SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 248
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
221.
Vpliv položaja plodov na rodnem lesu in oveska na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´ (malus domestica borkh.)
Matjaž Beber, 2011, magistrsko delo

Opis: V dveh klimatsko različnih letih (200 in 2009) smo v sadjarskem centru Maribor testirali vpliv različnega oveska(100%, 70% in 40%) in tipa rodenega lesa (stari les, enoletni les lateralno in enoletni les terminalno), na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´. Rezultati dokazujejo da je vpliv na kakovost in zorenje plodov različen in odvisen od sorte, oveska, leta in starosti lesa iz katerega rastejo plodovi. Obiralno okno je pri sorti `Cameo´ dolgo 14 do 18 dni pri sorti `Kanzi´pa 8 do 12 dni.
Ključne besede: Jablana, ovesek, tip rodnega lesa, zorenje, obiralno okno, sorta
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1805; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

222.
RAZMNOŽEVANJE LONČNIH IN VRTNIH HORTENZIJ V IN VITRO RAZMERAH
Nina Žnidarič, 2011, magistrsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja lončnih in vrtnih hortenzij v tkivni kulturi. Poganjke smo sterilizirali po štirih metodah: z natrijevim hipokloritom 2 min (sterilizacija S1), natrijevim hipokloritom 10 min (sterilizacija S2), z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 2 min (sterilizacija S3) in z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 10 min (sterilizacija S4). Kot najboljša se je izkazala sterilizacija S3, s katero smo uspešno sterilizirali 81,82 % poganjkov. Uspešno sterilizirane poganjke smo prenesli na pet različnih gojišč za regeneracijo (G1, G2, G3, G4 in G5), ki so se razlikovala po osnovnem gojišču (MS oz. McCown) in po vsebnosti rastnih regulatorjev. Med petimi uporabljenimi gojišči, se je gojišče G5 (ki je baziralo na McCown) izkazalo kot najboljše in sicer je namnožitveni faktor po petih tednih znašal 1,33, pri ostalih (G1, G2, G3 in G4) pa nismo uspeli namnožiti nobenega poganjka. Dovolj razvite poganjke smo prestavili na dve gojišči za koreninjenje (K1 in K2), ki sta se razlikovali po vsebnosti avksina (IBA ali NAA). Poganjki vrtne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K2, ki je vsebovalo 0,5 mg/l NAA, kjer smo dosegli med 50 in 62,50 % ukoreninjenost. Poganjki lončne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K1, ki je vsebovalo 0,5 mg/l IBA in smo dosegli med 53,33 in 100 % ukoreninjenost.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, hortenzije, Hydrangea macrophylla L.
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 3008; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

223.
RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE OBMOČIJ Z OMEJENIMI DEJAVNIKI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO
Aleš Irgolič, 2011, magistrsko delo

Opis: Z razvojem večkriterijskega modela DEX-i za ocenjevanje območij z omejenimi dejavniki (OMD) je bilo razvito orodje, s katerim lažje ocenjujemo različne scenarije kmetovanja. Izbira kmetovanja v OMD območjih ni odvisna samo od enega, temveč na to vpliva večje število kriterijev. Scenariji, ki so bili analizirani, so: Druga območja (D), Hribovita območja (H), Kraška območja (K), Strma območja (S) in Gorsko višinska območja (V). Glavni kriteriji, ki so bili vključeni v model, so naslednji: velikost kmetij, višina neposrednih plačil, višina izravnalnih plačil, višina kmetijsko okoljskih plačil, starostna struktura. Končno oceno »odlično« je prejel scenarij Gorsko višinsko območje (V), scenarija Druga območja (D) in Hribovita območja (H) sta prejela oceno »primerno«, medtem ko sta bila scenarija Kraška območja (K) in Strma območja (S) ocenjena z najnižjo oceno »neprimerno«, oziroma »kar primerno«. Razvit večkriterijski model je lahko uporabno orodje pri nadaljnjem razvoju kmetijske politike še posebej po letu 2013. Model je možno nadgraditi z novejšimi informacijami in ga prilagoditi specifičnim zahtevam.
Ključne besede: OMD območja, večkriterijska odločitvena analiza, DEX-i, scenariji, kmetijska politika
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 2146; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (947,07 KB)

224.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem času potekajo številne raziskave o aditivih v hrani. Preučujejo predvsem vlogo aditivov in njihovih vplivov na zdravje ljudi ter ugotavljajo njihov optimalni vnos. V številnih raziskavah se je pokazal škodljiv učinek uživanja nekaterih aditivov, vendar ne v taki meri, da jih živilska industrija ne bi več uporabljala. V magistrski nalogi je zbran pregled literature s tega področja in rezultati študije uporabe aditivov med izbrano anketirano populacijo v Sloveniji. V anketi, ki je bila izvedena pri naključni populaciji julija 2010 v Sloveniji, smo preučili, kakšno je poznavanje aditivov v živilih. Raziskava je pokazala, da so po mnenju anketirancev aditivi v hrani precej nevarni. Več kot dve tretjini anketirancev ni znalo opredeliti aditive v hrani ali E številke, večji odstotek kot smo pričakovali, pa se zaveda, da so aditivi v hrani. Vloga aditivov pri odločitvi za nek proizvod je različna. Nekateri raje izberejo proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina pa bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke »brez aditivov«.
Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2512; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (615,82 KB)

225.
Zagotavljanje varnosti gensko spremenjenih živil v povezavi s prehransko alergijo
Gregor Ornik, 2011, magistrsko delo

Opis: Varnost hrane je lahko širok pojem, zato je bil namen naloge spoznati varnost novo izraženih proteinov v GSO živilih glede na njihovo povezavo s prehranskimi alergijami. Analiza poročil Evropske agencije za varno hrano in druga strokovna literatura sta pokazali, da na tržišču prisotna GSO živila izpolnjujejo kriterije varne hrane in jim ni mogoče pripisati lastnosti povzročiteljev alergičnih reakcij. Najprej smo ugotavljali, kateri GSO se sploh uporabljajo v prehranske namene in kateri so tisti novi proteini, ki so lahko potencialni alergeni za človeka. Glavno vodilo, zraven zakonodajnega področja varnosti GSO živil, je bila ocena alergenosti novo izraženih proteinov, ki jo izdaja omenjena agencija. Smernice ocene alergenosti so nam dale osnovo za meta analitično analizo novo izraženih proteinov CP4 ESPSP in PAT ter njihovo povezavo s prehranskimi alergijami. Analiza je bila narejena na podlagi iskanja zaporedij in strukturnih podrobnostih, IgE testiranj, odpornosti na pepsin, kartiranja specifičnih serumov in uporabe živalskih modelov. Na podlagi strokovne literature smo ugotovili, da proteina na teh testiranjih nista pokazala lastnosti, ki jih imajo znani alergeni. Tako smo predpostavili, da transgena verjetno ne povzročata alergičnih reakcij in sta za potrošnika najverjetneje varna.
Ključne besede: prehranska alergija, GSO, novo izražen protein, ocena alergenosti
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 1894; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (794,65 KB)

226.
Vrednotenje travniških nasadov z metodama TB in DEX na območju Kozjanskega regijskega parka
Adrijan Černelč, 2011, magistrsko delo

Opis: Travniški nasadi so v kmetijski kulturni krajini eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V zavarovanih območjih so cenjeni predvsem zaradi vedno večje naravovarstvene vloge. Da bi omejili in preprečili njihovo izginotje, moramo imeti najprej popoln pregled v njihovo stanje, ki ga lahko pridobimo z uporabo različnih metod. V magistrskem delu je bilo po različnih kriterijih TB metode vrednotenih 250 travniških nasadov na območju Kozjanskega regijskega parka. S programom DEXi smo oblikovali večparametrski odločitveni model, s pomočjo katerega smo obdelali rezultate, ki smo jih pridobili ob ocenjevanju nasadov. Z metodama, ki se med sabo dopolnjujeta, je bilo ugotovljeno, da je stanje ocenjevanih travniških nasadov srednje do slabo. Pridobljeni rezultati bodo osnova za izdelavo načrta dolgoročnega sonaravnega upravljanja s travniškimi nasadi v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka.
Ključne besede: travniški nasad, metoda TB, metoda DEX, zavarovano območje narave.
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2177; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

227.
Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjev
Nika Weber, 2011, magistrsko delo

Opis: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2240; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (20,12 MB)

228.
ANALIZA BAZE PODATKOV VETERINARSKE FAKULTETE O VARNOSTI ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA V OBDOBJU OD 2004 DO 2009
Sabina Gajšek, 2011, magistrsko delo

Opis: Na Inštitutu za higieno živil in bromatologijo, Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani, kjer opravljajo bakteriološke, kemijske in fizikalne preiskave živil živalskega izvora, smo si izpisali rezultate vzorčenj živil živalskega izvora za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2009. Izpisovali so se rezultati analiz za vzorčenja mletega mesa (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes in skupno število mikroorganizmov), trajnih mesnih izdelkov (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes), surovega mleka (skupno število mikroorganizmov, somatske celice), sira (Salmonella spp., Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus, E. coli), jajc (Salmonella spp., ostanki antibiotikov) in jajčni melanž (Salmonella spp). Rezultate smo kategorično razvrstili v naštetih šest skupin. Rezultati analiz so se primerjali glede na leta, opravila pa se je tudi primerjava med začetnimi in končnimi produkti živil živalskega izvora. Ugotovili smo, da številčno z leti upada število opravljenih analiz, vendar pa so rezultati vedno boljši. Potrdili smo tudi, da se patogeni mikroorganizmi v prvotnih živilih pri končnih uničijo. Glede na rezultate sklepamo, da se je, upoštevajoč vse uredbe in zakone, izdane v času spremljanja analiz, kvaliteta končnih produktov bistveno izboljšala.
Ključne besede: živila živalskega izvora, patogeni mikroorganizmi, okužbe živil, detekcija bakterij
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 2207; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

229.
UPORABA PCA METODE PRI VREDNOTENJU VPLIVA POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA LASTNOSTI PRIDELKA PLODOV RAZLIČNIH SORT JABLAN (Malus domestica B.)
Biljana Todorović, 2011, magistrsko delo

Opis: Uporaba PCA metode pri vrednotenju vpliva položaja plodov v krošnji na lastnosti pridelka plodov različnih sort jablan (Malus domestica B.) UDK: 634.11:519.87: 631.524. 7(043)=863 V Sadjarskem centru Maribor (Gačnik) in na posestvu UKC Pohorski dvor je bila v letu 2009 izvedena raziskava z namenom ovrednotiti vpliv položaja ploda v krošnji na nekatere parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan sort ′Gala′, ′Elstar′, ′Jonagold′, ′Braeburn′ in ′Fuji′. Sončni položaj je bil definiran kot položaj na obodu krošnje, polsenčni položaj med obodom krošnje in deblom in senčni položaj tik ob deblu. Za obdelavo podatkov sta bili uporabljeni PCA analiza in ANOVA. Skupna PCA analiza podatkov vseh petih sort jablan je pokazala močan vpliv položaja ploda v krošnji na testirane parametre zrelosti in kakovosti plodov (pojasnjeno 61 % variance). Pri vseh petih sortah je imel položaj ploda v krošnji signifikanten vpliv na intenzivnost obarvanosti povrhnjice, vsebnost topne suhe snovi in povprečno maso plodov, tako da so bili plodovi na sončnem položaju bolje obarvani, slajši in so dosegli večjo povprečno maso. Pri sortah 'Elstar' in 'Braeburn' so bili na sončnem položaju plodovi tudi trši in zrelejši. Pri sorti 'Fuji' je bila zrelost plodov najmanj odvisna od njihovega položaja v krošnji.
Ključne besede: jablana, PCA metoda, položaj plodov, kakovost, zrelost
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2085; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (689,37 KB)

230.
Analysis of the actual general labelling of the prepacked foodstuff in EU and comparison of nutritional value
Eneko Madorran, 2011, magistrsko delo

Opis: EU legislation on the prepacked foodstuff is about to change in a close future. And one of the changes will be the mandatory information in the prepacked foodstuff. From 2010 to 2011 in the laboratory of the faculty of agriculture the nutritional value of different dairy prepacked foodstuff has been analyzed. The results have been compared with the nutritional value of their containers. The comparison shows that 9 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in lipid content, and 13 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in protein content. Finally, 11 of 15 products have higher difference than tolerance permitted in carbohydrate content. In total, 42 of 45 nutritional values from the products have significant statistical difference.
Ključne besede: nutritional value, milk, biscuit, juice, ham, cheese
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2020; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici