| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 358
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uspešnost zatiranja glivičnih bolezni pšenice brez triazolskih fungicidov : magistrsko delo
Nejc Hrastnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V letih 2018 in 2019 smo izvedli dva poljska poskusa, da bi preverili učinkovitost alternativnih fungicidnih škropilnih programov v primerjavi s triazolskimi fungicidnimi programi za zatiranje glivičnih bolezni pšenice (Triticum aestivum L.) sorte 'Illico'. Leta 2019 so bili za primerjavo med škropilne programe vključeni tudi biostimulatorji. Spremljali smo učinkovitost zatiranja pšenične rje (Puccinia triticina), pšenične listne pegavosti (Septoria tritici), žitne pepelovke (Blumeria graminis) in fuzarioze žit (Fusarium sp.). Analizirali smo tudi količino pridelka in kakovostne parametre zrnja. Ugotovili smo, da so imeli škropilni programi z aktivnimi snovmi iz skupine triazolov višje učinkovitosti za zatiranje proučevanih bolezni v primerjavi s programi brez triazolov. Razlike so bile sicer majhne in statistično neznačilne. Večje razlike pa so se pokazale v količini pridelka. V sezoni 2018 so imeli programi s triazoli v povprečju za 100 kg/ha višji pridelek zrnja, medtem ko se je razlika v letu 2019 gibala okoli 900 kg/ha. Tudi v tem primeru so statistično značilne razlike nastale le pri obravnavanjih, za katera vemo, da imajo nizko učinkovitost, ker so bili sestavljeni iz pripravkov, ki niso klasični fungicidi. Razlike med kakovostnimi parametri so bile v obeh sezonah minimalne, kar kaže na to, da škropilni programi niso imeli velikega vpliva na kakovost pšeničnega zrnja.
Ključne besede: fungicidi, triazoli, učinkovitost, pšenica, bolezni
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 93; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Vegetativni in generativni razvoj jagod (fragaria x ananassa duch.) : magistrsko delo
Mitja Lobnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V obdobju 2019/2020 smo v letnem ciklu spremljali razvoj vegetativnih in generativnih organov jagode (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery' v nasadu jagod v Zrkovcih. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih organov rastline v odvisnosti od temperature tal in zraka ter začetne mase sadik. Ugotovili smo, da temperatura zraka pod 5 °C zaustavlja vegetativni razvoj nadzemnega dela rastline. Podzemni del rastline najintenzivneje raste v jesenskem času, medtem ko njegovo dejavno rast zaustavljajo temperature tal pod 5 °C. Velika variabilnost v masi »frigo« sadik v istem kakovostnem razredu (npr. razred A) se jasno odraža v potencialu tvorjenja poganjkov, kar neposredno vpliva na generativni razvoj sadik; sadike z večjo začetno maso razvijejo večje število primerno razvitih poganjkov, zato so v pedoklimatskih pogojih SV Slovenije primernejše za sajenje v tla v obdobju konec junija in začetek julija.
Ključne besede: jagoda, vegetativni razvoj, generativni razvoj, letni cikel, »frigo« sadika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
Odpornost nekaterih križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe v klimatskih razmerah leta 2018 : magistrsko delo
Doroteja Podkrajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 68; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcev
Matija Lednik, 2022, magistrsko delo

Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Analiza investicije novogradnje hleva za piščance na kmetiji meško : magistrsko delo
Mirjana Walner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za veliko mešano kmetijo Meško, kjer se ukvarjajo s perutninarstvom in govedorejo, pridelujejo pa tudi česen za Semenarno Ljubljana. V magistrski nalogi je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, ki se nanaša samo na perutninarstvo. Namen naloge je, da s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov, ocenimo ekonomičnost reje piščancev na kmetiji Meško. Za oceno ekonomske upravičenosti investicije smo uporabili metode kalkulacij skupnih stroškov in simulacijskega modeliranja. Sledila je finančna analiza investicije. Višina investicije je bila ocenjena na 500.000,00 €. Letni denarni tok reje piščancev je znašal 63.999,83 €, skupni stroški za analizirano panogo so znašali 25.720,43 €. S pomočjo kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili koeficient ekonomičnosti, ki znaša Ke = 3,19. Nato smo ocenili parameter NSV pri 5 % obrestni meri, ki je znašal 31.609,08 €. S tem smo ugotovili, da je poslovanje analizirane kmetije ekonomsko upravičeno in da je gradnja novega hleva na kmetiji smiselna, saj bi se investicija ob trenutnih odkupnih cenah piščancev povrnila v 11. letu. Ocenili smo tudi ISD. Izračunan ISD znaša 6,18 %. NSV takrat znaša 16,84 €. Raziskava je bila podkrepljena še s S.W.O.T. analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije ena od najtežjih, hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: perutnina, investicija, skupni stroški, kalkulacija, novogradnja
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

6.
Finančna analiza kmetijsko - gozdarskega sistema : magistrsko delo
Smiljan Kos, 2022, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe, degradacija tal in okolja, erozija rodovitne prsti, upad biodiverzitete, onesnaževanje voda in večanje svetovne populacije so problemi, s katerimi se soočamo v sedanjosti. Za nekaj naštetih problemov je eden glavnih krivcev prav (industrijsko) kmetijstvo, ki pa bo moralo doživeti močnejše spremembe, če bomo hoteli upoštevati cilje Agende 2030. V potrebi po primernih in konkretnih rešitvah za izvajanje okolju zelenih, a hkrati produktivnejših praks, smo se odločili, da v magistrski nalogi naredimo finančno analizo kmetijsko-gozdarskega (angl. agroforestry) sistema, in sicer drevoredov (angl. alley cropping), ki lahko ob pravilnem upravljanju ponudijo rešitve na omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja smo naredili tehnološko ekonomsko simulacijski model, ki nam pove podatke o ekonomiki proizvodnje v drevoredih, ter kasneje še finančno analizo z dinamično metodo neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 40 let. Obravnavana drevesna vrsta je oreh (Juglans regia L.) z gostoto sajenja 56 dreves/ha, med drevoredi (vrstami dreves) pa izvajamo poljedelsko operacijo s štiriletnim kolobarjem. NSV drevoredov oz. štiri scenarije drevoredov smo primerjali z NSV njive po 40 letih. Ugotovili smo, da je finančno in ekonomsko uporaba kmetijsko-gozdarskega sistema oz. drevoredov finančno primernejša oblika rabe tal kot monokulturna njiva. NSV drevoredov za tri od štirih scenarijev so bili boljši v primerjavi z NSV njive po 40 letih.
Ključne besede: kmetijsko-gozdarski sistem, drevoredi, finančna analiza, simulacija, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

7.
Strategija trženja vin z Meranovega in ekonomska analiza : magistrsko delo
Petra Štuhec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Ključne besede: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 148; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

8.
Tehnološke in prehranske lastnosti antinutritivov, navzočih v stročnicah
Nika Lichteneger, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je s pomočjo obsežnega pregleda strokovne literature teoretično predstaviti antinutritive v stročnicah ter njihove tehnološke in prehranske lastnosti. Antinutritivi so sekundarni presnovki, ki imajo specifične biološke učinke na strukturno in fiziološko delovanje specifičnih spojin. Nekateri zavirajo presnovo beljakovin, drugi ovirajo sprejem mineralov, tretji pa zavirajo sprejem vitaminov. Obstajajo razlike v količinah posameznih antinutritivov med različnimi vrstami stročnic ter različnimi sortami znotraj posamezne vrste. Ker stročnice vsebujejo antinutritive, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehransko vrednost, poskušamo v živilih njihovo koncentracijo zmanjšati oz. jih odstraniti z različnimi tehnološkimi procesi. Antinutritivi v stročnicah niso v enaki meri zastopani, kakor tudi različni antinutritivi nimajo enakih fizioloških učinkov. Pri ljudeh in živalih lahko povzročijo neustrezno prehranjenost ali malnutricijo oz. lahko njihovo uživanje povzroči pomanjkanje mikrohranil in mineralnih snovi. Ravnovesje med koristnimi in škodljivimi učinki rastlinskih antinutritivov je odvisno od njihove koncentracije, kemijske strukture, časa izpostavljenosti in interakcije z drugimi prehranskimi komponentami.
Ključne besede: antinutritivi, stročnice, odstranjevanje, zdravje, analitika
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Priročnik za uvajanje standarda ifs global markets food v podjetja
Andreja Podnar, 2021, magistrsko delo

Opis: Standard IFS Global Markets Food je sistem zagotavljanja varnih in kakovostnih živil. Z njegovo pridobitvijo kupci enotno ocenjujejo proizvajalce živilskih izdelkov. Glavni cilj magistrskega dela je bil ustvariti priročnik za uvajanje standarda IFS Global Markets Food in predstaviti prednosti, ki jih prinaša certificiranje podjetja s tem standardom. Magistrsko delo pomaga predvsem manjšim in slabše razvitim podjetjem, ki razmišljajo o uvedbi standarda IFS Global Markets Food v podjetje in imajo premalo predhodnega znanja ter tistim, katerih namen je v prihodnosti pridobiti certifikat IFS Food. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni standard in njegove posamezne zahteve, prednosti ter postopek uvajanja omenjenega standarda. V eksperimentalnem delu je bil standard dodatno obrazložen s praktičnimi nasveti in vsebuje še anketni vprašalnik z razpravo rezultatov. S pomočjo anketnega vprašalnika smo potrdili hipotezo magistrskega dela, da pridobitev IFS Global Markets Food certifikata doprinese podjetjem večje zaupanje poslovnega partnerja, zmanjšajo se nevarni dejavniki tveganja v proizvodnji podjetja in da standard IFS Global Markets Food stroškovno in upravljavsko ne obremenjuje podjetja.
Ključne besede: IFS Global Markets Food, IFS, HACCP, varnost živil, živilska proizvodnja
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Janko Golob, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici