SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 107; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

12.
Ekonometrična analiza napovedi odkupnih cen mleka v Sloveniji
Bernarda Marčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavano področje magistrskega dela je analiza odkupne cene mleka v Sloveniji od leta 2008 do konca aprila 2016. Predstavimo tudi del področja pred in po ukinitvi mlečnih kvot ter vpliv kvot na prirejo mleka v Sloveniji. Osnovni cilj naloge je ovrednotiti vpliv spremembe cene svežega mleka na odkupno ceno mleka v Sloveniji. V ta namen smo s pomočjo ekonometrične analize iskali najprimernejši regresijski model, s katerim smo pridobili celovite informacije in potrebne podatke za izračun elastičnosti povpraševanja. Vrednost koeficienta nam pove, da prihaja do neelastične napovedi odkupne cene surovega mleka pri pridelovalcih. To pomeni, da se bo v primeru rasti cene svežega konzumnega mleka na trgu za 1 %, odkupna cena mleka znižala za 0,1 %.
Ključne besede: ekonometrična analiza, odkupna cena mleka, elastičnost, SPSS
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

13.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

14.
Priprava novih piščančjih celičnih kultur
Tajda Peinkiher, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Ozaveščenost ljudi o zmanjšanju uporabe živalskih modelov in upoštevanje pravila 3R (reduce, refine, replace = zmanjšaj, dodelaj, zamenjaj) v raziskovalnem svetu je vse večja. Med enega od načinov alternativnih metod sodi tudi delo na celičnih kulturah. Področje razvoja in dostopnosti piščančjih celičnih kultur je, v primerjavi s humanimi in mišjimi, zelo pomanjkljivo. V naši magistrski nalogi smo se odločili razviti nove piščančje celične linije iz primarne kulture pridobljene iz 19 dni starega zarodka piščanca in optimizirati njihovo gojenje in vitro. Najuspešnejša rast celičnih kultur se je z našim protokolom izkazala pri jetrnih hepatocitih ter epiteliju ileuma, nismo pa uspeli vzpodbuditi celic epitelija kolona k delitvi. Te kulture smo v in vitro pogojih s precepljanjem obdržali 238 dni, dodatno pa smo iz njih uspeli klonirati in pripraviti tri celične linije hepatocitov in eno linijo epitelija ileuma. Glede na celično obliko smo primerjali pripravljene kulture celic s komercialno dostopnimi celičnimi kulturami in ugotovili skladnost morfologije. V prihodnosti bi bilo potrebno linije dodatno okarakterizirati na prisotnost značilnih celičnih markerjev in optimizirati pogoje za rast kolonocitov.
Ključne besede: celična kultura, ileum, hepatociti, epitelij, piščanec
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 230; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

15.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 192; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

16.
Analiza vrednosti in učinek izbranih spremenljivk na prihodkovno tveganje, obdelanih po fadn
Nina Sečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovanje kmetije je povezano z različnimi tveganji, na eni strani je lahko dohodek kmetije odvisen od okoljskih sprememb, na drugi strani pa na stabilnost dohodka vplivajo spremembe cen kmetijskih izdelkov na globalnem trgu. Prihodkovno tveganje postaja v kmetijstvu pomembno področje raziskav, tako z vidika kmetije kot tudi kmetijske politike. Upravljanje s prihodkovnimi tveganji omogoča stabilnejše poslovanje, s tem pa tudi učinkovitejše delovanje kmetijskih gospodarstev. Iz mreže računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev (ang. FADN) je bilo v raziskavo vključenih 55 kmetij z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v letih od 2011 do 2015. Metodologija FADN zbira podatke o prihodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije. V analizo smo vključili naslednje spremenljivke: bruto dodana vrednost, polna delovna moč, kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov. Raziskava je pokazala, da se z višanjem izbranih spremenljivk bruto dodana vrednost povečuje. Najvišja vrednost Spearmanovega korelacijskega koeficienta po posameznih letih, ter s tem močna statistično značilna korelacija, je bila ugotovljena med spremenljivkama bruto dodana vrednost in skupna vrednost proizvodnje, najnižja pa med bruto dodano vrednostjo in polno delovno močjo. Proučili smo še medsebojni odnos preučevanih spremenljivk za povprečje petih let in dobili v vseh primerih statistično značilne pozitivne korelacije. Nadalje smo iz longitudinalnih podatkov za spremenljivko bruto dodana vrednost za vsako kmetijo izračunali koeficient variabilnosti, ki predstavlja mero za prihodkovno tveganje. Analiza je pokazala, da kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov statistično značilno negativno korelirajo s spremenljivko prihodkovno tveganje. Izjema je spremenljivka polna delovna moč, ki s prihodkovnim tveganjem ni značilno povezana.
Ključne besede: FADN-knjigovodstvo, BDV, povezanost spremenljivk, prihodkovno tveganje
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 195; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

17.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 211; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

18.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Ključne besede: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

19.
Vpliv kakovosti sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji na recikliranje
Simon Bukovski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kakovost storitve sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji se je v raziskavi ocenjevala s pomočjo večkriterijskega modela za kvalitativno oceno metodologije DEX. Gre za orodje, ki uporabniku pomaga priti od mnogih možnosti do odločitve. V raziskavi se je ocenjevala kvaliteta sortiranja komunalnih odpadkov sedmih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Ocenjevanje je temeljilo na osnovi osmih vrst sekundarnih surovin. Parametri ocenjevanja so bili kakovost sekundarnih surovin, ki jo determinira njihova čistost, rednost oddajanja sekundarnih surovin v reciklažo, ki temelji na učinkovitosti sortiranja, ter nakladalna teža posamezne balirane frakcije pri transportu sekundarnih surovin v reciklažo, ki je v osnovi odvisna od tehnične opremljenosti centrov. Zbiranje potrebnih podatkov je potekalo v obdobju šestih mesecev, in sicer od januarja 2017 do vključno junija 2017. Končni rezultati so podali informacije glede predhodno zastavljenih pet hipotez. Ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki je podalo končno oceno »dobro« podjetjema A in D. Z oceno »srednje« so bila ocenjena podjetja B, C in F. Končno oceno »slabo« sta dobili podjetji E in G. V raziskavi so grafično prikazani tudi rezultati centrov za ravnanje z odpadki glede na vsak atribut oz. sekundarno surovino posebej. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti za preizkus odzivnosti modela. Ta se je izvajala s spremembo funkcije koristnosti na nivoju »izbor materiala«. S spremembami zahtevane vrednosti uteži so bili razviti štirje scenariji. Pri vsakem od njih se je določenemu atributu zahtevana vrednost uteži povečala na 70 %, preostalim atributom pa se je vrednost uteži znižala na 10 %. Na ta način se je ugotavljalo, kako določen atribut vpliva na končno oceno variant oz. na oceno posameznega centra za ravnanje z odpadki. Tudi po različnih scenarijih se samo pri podjetjema A in D končna ocena ni razlikovala od ocene, ki sta jo podjetji dobili pri začetnem razvoju modela.
Ključne besede: centri za ravnanje z odpadki, ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki, sekundarne surovine, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 206; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

20.
Ekonomika pridelave in predelave jabolk na 10 ha veliki sadjarski kmetiji
Jasmina Ponjević Galijaševič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava temelji na analizi ekonomske in finančne upravičenosti pridelave in predelave jabolk na 10 ha veliki kmetiji. V ta namen je bil razvit simulacijski model s pripadajočo kalkulacijo skupnih stroškov. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava in predelava analiziranih proizvodov ekonomsko upravičena. Analizirani so bili pridelava oz. proizvodnja jabolk (Ke = 1,49), jabolčni sok (Ke = 1,13), jabolčni kis (Ke = 1,32), jabolčno žganje (Ke = 1,29), breskev (Ke = 1,07), češenj (Ke = 2,79). Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti v pridelavo kaže, da je najsmotrnejša proizvodnja češenj (NSV = 7.105,46 €), jabolk (NSV = 28.631,72 €) in breskev (NSV = 903,76 €). Pri predelavi je najsmotrnejša proizvodnja jabolčnega soka (NSV = 1.059,06 €) sledita jabolčni kis (NSV = 40,96 €) in jabolčno žganje (NSV = 95,87 €).
Ključne besede: ekonomika / simulacijsko modeliranje / pridelava in predelava sadja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 225; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici