Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predklavni in klavni postopki živalim povzročajo stres, trpljenje in bolečino, kar živali pogosto izražajo z oglašanjem (vokalizacijo). Negativnih aspektov ne moremo povsem preprečiti, a moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno raven. Eden izmed obveznih ukrepov za zagotavljanje dobrobiti živali je omamljanje pred zakolom, ki ob ustrezni izvedbi povzroči takojšnjo izgubo zavesti in s tem neobčutljivost na bolečino. Literatura navaja, da lahko omamljanje smatramo kot učinkovito, če se med omamljanjem oglaša 3 % živali ali manj. V raziskavi smo želeli preveriti učinkovitost omamljanja prašičev s plinom CO2 in goveda s penetrirnim klinom v eni izmed slovenskih komercialnih klavnic. Uporabili smo metodo beleženja oglašanja. Za vsako žival smo zabeležili, ali se ob omamljanju oglaša ali ne, nismo pa beležili jakosti in vrste oglašanja. Pri govedu smo dodatno zabeležili še število strelov, potrebnih za uspešno omamljanje. Podatki so bili zbrani v 13 serijah zakola goveda (n=483) in 9 serijah zakola prašičev (n=528). Pri govedu se je v povprečju oglašalo 6 % govedi oziroma od 0 do 15 % po posameznih serijah (v štirih serijah ≤3 %). Pri prašičih se je v povprečju oglašalo 7 % prašičev, v posameznih serijah pa od 5 do 11 %, v nobeni seriji ni bila dosežena meja 3 % ali manj. Pri 25 % govedi je bil za ustrezno omamljanje potreben več kot en strel (tudi do štirje). Ob večkratnih strelih se je povečala tudi frekvenca oglašanja (na 10 % živali). V raziskavi ugotovljena stopnja vokalizacije presega mejo sprejemljivosti največ 3 %, ki je glede na literaturo dosegljiva. V izbrani klavnici bi bilo priporočljivo pregledati stanje, identificirati morebitne probleme (vzdrževanje opreme, usposobljenost delavcev itd.) in jih sanirati.
Ključne besede: oglašanje, omamljanje, zakol, govedo, prašiči
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 81; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 76; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: Ksilitol je sladkorni alkohol, ki se uporablja kot sladilo v številnih živilskih produktih. V veliki meri so ga raziskovali zaradi njegovih učinkov v ustni votlini, raziskav o njegovem vplivu na človeško črevesno mikrobioto pa ni veliko. V tem magistrskem delu smo proučevali od odmerka odvisen učinek ksilitola (1, 3 in 5 g/L) na sestavo in metabolizem črevesne mikrobiote z uporabo dinamičnega črevesnega simulatorja mikrobiote debelega črevesa. Koncentracijo KVMK smo določili s HPLC sistemom s primerjavo retencijskega časa s standardi, amonij pa z Nesslerjevim reagentom. Absolutna kvantifikacija mikrobnih skupin je bila izvedena s qPCR. Statistična analiza rezultatov je pokazala, da dodatek ksilitola povzroči statistično značilne spremembe v številu bakterij Faecalibacterium, Roseburia, Bifidobacterium, Lactobacillus, Akkermansia in Blautia coccoides. Poleg tega se je metabolizem črevesne mikrobiote ob dodatku ksilitola statistično značilno spremenil, saj se je ob povečevanju koncentracije ksilitola koncentracija butirata povečala, koncentracija acetata in propionata pa zmanjšala v primerjavi s kontrolo. Poleg tega je statistična analiza pokazala statistično značilno negativno korelacijo med koncentracijo ksilitola in koncentracijo amonija. Koncentracijo KVMK je mogoče razlagati z mehanizmi navzkrižnega hranjenja med bakterijami. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ksilitol kaže prebiotične učinke na črevesno mikrobioto s povečanjem nastajanja koristnih metabolitov, zlasti butirata. Regulacija interakcije med ksilitolom, črevesno mikrobioto in metabolizmom potrebuje nadaljnje raziskave.
Ključne besede: simulator črevesja, ksilitol, črevesna mikrobiota, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,40 MB)