SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 258
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'
Vita Štefančič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (850,16 KB)

2.
Finančna analiza investicije v hladilnico s kontrolirano atmosfero
Gašper Žerjal, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Na svetovni ravni se je od leta 1990 pridelava ameriških borovnic (Vaccinum corymbosum L.) povečala za štirikrat. V Sloveniji je trenutno posajenih nekaj deset hektarjev nasadov ameriških borovnic. Največ na Ljubljanskem barju, kjer se pridelava kljub ugodnim razmeram in povpraševanju ni zelo razširila. Zaradi kratke sezone obiranja in presežkov na trgu v poletnih mesecih se lahko v hladilnici s kontrolirano atmosfero podaljša obstojnost plodov ter izven sezone potencialno dosega višje prodajne cene. V magistrskem delu je s pomočjo razvitega simulacijskega modela ocenjena ekonomika 10 ha velikega nasada ameriških borovnic in investicija v hladilnico s kontrolirano atmosfero po metodi neto sedanje vrednosti (NSV). Zaradi spremenljivih razmer na trgu in nihanja letnih pridelkov so analizirani trije scenariji, v katerih sta ključni spremenljivki predvidena prodajna cena za kilogram ameriških borovnic in hektarski pridelek. Pridelava je s finančnega vidika v vseh analiziranih scenarijih upravičena. Za prvi scenarij je ocenjen najvišji koeficient ekonomičnosti (KE = 1,23), najnižji ocenjeni KE je v primeru tretjega scenarija (1,02). Ocenjena NSV znaša po desetih letih ob 4% diskontni stopnji pri prvem scenariju 408.027 €, pri drugem scenariju -175.027 € in pri tretjem scenariju 163.447 €. Rezultati so pokazali, da se investicija povrne v predpostavljenem času samo v primeru prvega in tretjega scenarija.
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, ameriške borovnice, hladilnica
Objavljeno: 19.11.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (740,72 KB)

3.
Morfološke in genetske analize posameznih genotipov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) na območju Goričkega
Anja Ivanuš, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Ključne besede: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (14,25 MB)

4.
Poznavanje alternativnih načinov prehranjevanja med študenti
Anja Murg, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali odnos študentov do prehrane, zlasti do alternativnih načinov prehranjevanja ter njihove prehranjevalne navade. Ugotavljali smo tudi povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija ter kroničnimi boleznimi. Raziskovalni del je zajemal predstavitev rezultatov, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 200 študentov štirih različnih fakultet Univerze v Mariboru in 50 študentov Višje strokovne šole za lesarstvo Maribor. Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 233 vsejedcev. Raziskava je glede na priporočila uravnotežene prehrane pokazala, da 27 % študentov poje premalo sadja in zelenjave, 52,4 % poje premalo rib, preveč mesa ter mesnih izdelkov zaužije 61,2 % študentov in po nezdravih prigrizkih poseže 45,6 %. Ugotovili smo, da način prehranjevanja ne vpliva na pojav kroničnih bolezni, obstaja pa povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija, kjer imajo težave s pomanjkanjem tisti, ki posegajo po alternativnih načinih. Preverjali smo tudi stopnjo strinjanja s trditvami glede naklonjenosti alternativnim načinom prehranjevanja in subvencionirane prehrane. Iz rezultatov je razvidno, da študentje niso naklonjeni trditvam, ki odražajo naklonjenost alternativnim načinom prehranjevanja.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, alternativni načini prehranjevanja, prehranjevalne navade študentov
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Vpliv sezone na sestavo mleka
Barbara Štajner, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrskega dela smo vrednotili vpliv sezone glede na sestavo mleka z območij, ki jih analizira laboratorij za mleko na KGZS Zavodu Ptuj (Ptuj, Celje, Novo mesto). V raziskavo smo vključili analize, ki so bile opravljene v sklopu AT4-kontrole (kontrola prireje mleka) za obdobje desetih let (2004–2014). Obravnavali smo naslednje parametre: vsebnost maščob, beljakovin, laktoze, sečnine in število somatskih celic v mleku. Za analizo obravnavanih meritev smo uporabili opisno statistiko, linearno regresijo ter preverili korelacije med parametri. Vpliv sezone smo ugotavljali s stališča treh dejavnikov: prehranjevalnega režima (zimski, letni obrok), vpliva obdobja (pomlad, poletje, jesen, zima) in območja prireje. Rezultati so pokazali, da se posamezni parametri mleka spreminjajo glede na prehranjevalni režim, glede na letni čas in da med območji obstajajo razlike. Med obravnavanimi spremenljivkami se je na območju Novega Mesta pokazala pozitivna korelacija med maščobo in sečnino ter številom somatskih celic in leti v obravnavanem obdobju, medtem ko so bile na območju Celja in Ptuja izbrane spremenljivke monotono povezane.
Ključne besede: mleko / maščobe / beljakovine / laktoza / sečnina/ somatske celice / analiza
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

6.
Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Mojca Kramberger, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Ključne besede: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 135; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (973,84 KB)

7.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 49; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Izolacija in karakterizacija bakterije Clostridum difficile s površine krompirja
Tamara Simonič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija, ki povzroča črevesne okužbe, najpogosteje po zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji in po kirurških posegih, ki privedejo do porušenja normalne črevesne mikrobiote. Bakterijo lahko najdemo v različnih naravnih okoljih, črevesju živali in tudi hrani. Namen magistrskega dela je bil izolirati in karakterizirati bakterijo C. difficile s površine krompirjev, kupljenih v različnih lokalnih trgovinah ter iz čim več različnih držav. Iz 8 različnih trgovin smo pridobili 23 vzorcev krompirja, ki so izvirali iz 10 različnih držav. Prisotnost C. difficile smo dokazali pri 14 vzorcih (60,9 %). Iz vseh vzorcev smo osamili 162 izolatov C. difficile, katerim smo najprej s PCR-pomnoževanjem potrdili za C. difficile specifični gen cdd3, ter jih opredelili s PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Vseh 162 izolatov smo uvrstili v 9 različnih PCR-ribotipov: 012, 014/020, 023, 027, 053, 126, 150, SLO 129 in SLO187. Najpogostejši PCR-ribotip je bil 014/020, sledila sta ribotipa 053 in 126. Toksigenih je bilo 137 izolatov, kasneje uvrščenih v 5 različnih toksinotipov – toksinotip 0, I, III, IV in V, 26 izolatov pa je bilo netoksigenih (s PCR nismo mogli dokazati prisotnosti toksinskih genov). Naši rezultati kažejo, da je krompir kontaminiran s sporami bakterije C. difficile v visokem deležu in da lahko na krompirju najdemo enake PCR-ribotipe, kot se pojavljajo pri ljudeh, živalih in v okolju.
Ključne besede: Clostridium difficile, krompir, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Antiproliferacijski in antioksidativni učinki nekaterih razvejanih in kratkoverižnih maščobnih kislin
Špela Pertinač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maščobne kisline (MK) so pomembne pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore in metabolizma. Njihova ustrezna količina zmanjšuje pojavnost številnih bolezni (alergij, astme, raka ter avtoimunskih, presnovnih in nevroloških bolezni). Namen raziskave je bil ugotoviti, če izbrane kratkoverižne alifatske (KVMK) in razvejane maščobne kisline (RMK) vplivajo na proliferacijo človeških epitelnih celic linije H4 in Caco-2 in če povzročajo oksidativni stres v celicah TLT. MTT-test smo uporabili kot pokazatelj vpliva MK na proliferacijo celic, barvilo DCFH-DA pa kot pokazatelj oksidativnega stresa. Rezultati so pokazali, da visoke koncentracije MK vplivajo na zmanjšanje proliferacije pri celičnih linijah H4 in Caco-2. MK v celicah TLT povzročajo oksidativni stres že pri najnižjih testiranih koncentracijah. Pri mlečni, heksanojski, valerični, izovalerični in 2-metilbutirični kislini je pri najvišjih koncentracijah dodanih MK oksidativni stres najvišji, medtem ko propanojska, Na-butirat in 4-metilvalerična kislina pri najvišji koncentraciji celo zavirajo oksidativni stres.
Ključne besede: maščobne kisline, proliferacija celic, oksidativni stres
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

10.
Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVeg
Urška Lisec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Ključne besede: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici