SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 239
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava novih piščančjih celičnih kultur
Tajda Peinkiher, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Ozaveščenost ljudi o zmanjšanju uporabe živalskih modelov in upoštevanje pravila 3R (reduce, refine, replace = zmanjšaj, dodelaj, zamenjaj) v raziskovalnem svetu je vse večja. Med enega od načinov alternativnih metod sodi tudi delo na celičnih kulturah. Področje razvoja in dostopnosti piščančjih celičnih kultur je, v primerjavi s humanimi in mišjimi, zelo pomanjkljivo. V naši magistrski nalogi smo se odločili razviti nove piščančje celične linije iz primarne kulture pridobljene iz 19 dni starega zarodka piščanca in optimizirati njihovo gojenje in vitro. Najuspešnejša rast celičnih kultur se je z našim protokolom izkazala pri jetrnih hepatocitih ter epiteliju ileuma, nismo pa uspeli vzpodbuditi celic epitelija kolona k delitvi. Te kulture smo v in vitro pogojih s precepljanjem obdržali 238 dni, dodatno pa smo iz njih uspeli klonirati in pripraviti tri celične linije hepatocitov in eno linijo epitelija ileuma. Glede na celično obliko smo primerjali pripravljene kulture celic s komercialno dostopnimi celičnimi kulturami in ugotovili skladnost morfologije. V prihodnosti bi bilo potrebno linije dodatno okarakterizirati na prisotnost značilnih celičnih markerjev in optimizirati pogoje za rast kolonocitov.
Ključne besede: celična kultura, ileum, hepatociti, epitelij, piščanec
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

2.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

3.
Analiza vrednosti in učinek izbranih spremenljivk na prihodkovno tveganje, obdelanih po fadn
Nina Sečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovanje kmetije je povezano z različnimi tveganji, na eni strani je lahko dohodek kmetije odvisen od okoljskih sprememb, na drugi strani pa na stabilnost dohodka vplivajo spremembe cen kmetijskih izdelkov na globalnem trgu. Prihodkovno tveganje postaja v kmetijstvu pomembno področje raziskav, tako z vidika kmetije kot tudi kmetijske politike. Upravljanje s prihodkovnimi tveganji omogoča stabilnejše poslovanje, s tem pa tudi učinkovitejše delovanje kmetijskih gospodarstev. Iz mreže računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev (ang. FADN) je bilo v raziskavo vključenih 55 kmetij z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v letih od 2011 do 2015. Metodologija FADN zbira podatke o prihodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije. V analizo smo vključili naslednje spremenljivke: bruto dodana vrednost, polna delovna moč, kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov. Raziskava je pokazala, da se z višanjem izbranih spremenljivk bruto dodana vrednost povečuje. Najvišja vrednost Spearmanovega korelacijskega koeficienta po posameznih letih, ter s tem močna statistično značilna korelacija, je bila ugotovljena med spremenljivkama bruto dodana vrednost in skupna vrednost proizvodnje, najnižja pa med bruto dodano vrednostjo in polno delovno močjo. Proučili smo še medsebojni odnos preučevanih spremenljivk za povprečje petih let in dobili v vseh primerih statistično značilne pozitivne korelacije. Nadalje smo iz longitudinalnih podatkov za spremenljivko bruto dodana vrednost za vsako kmetijo izračunali koeficient variabilnosti, ki predstavlja mero za prihodkovno tveganje. Analiza je pokazala, da kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov statistično značilno negativno korelirajo s spremenljivko prihodkovno tveganje. Izjema je spremenljivka polna delovna moč, ki s prihodkovnim tveganjem ni značilno povezana.
Ključne besede: FADN-knjigovodstvo, BDV, povezanost spremenljivk, prihodkovno tveganje
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Ključne besede: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Vpliv kakovosti sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji na recikliranje
Simon Bukovski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kakovost storitve sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji se je v raziskavi ocenjevala s pomočjo večkriterijskega modela za kvalitativno oceno metodologije DEX. Gre za orodje, ki uporabniku pomaga priti od mnogih možnosti do odločitve. V raziskavi se je ocenjevala kvaliteta sortiranja komunalnih odpadkov sedmih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Ocenjevanje je temeljilo na osnovi osmih vrst sekundarnih surovin. Parametri ocenjevanja so bili kakovost sekundarnih surovin, ki jo determinira njihova čistost, rednost oddajanja sekundarnih surovin v reciklažo, ki temelji na učinkovitosti sortiranja, ter nakladalna teža posamezne balirane frakcije pri transportu sekundarnih surovin v reciklažo, ki je v osnovi odvisna od tehnične opremljenosti centrov. Zbiranje potrebnih podatkov je potekalo v obdobju šestih mesecev, in sicer od januarja 2017 do vključno junija 2017. Končni rezultati so podali informacije glede predhodno zastavljenih pet hipotez. Ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki je podalo končno oceno »dobro« podjetjema A in D. Z oceno »srednje« so bila ocenjena podjetja B, C in F. Končno oceno »slabo« sta dobili podjetji E in G. V raziskavi so grafično prikazani tudi rezultati centrov za ravnanje z odpadki glede na vsak atribut oz. sekundarno surovino posebej. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti za preizkus odzivnosti modela. Ta se je izvajala s spremembo funkcije koristnosti na nivoju »izbor materiala«. S spremembami zahtevane vrednosti uteži so bili razviti štirje scenariji. Pri vsakem od njih se je določenemu atributu zahtevana vrednost uteži povečala na 70 %, preostalim atributom pa se je vrednost uteži znižala na 10 %. Na ta način se je ugotavljalo, kako določen atribut vpliva na končno oceno variant oz. na oceno posameznega centra za ravnanje z odpadki. Tudi po različnih scenarijih se samo pri podjetjema A in D končna ocena ni razlikovala od ocene, ki sta jo podjetji dobili pri začetnem razvoju modela.
Ključne besede: centri za ravnanje z odpadki, ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki, sekundarne surovine, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

7.
Ekonomika pridelave in predelave jabolk na 10 ha veliki sadjarski kmetiji
Jasmina Ponjević Galijaševič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava temelji na analizi ekonomske in finančne upravičenosti pridelave in predelave jabolk na 10 ha veliki kmetiji. V ta namen je bil razvit simulacijski model s pripadajočo kalkulacijo skupnih stroškov. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava in predelava analiziranih proizvodov ekonomsko upravičena. Analizirani so bili pridelava oz. proizvodnja jabolk (Ke = 1,49), jabolčni sok (Ke = 1,13), jabolčni kis (Ke = 1,32), jabolčno žganje (Ke = 1,29), breskev (Ke = 1,07), češenj (Ke = 2,79). Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti v pridelavo kaže, da je najsmotrnejša proizvodnja češenj (NSV = 7.105,46 €), jabolk (NSV = 28.631,72 €) in breskev (NSV = 903,76 €). Pri predelavi je najsmotrnejša proizvodnja jabolčnega soka (NSV = 1.059,06 €) sledita jabolčni kis (NSV = 40,96 €) in jabolčno žganje (NSV = 95,87 €).
Ključne besede: ekonomika / simulacijsko modeliranje / pridelava in predelava sadja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Informiranost študentov o pomenu mikrobiote in probiotikov za zdravje
Matej Osterc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Koristne mikrobne kulture so značilne za črevesno mikrofloro zdravih ljudi. Več kot 80 % celic imunskega sistema se nahaja v črevesju. Glavni namen uživanja probiotikov je ohranjanje, obnavljanje in bogatenje črevesne mikrobiote s koristnimi bakterijami, ki imajo ključno vlogo pri krepitvi presnove, imunskega sistema in zdravja. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) ter študenti Medicinske fakultete (MF) Univerze v Mariboru, smo raziskali informiranost študentov o pomenu in vplivu mikrobiote na zdravje ter kakšno je njihovo poznavanje probiotičnih izdelkov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 60 študentov z vsake fakultete. Uporabili smo statistični program SPSS za analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo ugotovili, da so študenti MF bolj informirani kot študenti FKBV. Pri obeh fakultetah velja, da študentke niso pogostejši uporabniki probiotikov od študentov in da se vsi, ki uživajo probiotike, ne pritožujejo nad njihovo ceno. Pomemben rezultat je, da le študenti MF probiotike ne uvrščajo med funkcionalna živila. Menimo, da bi morali vsi študenti pridobiti več informacij in se bolj poučiti o naravnih produktih, ki blagodejno vplivajo na človeka in njegov organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikrobiota, funkcionalna živila, črevesje
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Anita Breznik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Ključne besede: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na prašičerejski kmetiji
Alen Pihlar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomska analiza kmetijske proizvodnje in ocena investicije v predelavo mesa. Primarna dejavnost na kmetiji je vzreja tekačev. Razvit je bil tehnološko-ekonomski model s podmodeli za lastno pridelana žita in krmila z glavnimi tehnološko-ekonomskimi parametri. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. Z namenom povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne proizvode. Zato se je v nadaljevanju ocenil finančni vložek v investicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer na podlagi finančne analize stroškov in koristi. Parametri, ki so se ocenjevali, so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in obdobje povračila investicije. Rezultati analize kažejo, da je vzreja tekačev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičena (Ke = 1,10). Koeficient ekonomičnosti mesa iz tunke (Ke = 1,23), salam (Ke = 1,63), zaseke (Ke = 1,15) in prekajenih reber (Ke = 1,54) je pokazal, da je predelava mesa ekonomsko učinkovitejša kot primarna proizvodnja vzreje tekačev. Načrtovana investicija se ob predpostavljeni 5,50 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku povrne v 4. letu. V raziskavi smo se seznanili tudi z upravnim postopkom in zakonodajo na področju dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji, torej od predelave do končnega proizvoda.
Ključne besede: ekonomika, predelava mesa, investicija, CBA-analiza, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici