, izguba, likvidnost kmetije). Uporabo modela omogoča tabelarični računalniški generator Excel. Model je namenjen podpori poslovnim odločitvam pri načrtovanju in kontroli poslovnega rezultata ter pri obvladovanju stroškov v poslovnem procesu. Z modifikacijo nekaterih dejavnikov so v raziskavi prikazani izračuni ekonomskih kazalnikov za štiri variante poslovnih odločitev: kmetija brez turistične dejavnosti, kmetija s turistično dejavnostjo v manjšem obsegu in dve varianti kmetije s turistično dejavnostjo v večjem obsegu ob različni zasedenosti. Iz rezultatov primerjalne analize je razvidno, da je kmetija s turistično dejavnostjo v večjem obsegu in z večjo zasedenostjo poslovno uspešnejša, ker prinaša boljši prihodek in večji ostanek dohodka za delovno silo na kmetiji.
Ključne besede: simulacijski model, izletniška kmetija, poslovne odločitve
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3064; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

224.
VPLIV UPORABE RASTNEGA REGULATORJA PROHEKSADION-Ca NA OBLIKOVANJE PRIDELKA JABLAN (Malus domestica Borkh.) OKUŽENIH S FITOPLAZMO CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI
Zvezdana Žafran, 2009, magistrsko delo

Opis: V nasadih jablan sort Idared in Elstar smo tri leta preučevali vpliv aplikacije rastnega regulatorja proheksadion-Ca na količino in kakovost pridelka jabolk. Proheksadion-Ca smo nanesli dvakrat v rastni dobi v odmerku 75 g/ha pri sorti Idared in 150 g/ha pri sorti Elstar. Prvi nanos je bil izvršen, ko so poganjki dosegli dolžino 5–8 cm, in drugi tri tedne pozneje. Izvedli smo primerjave med učinki uporabe regulatorja proheksadion pri različnih sortah in zdravimi jablanovimi drevesi in drevesi, ki so bila okužena s fitoplazmo, povzročiteljico bolezni metličavost jablan (AP – Apple proliferation – Candidatus phytoplasma mali). Delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje učinka rastnega regulatorja na potek patogeneze in jakost izražanja bolezenskih znakov pri drevesih okuženih z AP-fitoplazmo. Uporaba proheksadion-Ca je značilno povečala kakovost in količino pridelka jabolk tako pri zdravih kot pri okuženih drevesih. Pridelek jabolk okuženih dreves se je pri sorti Idared povečal za 18 % in pri sorti Elstar za 15 %. Na podlagi primerjave med okuženimi drevesi, ki niso bila ali pa so bila tretirana z regulatorjem proheksadion-Ca, smo prišli glede učinkov uporabe proheksadion-Ca do naslednjih ugotovitev: delež plodov prvega razreda se je pri sorti Idared povečal iz 17 % na 36 % in pri sorti Elstar iz 18 % na 30 %, povprečna vsebnost sladkorja se je pri plodovih sorte Idared povečala iz 9.8 °Brix na 10.9 °Brix in iz 11.6 °Brix na 12.5 °Brix pri sorti Elstar, trdota plodov in vsebnost skupnih kislin se je nekoliko zmanjšala pri plodovih obeh sort. Uporaba proheksadion-Ca je značilno zmanjšala izražanje bolezenskih znamenj, to je pojavljanje izrazitih metlastih poganjkov. Predstavljeni so tudi nekateri vidiki ekonomike uporabe rastnega regulatorja. Nanos regulatorja proheksadion-Ca pri jablanah, okuženih z AP-fitoplazmo, značilno omili posledice bolezni in izboljša kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, Canidatus phytoplasma mali, pridelek, proheksadion-Ca
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3072; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (834,48 KB)

225.
VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJI
Milena Horvat, 2009, magistrsko delo

Opis: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Ključne besede: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3311; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (450,13 KB)

226.
Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setvi
Marko Žuljan, 2009, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje
Objavljeno: 04.05.2009; Ogledov: 3402; Prenosov: 499
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

227.
Večkriterijski model za ocenjevanje fungicidov proti jablanovemu škrlupu (Venturia inaequalis)
Tina Grabnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Jablanov škrlup je pomembna bolezen jabolk, ki za ekonomsko uspešno in tehnološko vzdržno pridelavo zahteva pravilno izbiro zaščite pred boleznijo. Poznati moramo učinkovitost pripravkov ali fungicidnih programov, ceno, uporabnost za integrirano ali ekološko kmetovanje, možnost kurativnega delovanja in pojava odpornosti, delovanje proti drugim boleznim ter toksikološke lastnosti. V nalogi smo razvili večkriterijski odločitveni model za ocenjevanje fungicidnih programov. Pri razvoju modela smo uporabili lupino ekspertnega sistema za večkriterijsko odločanje DEXi. Z uporabo našega modela smo dobili končno oceno parametra tako, da smo posamezne kriterije opisali s podkriteriji, ki smo jih nato združili v skupno oceno s pomočjo funkcije koristnosti. V nalogi smo nekatere podkriterije opisali s še bolj specifičnimi podkriteriji. Prednosti takšnega modela so v tem, da lahko tako numerične kot opisne kategorije ovrednotimo in primerjamo med sabo. Ocene atributov in določitev funkcije koristnosti zahtevajo ekspertno znanje in se jih lahko kadarkoli tudi spremeni. Večkriterijski odločitveni model ne more nadomestiti ekspertnega znanja, temveč le omogoča sistematično razvrstitev velike količine podatkov in poenostavi postopek odločanja. V model smo vključili 23 fungicidnih programov iz treh zaporednih preizkusov v letih 2004, 2005 in 2006. Za vse programe smo pridobili informacije o učinkovitosti delovanja na listih, na plodu in o delovanju na druge bolezni jablan. Uporabili smo tudi podatke o kurativnem delovanju fungicidov v programih in o možnostih pojava odpornosti. Primerjali smo še podatke o ceni programov ter o uporabnosti za ekološko ali integrirano pridelavo ter o toksikoloških lastnostih fungicidov. Vse te informacije smo preko funkcij koristnosti združili v tri agregatne parametre in na koncu določili skupno oceno fungicidnega programa. Končna ocena fungicidnega programa se je za 22 fungicidnih programov bistveno razlikovala od individualnih ocen po posameznih kriterijih, le v enem primeru je bila enaka. Večkriterijski hierarhični model je omogočil razvrščanje fungicidnih programov po več kriterijih. Izmed triindvajsetih programov je samo eden dosegel najboljšo oceno 'odličen'. Dvanajst programov je bilo ocenjenih kot 'dobri', sledilo je sedem programov z oceno 'srednji', trije programi pa so dobili najslabšo oceno 'slab'. Ob primerjavi rezultatov večkriterijskega modela za ocenjevanje fungicidnih programov z rezultati ocen po posameznih kriterijih smo ugotovili bistvene razlike v ocenah. Vsi programi razen enega so se v vsaj eni oceni za posamezen kriterij razlikovali od končne ocene fungicida. S tem smo potrdili delovno hipotezo, ko smo predvideli, da se bo razporeditev fungicidov oz. fungicidnih programov po večjem številu kriterijev, ki jih bomo določili z večkriterijskim modelom, razlikovala od razvrstitve, pri kateri bi bil kriterij samo eden (na primer cena izdelka ali rezultat bioloških testiranj). Večkriterijski model je uporaben pripomoček za nepristransko ocenjevanje fungicidnih programov proti jablanovemu škrlupu in omogoča uporabo razvite metodologije pri ocenjevanju programov, ko želijo uporabniki primerjati večje število pripravkov glede na več zahtev v pridelavi.
Ključne besede: jablanov škrlup (Venturia inaequalis), fungicidni program, ocenjevanje fungicidov, DEXi, večkriterijski model, odločitveni model, ekspertni sistem
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 3450; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1015,64 KB)

228.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 3662; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici