Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 42; Prenosov: 8
Celotno besedilo (912,61 KB)

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 5
Celotno besedilo (832,63 KB)

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Kakovost storitve sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji se je v raziskavi ocenjevala s pomočjo večkriterijskega modela za kvalitativno oceno metodologije DEX. Gre za orodje, ki uporabniku pomaga priti od mnogih možnosti do odločitve. V raziskavi se je ocenjevala kvaliteta sortiranja komunalnih odpadkov sedmih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Ocenjevanje je temeljilo na osnovi osmih vrst sekundarnih surovin. Parametri ocenjevanja so bili kakovost sekundarnih surovin, ki jo determinira njihova čistost, rednost oddajanja sekundarnih surovin v reciklažo, ki temelji na učinkovitosti sortiranja, ter nakladalna teža posamezne balirane frakcije pri transportu sekundarnih surovin v reciklažo, ki je v osnovi odvisna od tehnične opremljenosti centrov. Zbiranje potrebnih podatkov je potekalo v obdobju šestih mesecev, in sicer od januarja 2017 do vključno junija 2017. Končni rezultati so podali informacije glede predhodno zastavljenih pet hipotez. Ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki je podalo končno oceno »dobro« podjetjema A in D. Z oceno »srednje« so bila ocenjena podjetja B, C in F. Končno oceno »slabo« sta dobili podjetji E in G. V raziskavi so grafično prikazani tudi rezultati centrov za ravnanje z odpadki glede na vsak atribut oz. sekundarno surovino posebej. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti za preizkus odzivnosti modela. Ta se je izvajala s spremembo funkcije koristnosti na nivoju »izbor materiala«. S spremembami zahtevane vrednosti uteži so bili razviti štirje scenariji. Pri vsakem od njih se je določenemu atributu zahtevana vrednost uteži povečala na 70 %, preostalim atributom pa se je vrednost uteži znižala na 10 %. Na ta način se je ugotavljalo, kako določen atribut vpliva na končno oceno variant oz. na oceno posameznega centra za ravnanje z odpadki. Tudi po različnih scenarijih se samo pri podjetjema A in D končna ocena ni razlikovala od ocene, ki sta jo podjetji dobili pri začetnem razvoju modela.
Ključne besede: centri za ravnanje z odpadki, ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki, sekundarne surovine, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,76 MB)

Opis: Koristne mikrobne kulture so značilne za črevesno mikrofloro zdravih ljudi. Več kot 80 % celic imunskega sistema se nahaja v črevesju. Glavni namen uživanja probiotikov je ohranjanje, obnavljanje in bogatenje črevesne mikrobiote s koristnimi bakterijami, ki imajo ključno vlogo pri krepitvi presnove, imunskega sistema in zdravja. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) ter študenti Medicinske fakultete (MF) Univerze v Mariboru, smo raziskali informiranost študentov o pomenu in vplivu mikrobiote na zdravje ter kakšno je njihovo poznavanje probiotičnih izdelkov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 60 študentov z vsake fakultete. Uporabili smo statistični program SPSS za analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo ugotovili, da so študenti MF bolj informirani kot študenti FKBV. Pri obeh fakultetah velja, da študentke niso pogostejši uporabniki probiotikov od študentov in da se vsi, ki uživajo probiotike, ne pritožujejo nad njihovo ceno. Pomemben rezultat je, da le študenti MF probiotike ne uvrščajo med funkcionalna živila. Menimo, da bi morali vsi študenti pridobiti več informacij in se bolj poučiti o naravnih produktih, ki blagodejno vplivajo na človeka in njegov organizem.
Ključne besede: probiotiki, mikrobiota, funkcionalna živila, črevesje
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 85; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,20 MB)