1. Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičihKatarina Horvat, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Ključne besede: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (517,46 KB) |
2. Vpliv spola in stopnje soljenja na kakovost pršutaGregor Sok, 2020, magistrsko delo Opis: Cilj naloge je bil ugotoviti, kako spol prašiča in dolžina soljenja stegen vplivata na fizikalno-kemijske in teksturne lastnosti pršuta. V ta namen smo predelali stegna dvanajstih prašičev, šestih kastratov in šestih svinjk. Vse leve noge smo uporabili za krajše (10 dni), vse desne noge pa za daljše soljenje (18 dni). Vsi ostali postopki med predelavo so bili enaki. Po zaključenem zorenju smo za nadaljnje analize odvzeli vzorce dveh mišic, semimembranosus (SM) in biceps femoris (BF). Stegna kastratov so se od stegen svinjk razlikovala le v zamaščenosti, kar se je med predelavo, v fazi soljenja, odrazilo v manjši izgubi mase. Po zaključenem zorenju se stegna kastratov in svinjk niso razlikovala v kemijsko-fizikalnih lastnostih, razen v indeksu proteolize, ki je bil manjši v mišičnini kastratov, kar kaže na manj izražene proteolitične procese pri slednjih. Skladno s tem je analiza teksturnih lastnosti pokazala, da je bil po zaključku zorenja pršut iz svinjk (ugotovljeno za mišico BF), bolj mehak, manj koheziven in manj gumijast. Vpliv spola je značilno vplival na barvo mastnine in mišičnine po zaključku zorenja, in sicer je bila barva mastnine in barva obeh mišic BF in SM pri svinjkah svetlejša kot pri kastratih. Trajanje soljenja je vplivalo na vsebnost soli v pršutu, ki je bila pri krajšem soljenju značilno zmanjšana. Prav tako je krajše soljenje vplivalo na teksturne lastnosti pršuta, saj je bil pršut, ki je bil izpostavljen krajšemu soljenju mehkejši (SM in BF), mišica SM je bila tudi manj kohezivna, gumijasta in žvečljiva.
Ključne besede: pršut, spol, soljenje, kakovost
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 36; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Uvajanje avtomatov z zdravo prehrano v zdravstvene in socialno varstvene ustanove ter na fakultete v SlovenijiNastja Habjanič, 2020, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 26; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni slovenijiHelena Levičnik, 2020, magistrsko delo Opis: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Ključne besede: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.David Arnuš, 2020, magistrsko delo Opis: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Ključne besede: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelaveManja Kumer, 2020, magistrsko delo Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,35 MB) |
7. Razvoj genetskega testa za določanje genotipov beta kazeina A1A1, A2A2 in A1A2Martin Kozmos, 2020, magistrsko delo Opis: Kravje mleko predstavlja pomemben vir potrebnih hranil za človeka, vendar pa mnogim ljudem povzroča zdravstvene težave. Alergija na mlečne proteine in preobčutljivost sta med najbolj razširjenimi prehranskimi težavami, za katere je med drugim odgovoren tudi mlečni protein beta kazein oziroma njegova alelna različica A1. Ena od rešitev je selekcija goveda (Bos taurus) na različico beta kazeina A2, pri katerem naj ne bi bilo tovrstnih težav oziroma naj bi se pojavljale v močno zmanjšanem obsegu. V okviru magistrskega dela je bil razvit zanesljiv ter cenovno in časovno ugoden genetski test za ločevanje alelnih različic beta kazeina pri govedu. Pri razvoju testa so bili načrtovani začetni oligonukleotidi, ki so sposobni zanesljivo ločevati ob alelni različici. Skozi optimizacijo je bil razvit protokol za izolacijo dezoksiribonukleinske kisline iz dlake goveda. Z optimizacijo števila ciklov, temperaturnih območij in trajanja posameznih korakov je bil ustvarjen protokol polimerazne verižne reakcije, ki uspešno in zanesljivo pomnoži le tisto obliko beta kazeina, ki je prisotna v izoliranem vzorcu dezoksiribonukleinske kisline. Pregled dobljenih rezultatov in končno določanje oblike beta kazeina (A1A1, A1A2 ali A2A2) v vzorcu dezoksiribonukleinske kisline sta bila izvedena s pomočjo talilnih krivulj. Zanesljivost testa je bila odvisna predvsem od uspešnosti načrtovanja in sprememb začetnih oligonukleotidov, njihove temperature prileganja in števila ciklov polimerazne verižne reakcije. Ta test manjšim kmetom ponuja cenovno ugodno genetsko testiranje govedi na prisotnost A2-beta kazeina in nadaljnjo selekcijo, zbiranje ter trženje mleka in mlečnih izdelkov višje kakovosti.
Ključne besede: beta kazein, qPCR, A2-mleko, genetski test
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB) |
8. Finančna analiza gradnje novega hleva na srednje veliki kmetijiMojca Zavišek, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za srednje veliko mešano kmetijo. V prvem delu naloge je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, kjer je osrednja metodologija metoda kalkulacij skupnih stroškov. Kalkulacija je razdeljena na dva dela, in sicer ekonomska analiza prireje pitancev in ekonomska analiza pridelave vina in grozdja. V drugem delu pa je uporabljena finančna ocena investicije za gradnjo novega hleva. Oba metodološka postopka dopolnjuje še metoda simulacijskega modeliranja. Ob predpostavki vhodnih parametrov analize, rezultati raziskave kažejo, da sta obe panogi na kmetiji ekonomsko upravičeni, saj je koeficient ekonomičnosti v obeh primerih pozitiven in znaša v panogi vinogradništva Ke = 1,63 in v prireji pitancev Ke = 1,41. Zaradi želje po usmerjanju kmetije bolj v živinorejsko panogo kot razvoj vinogradništva, smo na podlagi ocene investicij ocenili iz praktičnega in finančnega dela smiselnost postavitve novega hleva za pitance. Na podlagi ocenjenega konstantnega letnega denarnega toka kmetije in ocenjene vrednosti investicije, ugotavljamo, da se nam izbrana investicija pri 5,5 % letni obrestni meri povrne v petih letih kmetovanja. Raziskava je podkrepljena še s swot analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in morebitne nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije eno od najtežjih hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: modelne kalkulacije, investicija, hlev, simulacijsko modeliranje
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 51; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. Analiza perspektiv pridelave sladkorne peseMaja Škrinjar, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 57; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih rejeDavorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 22
Celotno besedilo (598,28 KB) |
