1. Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacijeAnej Gliha, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,43 MB) |
2. Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemovSara Tajnikar, 2019, magistrsko delo Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za
razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih.
Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov.
Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih
mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika
pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih
makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S
holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja
nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga
implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili
aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V –
vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje,
t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih
vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo
izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,00 MB) |
3. Vsebnost aflatoksinov b1, b2, g1, g2 v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v SlovenijiPetra Trofenik, 2019, magistrsko delo Opis: Aflatoksini so najpogostejša in najbolj raziskana skupina mikotoksinov. Kljub strogim EU zakonodajnim omejitvam za aflatoksine v krmi za živali in v živilih bi se zaradi podnebnih sprememb še zmeraj lahko zgodilo, da se pojavijo na trgu tudi onesnažena živila in krma. Aflatoksini se lahko pojavijo v surovinah in živilih, so genotoksični in rakotvorni ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Namen naše raziskave je bil preučiti prisotnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 v vzorcih hrane in krme na slovenskem trgu med letoma 2010 in 2016. Skupaj je bilo analiziranih 1322 vzorcev živil in 445 vzorcev krme, pri katerih je 2 % vzorcev hrane (najpogosteje arašidov) in 4 % vzorcev krme (najpogosteje koruza) presegalo EU mejne vrednosti. Večina vzorcev drastično ne odstopa od mejnih vrednosti iz Uredbe EU. Sklepamo lahko, da je zaskrbljenost za zdravje potrošnikov v zvezi z izpostavljenostjo živil aflatoksinom minimalna.
Ključne besede: aflatoksin / mikotoksin / vzorci živil in krme / Slovenija / uradni nadzor.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Finančna analiza investicije v gradnjo hleva in pripadajočih objektov za konjeTine Sušek, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji in tudi drugod po svetu opazen trend povečanja števila konj in zanimanja za konjeniški šport. Med leti 2000 in 2010 se je v Sloveniji število konj povečalo za 57 %, delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo konje, pa za 28 %. V magistrskem delu smo na podlagi ocenjenih podatkov o stroških in prihodkih ter vrednosti investicije razvili simulacijski model, na podlagi katerega smo izdelali finančno analizo za postavitev hleva in pripadajočih objektov za konje z namenom nudenja storitve oskrbe konj. Za izračun smo uporabili metodo neto sedanje vrednosti (NSV). V skladu z uporabljenimi vhodnimi parametri smo ocenili lastno ceno (LC) v višini 195,68 € na žival mesečno ter koeficient ekonomičnosti (KE) 1,69. Neto sedanja vrednost (NSV), ocenjena na osnovi letnega denarnega toka (LDT) v višini 16.298,79 € ter višini investicije v skupni vrednosti 122.639,84 €, je v primeru 5 % obrestne mere pozitivna v desetem letu (3.215,07 €), v primeru 7,5 % obrestne mere pa v dvanajstem letu (3.435,81 €).
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, hlev, konj
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 65; Prenosov: 9
Celotno besedilo (875,08 KB) |
5. Vpliv elektrokemično aktivirane vode na rast in razvoj krizantemKlara Copot, 2019, magistrsko delo Opis: V okviru raziskave smo leta 2018 v rastlinjaku vrtnarstva Iris v Svetem Juriju ob Ščavnici, proučevali vpliv elektrokemično aktivirane vode, ki smo jo pridobivali s sistemom Envirolyte®, na rast in razvoj krizantem. V poskusu smo vključili dve sorti lončnih krizantem ('Tonka Blanc', 'Jahou CoCo') in dve sorti krizantem za rezanje ('Annecy White', 'Ninja'). Rastline posajene v lonce smo po potrebi zalivali s tremi različnimi koncentracijami vode Envirolyte® (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Pri lončnih krizantemah smo ugotovili značilen vpliv elektokemično aktivirane vode na povečano število in premer socvetij ter svežo in posušeno maso rastline in socvetij. Krizanteme za rezanje so bile višje in bolj razraščene kar se je odražalo v večji masi nadzemnega dela rastline. Vpliv vode Envirolyte® na rast in razvoj proučevanih sort je odvisen od koncentracije mešanja. Na osnovi rezultatov raziskave lahko potrdimo, da ima voda pripravljena z elektrokemično aktivacijo, značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort krizantem.
Ključne besede: krizanteme, Dendrathema × grandiflora Tzvelv., elektrokemično aktivirana voda, rast, morfološke lastnosti
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresijeUrška Pačnik, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 9
Celotno besedilo (599,60 KB) |
7. Vsebnost mikotoksina zearalenona v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v SlovenijiEvelina Leskovar Smole, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali prisotnost mikotoksinov v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji. Podatke smo pridobili od Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zanimal nas je predvsem delež neskladnih in onesnaženih vzorcev živil in krme glede na Uredbo komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in Priporočilo komisije z dne 17. avgusta 2006, o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT – 2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo. Prav tako smo preverili vzorce glede na izvor in način pridelave pri živilih. Pri živilih smo izmed skupnega števila 594 vzorcev imeli 6,2 % onesnaženih vzorcev, vendar le 1,5 % neskladnih vzorcev, ki so presegli predpisane vrednosti v Uredbi komisije. Pri krmi je bilo od skupnih 251 vzorcev 27,6 % vzorcev onesnaženih, 3,6 % pa neskladnih. Izmed vseh vzorcev lahko povzamemo, da sta najbolj dovzetni rastlini za razvoj mikotoksina zearalenona koruza in pšenica in posledično njuni proizvodi. Največ neskladnih vzorcev tako pri krmi kot pri živilih smo zaznali v letu 2015, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu za razvoj gliv.
Ključne besede: mikotoksin, zearalenon, onesnaževanje, vzorci živil in krme, Slovenija
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1001,34 KB) |
8. Antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika (Solanum lycopersicum L.)Simon Janžekovič, 2019, magistrsko delo Opis: Paradižnik vsebuje številne antioksidante. Je najpomembnejši vir likopena v prehrani, hkrati pa so tudi vir askorbinske kisline, β-karotena, vitamina E in fenolnih spojin, predvsem flavonoidov. Kultivarji paradižnika imajo plodove različnih barv, ki so posledica genotipov, z različnimi pigmenti. Zraven genotipa, imajo dodaten vpliv na vsebnost snovi tudi stopnja zrelosti, pogoji pridelave in podnebni dejavniki. Paradižnik je bil vključen v številne epidemiološke raziskave zaradi pozitivnih učinkov na zdravje ljudi. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika. V poskus smo vključili 40 kultivarjev, ki smo jih razdelili v šest barvnih skupin. Antioksidativni potencial smo merili z metodama FRAP in ORAC. Ugotovili smo, da se barva plodov statistično značilno vpliva na antioksidativni potencial. V povprečju so imeli višji antioksidativni potencial paradižniki s temnimi in antiocian plodovi. Najnižje vsebnosti so imeli v povprečju kultivarji z belimi plodovi. Opravili smo korelacijske teste, ki so pokazali povezavo med FRAP in ORAC meritvami z barvnimi skupinami, nismo pa dokazali povezave z znotrajceličnim antioksidativnim potencialom, vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami in vsebnostjo vitamina C.
Ključne besede: antioksidanti, FRAP, ORAC, paradižnik
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 40; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,22 MB) |
9. Rangiranje tveganj kemičnih dejavnikov tveganja v prehrani otrokTamara Krevh, 2019, magistrsko delo Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 13
Celotno besedilo (783,64 KB) |
10. Določanje tehnološke zrelosti nekaterih sort namiznega grozdja na osnovi kemijske analize, senzorične ocene in bioklimatskih indeksovMarko Mramor, 2019, magistrsko delo Opis: V letih 2015, 2016 in 2017 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede proučevali fenološke, senzorične in kemijske lastnosti 19 namiznih sort grozdja. Posamezne fenofaze od brstenja do tehnološke zrelosti smo določili s pomočjo sistema BBCH. Senzorično oceno grozdja smo opravili pri vsebnosti sladkorja od 65–75 °Oe (tehnološka zrelost). Bele sorte so fenofazo brstenja dosegle na 97. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 68 dni, od BBCH 65–81 50 dni in do tehnološke zrelosti 35 dni. Modre in roza sorte so brstele na 100. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 64 dni, od BBCH 65–81 54 dni in do tehnološke zrelosti 32 dni. Glede na Huglinov indeks (HI) so bile najbolj primerne sorte, ki spadajo v HI-2 in HI-3 razred vinogradniške klime in so rane oziroma srednje pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Te tolerantne sorte so bile 'Muscat bleu', 'Arkadia', 'Nero', 'Prezentabil', 'Muscat letnii' in 'Katharina'. Prav tako so imele večjo vsebnost suhe snovi, manjšo vsebnost skupnih kislin, so muškatnega okusa in so bile potencialnemu potrošniku najbolj zanimive. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji mogoče pridelati kakovostno namizno grozdje nekaterih tolerantnih sort, če upoštevamo podnebne razmere pridelovalnega območja.
Ključne besede: namizno grozdje, tolerantne sorte, bioklimatski indeksi, kakovost
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 31; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,07 MB) |
