SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 242
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Informiranost študentov o pomenu mikrobiote in probiotikov za zdravje
Matej Osterc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Koristne mikrobne kulture so značilne za črevesno mikrofloro zdravih ljudi. Več kot 80 % celic imunskega sistema se nahaja v črevesju. Glavni namen uživanja probiotikov je ohranjanje, obnavljanje in bogatenje črevesne mikrobiote s koristnimi bakterijami, ki imajo ključno vlogo pri krepitvi presnove, imunskega sistema in zdravja. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) ter študenti Medicinske fakultete (MF) Univerze v Mariboru, smo raziskali informiranost študentov o pomenu in vplivu mikrobiote na zdravje ter kakšno je njihovo poznavanje probiotičnih izdelkov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 60 študentov z vsake fakultete. Uporabili smo statistični program SPSS za analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo ugotovili, da so študenti MF bolj informirani kot študenti FKBV. Pri obeh fakultetah velja, da študentke niso pogostejši uporabniki probiotikov od študentov in da se vsi, ki uživajo probiotike, ne pritožujejo nad njihovo ceno. Pomemben rezultat je, da le študenti MF probiotike ne uvrščajo med funkcionalna živila. Menimo, da bi morali vsi študenti pridobiti več informacij in se bolj poučiti o naravnih produktih, ki blagodejno vplivajo na človeka in njegov organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikrobiota, funkcionalna živila, črevesje
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 163; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

12.
Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Anita Breznik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Ključne besede: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

13.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na prašičerejski kmetiji
Alen Pihlar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomska analiza kmetijske proizvodnje in ocena investicije v predelavo mesa. Primarna dejavnost na kmetiji je vzreja tekačev. Razvit je bil tehnološko-ekonomski model s podmodeli za lastno pridelana žita in krmila z glavnimi tehnološko-ekonomskimi parametri. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. Z namenom povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne proizvode. Zato se je v nadaljevanju ocenil finančni vložek v investicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer na podlagi finančne analize stroškov in koristi. Parametri, ki so se ocenjevali, so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in obdobje povračila investicije. Rezultati analize kažejo, da je vzreja tekačev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičena (Ke = 1,10). Koeficient ekonomičnosti mesa iz tunke (Ke = 1,23), salam (Ke = 1,63), zaseke (Ke = 1,15) in prekajenih reber (Ke = 1,54) je pokazal, da je predelava mesa ekonomsko učinkovitejša kot primarna proizvodnja vzreje tekačev. Načrtovana investicija se ob predpostavljeni 5,50 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku povrne v 4. letu. V raziskavi smo se seznanili tudi z upravnim postopkom in zakonodajo na področju dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji, torej od predelave do končnega proizvoda.
Ključne besede: ekonomika, predelava mesa, investicija, CBA-analiza, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

14.
Vpliv dodajanja tanina, hmelja, in vitamina e v krmo na rastnost in klavno kakovost prašičev
Jernej Kokol, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil preveriti vpliv tanina, hmelja in vitamina E na rastnost in klavno kakovost prašičev. Pitovni poskus smo izvedli v obdobju od decembra 2014 do februarja 2015 na komercialnih prašičih križancih. V poskus je bilo vključenih 41 živali obeh spolov, ki so ob začetku poskusa v povprečju tehtale 75,1 ± 10,4 kg. Po doseženi masi 80–90 kg so bile živali krmljene s krmilom BEK 2, ki mu je bilo pri poskusni skupini T1 dodanega 3 % komercialnega pripravka Farmatan, pri skupini T2 0,4 % hmelja in pri skupini T3 vitamina E (125 IE α-tokoferola). Prašiči so bili med poskusom tehtani trikrat, po zakolu pa je bila stehtana še masa toplih polovic. Prašičem smo izmerili debelino slanine in mišice (m. glutaeus medius) ter izračunali delež mesa v trupu po metodi DM5. Z analizo podatkov smo ugotovili, da tanin, hmelj in vitamin E niso imeli statistično značilnega vpliva na rastnost in klavno kakovost prašičev. Statistično značilni razliki (P>0,05) smo ugotovili samo kot posledico vpliva spola pri prvem in pri drugem tehtanju, pri čemer so imele svinjke v povprečju od 11,1% (P= 0,0030) do 13,7 % (P= 0,0081) manjšo telesno maso od kastratov.
Ključne besede: antioksidanti, prašiči, krmni dodatki, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 26.02.2018; Ogledov: 91; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (549,53 KB)

15.
Finančna in marketinška analiza za čebelarstvo Ciglarič
Maja Žibrat, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sta predstavljeni finančna in marketinška analiza Čebelarstva Ciglarič. V prvem delu naloge je s statističnimi podatki opisano stanje čebelarstva v Sloveniji, Evropski uniji in v svetu. V raziskavi so bili uporabljeni naslednji metodološki pristopi: deduktivni pristop na osnovi preučene literature, ki je predstavljena v prvem delu. Istočasno so opredeljene tudi raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela magistrske naloge. Ugotovljeno je, da čebelarstvo posluje ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti 1,28 in finančni rezultat dosega vrednost 1.236,13 €. Odločitev za preureditev čebelnjaka za apiterapijo je ocenjena kot finančno smiselna, saj se investicija v vrednosti 9.629, 2 € ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize povrne v 5. letu poslovanja, ko NSV vrednost doseže 1.415,19 €. Ugodna je tudi ISD, ki doseže vrednost 13,42 %. V sklopu marketinške analize je ugotovljeno, da promocija pozitivno vpliva na prepoznavnost podjetja, s tem pa tudi na donosnost. Obravnavani sta bili dve leti poslovanja čebelarstva. Leto 2008 na začetku prodaje medu in 2016, ko je že bila vzpostavljena mreža strank in vpeljane promocijske dejavnosti. Prodaja se je dvignila za 66,6 % in s tem za prav toliko tudi promet.
Ključne besede: čebelarstvo, ekonomika, finančna analiza, marketinška analiza
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 313; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

16.
Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolk
Sanja Leskovar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Ključne besede: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

17.
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablan
Biserka Donik Purgaj, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Ključne besede: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

18.
Celični antiproliferacijski in antioksidativni učinki vode z zmanjšano vsebnostjo devterija
Tjaša Krenker, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V literaturi obstajajo poročila o ugodnih učinkih vode z zmanjšano vsebnostjo devterija na razvoj rakavih obolenj v in vitro- in kliničnih študijah. V ta namen smo v magistrskem delu preučevali učinke vode z zmanjšano vsebnostjo devterija (40–140 ppm D) v primerjavi z navadno vodo (150 ppm D) na človeških netumorskih celičnih linijah H4 in TLT ter na tumorski liniji Caco-2. Pri tem tem smo zasledovali vplive na proliferacijo celic in na znotrajcelični oksidativni stres. Rezultati so pri celični liniji Caco-2 pokazali statistično značilno zmanjšanje celične proliferacije pri koncentraciji devterija 40 ppm v primerjavi z vsemi ostalimi koncentracijami, pri celičnih linijah H4 in TLT pa statistično značilne razlike ni bilo. Podobno smo ugotovili, da nižje koncentracije devterija povzročajo oksidativni stres v celicah. Za ureditev, grafično predstavitev in statistično analizo razultatov smo uporabili programa Excel in SPSS. Rezultati te naloge so delno v skladu s svetovno literaturo, saj so podobni anti-proliferacijski učinki v naši raziskavi (40 ppm D) doseženi pri spodnji koncentracijski učinkovitostni meji v drugih raziskavah (30–90 ppm D). S tem smo potrdili, da ima voda z zmanjšano koncentracijo devterija vpliv na celične procese.
Ključne besede: voda z zmanjšano vsebnostjo devterija, celice, antiproliferacijski učinki, antioksiativni učinki
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

19.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Ključne besede: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 220; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

20.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici