| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 345
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit '
Nina Planinc, 2021, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Poslovni načrt predelave mokarjev
Kaja Glavač, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

3.
Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins'
Blažka Rašl, 2021, magistrsko delo

Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Antioksidativni potencial različnih sort hmelja
Tamara Kobale, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.
Ključne besede: Hmelj, antioksidativni potencial, FRAP, ORAC
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

5.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah
Monika Javrnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Ključne besede: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

8.
Vpliv uporabe mletega suhega ali siliranega koruznega zrna na intenzivnost pitanja goveda in ekonomsko oceno vzreje
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Ključne besede: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Humani biomonitoring izpostavljenosti težkim kovinam in njihov potencialni učinek na zdravje prebivalcev Slovenije in Evropske unije med leti 2011 in 2014
Barbara Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Humani biomonitoring je znanstveno razvit pristop za ocenjevanje izpostavljenosti ljudi kemikalijam, ki temelji na merjenju in spremljanju sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih. V magistrskem delu smo za obdobje med leti 2011 in 2014 s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter dosedanjih raziskav na področju humanega biomonitoringa preučili izpostavljenost prebivalcev Slovenije in Evropske unije težkim kovinam in njihovemu potencialnemu vplivu na zdravje. Vsako izmed težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen) smo med seboj primerjali po posameznih biomarkerjih (kri, urin, humano mleko, lasje). Osredotočili smo se na referenčne vrednosti pri odraslih preiskovancih obeh spolov s povprečno starostjo med 18 in 49 leti. V raziskavah so bili najpogosteje uporabljeni biomarkerji kri, urin in humano mleko. V slovenski raziskavi je za višje ostanke težkih kovin v krvi in urinu v povprečju dovzetnejši moški spol, medtem ko je ženski spol dovzetnejši glede ostankov živega srebra v laseh. V preostalih študijah Evropske unije so moški v povprečju dosegli višje ostanke težkih kovin v krvi, ženski spol pa je višje ostanke težkih kovin dosegel v urinu. Predlagane referenčne vrednosti ostankov posameznih težkih kovin glede na preučevane biomarkerje so bile najpogosteje presežene v krvi, urinu in manj pogosteje v humanem mleku in laseh. Izpostavljenost splošnega prebivalstva težkim kovinam kadmija, svinca, živega srebra in arzena je nizka. Obremenjenost z merjenimi težkimi kovinami v splošnem ne predstavlja tveganja za preiskovano populacijo.
Ključne besede: humani biomonitoring, biološki označevalec, težke kovine, biokemijske analize, referenčne vrednosti
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Primerjava mlečnosti prvesnic črnobele pasme glede na izvor
Maja Vocovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P < 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.
Ključne besede: krave molznice, črnobela pasma, prireja mleka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici