SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 258
Na začetekNa prejšnjo stran17181920212223242526Na naslednjo stranNa konec
221.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1610; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

222.
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2247; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

223.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1270; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

224.
Vpliv obremenitve s pridelkom na parametre zrelosti in kakovosti pridelka pri sorti 'Mairac' (Malus domestica Borkh.)
Gorazd Potočnik, 2012, magistrsko delo

Opis: V poskusu obremenitve je bila sorta 'Mairac'regulirana na tri(100 %, 70 % in 40 %)ciljne oveske rodnega potenciala.Sorta 'Mairac' zori med 12 in 25 sep. je zelo primerna za našo pridelovalno obmoćje.toleranca na obremenitev s pridelkom je z vidika kakovosti velika, saj se prve razlike v kakovosti pokažejo šele pri razbremenitvi dreves več kot 60 % oveska. Primerna višina obremenitve, ki omogoča kakovost plodov, katera zadošča kritetijem blagovne znamke Mairac in ohranja stabilno rodnost je 8 - 9 plodov/cm2
Ključne besede: jablana, Mairac, pridelek, kakovost
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1562; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

225.
PRIPRAVA PODATKOVNE BAZE PROBIOTIČNIH IN PROTEKTURNIH KULTUR
Vanja Žiher, 2012, magistrsko delo

Opis: Probiotične bakterije se med seboj razlikujejo. Ene so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja prebavil, tretje zopet pri spodbujanju imunskega sistema. Vse boljše poznavanje mehanizmov njihovega delovanja in vse več kliničnih raziskav, opravljenih v zadnjih letih, nakazuje možnost uspešne uporabe probiotičnih bakterij tako v preventivi, kot tudi podpori pri zdravljenju različnih bolezni. V magistrski nalogi, smo uporabili anketni vprašalnik in na podlagi pridobljenih rezultatov, smo opisovali lastnosti in klinično uporabo določenih probiotičnih sevov. Zbrani podatki, bodo predstavljeni na spletni strani Fakultete za Kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.
Ključne besede: probiotiki, imunski sistem, Lactobacillus, Bifidobacterium, Enterococcus
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1411; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

226.
Omega-3 maščobne kisline - učinkovina funkcionalnih živil, ki rešuje življenja
Gorazd Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti poučenost koronarnih bolnikov o omega-3 maščobnih kislinah; koliko jih uživajo in koliko pozornosti jim namenjajo njihovi zdravniki. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo preprečiti nastanek in razvoj obolenj, povezanih s previsokim nivojem vnetnih mehanizmov v telesu, zaradi neugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Najmočneje vplivajo na srčno-žilni sistem, zato smo s pomočjo ankete raziskali prehranjevanje ljudi, ki se zdravijo zaradi koronarne bolezni srca. Ugotovili smo, da koronarni bolniki posvečajo veliko pozornosti zdravemu prehranjevanju, vendar uživajo premalo živil z omega-3 maščobnimi kislinami. Bolniki se ne poslužujejo funkcionalne prehrane in prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami ter ne uživajo Omacor zdravil. Zdravniki pri zdravljenju teh bolnikov ne namenjajo pozornosti omega-3 maščobnim kislinam.
Ključne besede: Funkcionalna prehrana, omega-3 in omega-6 maščobne kisline, koronarna bolezen srca
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1872; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

227.
LASTNOSTI PRIREJE IN SESTAVA OVČJEGA MLEKA TER NJIHOVE POVEZANOSTI PRI SLOVENSKIH MLEČNIH PASMAH OVAC
Alberta Zorko, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti splošne kazalnike kakovosti mleka ter njihovo statistično povezavo pri slovenskih mlečnih pasmah ovac. Proučevali smo lastnosti mlečnosti pri bovški in oplemenjeni bovški pasmi v obdobju 2005-2010. V analizo smo vključili 8017 živali, od tega je bilo 6588 živali bovške pasme in 1429 živali oplemenjene bovške pasme. Kot sistematske vplive smo vključili pasmo, tehnologijo reje, leto in zaporedno laktacijo. Vpliv pasme je bil viden tako v količini mleka kot tudi v sestavi. Oplemenjena bovška pasma je imela v primerjavi z bovško pasmo osem dni daljšo laktacijo (218 dni proti 210 dni) z značilno več mleka v laktaciji (283 kg proti 229 kg), maščobe (16,2 kg proti 14,5 kg) in beljakovin (15,4 kg proti 12,5 kg), vendar značilno manj suhe snovi (15,8 kg proti 16,4 kg) in manjši delež maščob (5,8% proti 6,4%). Značilnih razlik nismo ugotovili le pri vsebnosti beljakovin pri obeh pasmah. Ne glede na pasmo so ovce v konvencionalni reji dale več mleka v laktaciji (255 kg proti 203 kg), več maščobe (16 kg proti 13 kg), več beljakovin (14 kg proti 11 kg), imelo pa je njihovo mleko manjši delež suhe snovi (16,3% proti 16,5%), beljakovin (5,4% proti 5,6%) ter maščob (6,2% proti 6,3%) kakor v ekološki reji. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri vseh ovcah največ mleka, beljakovin in maščobe v četrti laktaciji. Vpliv zaporedne laktacije ni bil viden le pri vsebnosti beljakovin in vsebnosti suhe snovi.
Ključne besede: mlečnost ovac, sestava mleka, sistemi pridelave, tehnologije reje, pasma
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1534; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (308,08 KB)

228.
Večkriterijska odločitvena analiza pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah - razvoj AHP modela za peko kruha
Bogdan Slemenik, 2012, magistrsko delo

Opis: Z uporabo večkriterijske metode analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) sta bila na področju peke kruha na kmetijah razvita dva večkriterijska odločitvena modela v okolju računalniškega programa »Expert Choice«. V analizi so bili upoštevani ustrezni kriteriji odločitvenega problema (poudarek na marketinškem in finančnem kriteriju) pri izbiri najbolj primerne proizvodne alternative peke kruha. Podkriteriji finančnega kriterija so bili izpeljani s pomočjo predhodne analize izbranih in med seboj primerjanih alternativ peke kruha, pri čemer smo za izračun potrebnih vhodnih parametrov večkriterijskega modela razvili tehnološko - ekonomski simulacijski model. V večkriterijskem odločitvenem modelu proizvodnih alternativ iz sistema konvencionalne in ekološke peke kruha je najvišjo skupno oceno (0,305) dosegel mešani kruh iz ržene in pšenične moke konvencionalne proizvodnje, sledil ji je kruh iz mešanice pšenične in ržene moke ekološke proizvodnje (z oceno 0,252), kruh iz pirine in pšenične moke ekološke proizvodnje (z oceno 0,229) ter pirine in pšenične moke iz sistema konvencionalne proizvodnje (z oceno 0,214). V drugem modelu, ki je zajemal alternative peke kruha samo iz sistema ekološke proizvodnje, je najvišjo oceno (0,511) dosegel pirin beli kruh, ki mu je z oceno 0,229 sledil pirin polnozrnati kruh ter pšenični beli kruh s skupno oceno 0,219.
Ključne besede: simulacijsko modeliranje, večkriterijska analiza, dopolnilna dejavnost, peka kruha, trženjski kriterij
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 2088; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

229.
RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH IZDELKOV Z GORSKO-HRIBOVSKIH OBMOČIJ
Jernej Prišenk, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvit je bil večkriterijski model za kvalitativno oceno ustreznosti proizvodnje in trženja posameznega lokalnega prehranskega izdelka z gorsko-hribovskega območja z uporabo metode DEX, ki predstavlja orodje za identifikacijo pomanjkljivosti v fazi proizvodnje ali trženja lokalnih prehranskih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih deset analiziranih prehranskih izdelkov z območja Julijskih in Savinjskih Alp ter Pohorja. Razvoj modela je potekal postopoma in je bil na koncu uporabljen na primerih analiziranih prehranskih izdelkov. Rezultati so bili podani v obliki kvalitativnih končnih ocen za fazo proizvodnje in trženja pri individualnih lokalnih prehranskih izdelkih. Z izvedbo analize plus-minus-1 na koroškem rženem kruhu in suhem sadju je bil ugotovljen vpliv osnovnih atributov na končno oceno prehranskega izdelka. Rezultati analize so pokazali, katere kriterije od osnovnih kriterijev (kriterijev na prvem nivoju) je smiselno izboljšati za doseganje boljše končne kvalitativne ocene. Na podlagi zastavljenih hipotez je bilo preverjeno, ali na končno oceno prehranskih izdelkov vpliva večje število kriterijev in ali bi bila končna ocena drugačna, če bi upoštevali samo en kriterij. Rezultati so pokazali, da se je končna kvalitativna ocena pri petih prehranskih izdelkih bistveno razlikovala od ocen po posameznih kriterijih. Prehranski izdelki so lahko prejeli pet različnih hierarhično vrednotenih opisnih ocen. Najboljšo oceno »odličen« sta prejela tolminski sir in zgornjesavinjski želodec, nekoliko slabšo oceno »manj uspešen« pa je prejel pohorski lonec. Najslabšo oceno »slab« je prejel mošt, medtem ko so solčavski sirnek, bovški sir, pehtranova potica in jetrnica prejeli oceno »zadosten«. Ocena dveh prehranskih izdelkov (suhega sadja in koroškega rženega kruha) je variirala med »zadosten« in »manj uspešen«. Na podlagi analize plus-minus-1je bilo ugotovljeno, da je njuna končna ocena odvisna od različnih ocen združenih kriterijev, pri čemer lahko njihova posamezna ocena s spremembo za eno stopnjo navzgor ali navzdol vpliva na končno oceno prehranskega izdelka. Izvedli smo še analizo občutljivosti modela, ki je temeljila na spreminjanju vrednosti, tako da se je spreminjala utež kriterijema prvega nivoja. Analiza je pokazala odzivnost, učinkovitost in uporabnost modela, če bi ocenjevali več prehranskih izdelkov, katerih končna ocena uspešnosti bi temeljila na podlagi posamezne ocene faze proizvodnje in faze trženja izdelka.
Ključne besede: lokalni prehranski izdelki, ocenjevanje prehranskih izdelkov, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 2472; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

230.
POTROŠNIKOVO VEDENJE O VARNI HRANI Z VIDIKA POENOTENE ŽIVILSKE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU VARSTVA ŽIVIL
Sanja Logar, 2012, magistrsko delo

Opis: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Ključne besede: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 1883; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici