Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V obdobju 2019/2020 smo v letnem ciklu spremljali razvoj vegetativnih in generativnih organov jagode (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery' v nasadu jagod v Zrkovcih. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih organov rastline v odvisnosti od temperature tal in zraka ter začetne mase sadik. Ugotovili smo, da temperatura zraka pod 5 °C zaustavlja vegetativni razvoj nadzemnega dela rastline. Podzemni del rastline najintenzivneje raste v jesenskem času, medtem ko njegovo dejavno rast zaustavljajo temperature tal pod 5 °C. Velika variabilnost v masi »frigo« sadik v istem kakovostnem razredu (npr. razred A) se jasno odraža v potencialu tvorjenja poganjkov, kar neposredno vpliva na generativni razvoj sadik; sadike z večjo začetno maso razvijejo večje število primerno razvitih poganjkov, zato so v pedoklimatskih pogojih SV Slovenije primernejše za sajenje v tla v obdobju konec junija in začetek julija.
Ključne besede: jagoda, vegetativni razvoj, generativni razvoj, letni cikel, »frigo« sadika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Podnebne spremembe, degradacija tal in okolja, erozija rodovitne prsti, upad biodiverzitete, onesnaževanje voda in večanje svetovne populacije so problemi, s katerimi se soočamo v sedanjosti. Za nekaj naštetih problemov je eden glavnih krivcev prav (industrijsko) kmetijstvo, ki pa bo moralo doživeti močnejše spremembe, če bomo hoteli upoštevati cilje Agende 2030. V potrebi po primernih in konkretnih rešitvah za izvajanje okolju zelenih, a hkrati produktivnejših praks, smo se odločili, da v magistrski nalogi naredimo finančno analizo kmetijsko-gozdarskega (angl. agroforestry) sistema, in sicer drevoredov (angl. alley cropping), ki lahko ob pravilnem upravljanju ponudijo rešitve na omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja smo naredili tehnološko ekonomsko simulacijski model, ki nam pove podatke o ekonomiki proizvodnje v drevoredih, ter kasneje še finančno analizo z dinamično metodo neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 40 let. Obravnavana drevesna vrsta je oreh (Juglans regia L.) z gostoto sajenja 56 dreves/ha, med drevoredi (vrstami dreves) pa izvajamo poljedelsko operacijo s štiriletnim kolobarjem. NSV drevoredov oz. štiri scenarije drevoredov smo primerjali z NSV njive po 40 letih. Ugotovili smo, da je finančno in ekonomsko uporaba kmetijsko-gozdarskega sistema oz. drevoredov finančno primernejša oblika rabe tal kot monokulturna njiva. NSV drevoredov za tri od štirih scenarijev so bili boljši v primerjavi z NSV njive po 40 letih.
Ključne besede: kmetijsko-gozdarski sistem, drevoredi, finančna analiza, simulacija, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,97 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo obsežnega pregleda strokovne literature teoretično predstaviti antinutritive v stročnicah ter njihove tehnološke in prehranske lastnosti. Antinutritivi so sekundarni presnovki, ki imajo specifične biološke učinke na strukturno in fiziološko delovanje specifičnih spojin. Nekateri zavirajo presnovo beljakovin, drugi ovirajo sprejem mineralov, tretji pa zavirajo sprejem vitaminov. Obstajajo razlike v količinah posameznih antinutritivov med različnimi vrstami stročnic ter različnimi sortami znotraj posamezne vrste. Ker stročnice vsebujejo antinutritive, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehransko vrednost, poskušamo v živilih njihovo koncentracijo zmanjšati oz. jih odstraniti z različnimi tehnološkimi procesi. Antinutritivi v stročnicah niso v enaki meri zastopani, kakor tudi različni antinutritivi nimajo enakih fizioloških učinkov. Pri ljudeh in živalih lahko povzročijo neustrezno prehranjenost ali malnutricijo oz. lahko njihovo uživanje povzroči pomanjkanje mikrohranil in mineralnih snovi. Ravnovesje med koristnimi in škodljivimi učinki rastlinskih antinutritivov je odvisno od njihove koncentracije, kemijske strukture, časa izpostavljenosti in interakcije z drugimi prehranskimi komponentami.
Ključne besede: antinutritivi, stročnice, odstranjevanje, zdravje, analitika
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,28 MB)