1. Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočahDominika Klavž, 2019, magistrsko delo Opis: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Ključne besede: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 124; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. OCENA STANJA PONUDBE HRANE V ZDRAVSTVENI USTANOVITamara Žunko, 2019, magistrsko delo Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik pri ohranjanju in krepitvi našega zdravja. Da bi dosegli uravnoteženo prehrano, moramo jesti raznoliko prehrano iz vseh skupin živil. V magistrskem delu smo obravnavali ponudbo hrane v zdravstveni ustanovi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Omejili smo se na raziskovanje hranilne in energijske vrednosti hrane bolnikov z lahko prehrano, žolčno dieto in prehrano sladkornih bolnikov. Raziskava je potekala 21 dni zapored, vsako posamezno dieto smo spremljali 7 dni. Dnevno smo tehtali vse toplotno neobdelane surovine živil in toplotno obdelane porcije za štiri obroke (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Za ocenjevanje energijske in hranilne vrednosti posameznih živil smo si pri lahki prehrani in žolčni dieti pomagali s pomočjo računalniške aplikacije Odprta platforma za klinično prehrano, za prehrano sladkornih bolnikov pa smo uporabili preglednico enakovrednih živil. Ugotovili smo, da je glede na priporočila pri lahki prehrani, žolčni dieti in prehrani sladkornih bolnikov prišlo do majhnega odstopanja pri energijski in hranilni vrednosti hrane tehtanih porcij.
Ključne besede: lahka prehrana, žolčna dieta, prehrana sladkornih bolnikov, energijska vrednost, hranilna vrednost
Objavljeno: 03.06.2019; Ogledov: 65; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnikaTimotej Bedjanič, 2019, magistrsko delo Opis: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Ključne besede: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 13
Celotno besedilo (719,90 KB) |
4. Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebuleMarijan Sirk, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Ključne besede: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Ocena ekonomike vzreje brojlerjev z različnimi sistemi ogrevanja hlevaDenis Vasle, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je pripraviti finančno analizo za novogradnjo hleva za piščance pitance. Osredotočili smo se predvsem na različne sisteme ogrevanja hleva, medtem ko je gradbeni del v vseh analiziranih scenarijih enak. V analizo smo vključili devet različnih scenarijev, ki se med seboj razlikujejo le v načinu ogrevanja. Ločili smo jih glede na vir toplote (lesna biomasa, plin, elektrika), nato pa smo vsakemu energentu dodali ustrezne kombinacije načinov ogrevanja. Metodika naloge je razvoj simulacijskega modela, kjer se je v prvi fazi ocenila ekonomika vzreje brojlerjev ob različnih sistemih ogrevanja, v nadaljevanju pa še finančna analiza investicije. Izkazalo se je, da so med različnimi sistemi ogrevanja velike razlike in da moramo biti pozorni predvsem na opremo, s katero ogrevamo hlev. Najvišji koeficient ekonomičnosti smo ocenili v scenariju 4, in sicer 3,50, najnižjega pa v scenariju 5, kjer znaša 1,27. V nalogi smo ocenjevali tudi neto sedanjo vrednost (NSV), kjer je najnižja NSV ocenjena na 10 let in smo jo dobili pri scenarijih 3 in 4. Najvišja je v scenariju 5, kjer je vrednost NSV po 20 letih še vedno negativna.
Ključne besede: ekonomika, vzreja brojlerjev, sistemi ogrevanja hleva
Objavljeno: 16.04.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)Črtomir Kuhl, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 115; Prenosov: 36
Celotno besedilo (898,49 KB) |
8. Vpliv termina na količino in čistost izolirane dna iz listov sliv (prunus domestica l.) in bezgov (sambucus spp.)Sara Fekonja, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V naši raziskavi, ki je potekala v letu 2018 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor (laboratorij za genetiko), smo primerjali dve različni metodi izolacije DNA: klasično metodo CTAB (cetil trimetil amonijev bromid) in metodo CTAB z dodanim PVP (polivinilpirolidon), proteinazo in RNazo, ki smo jo poimenovali metoda PVP. Oba protokola smo uporabili pri dveh rastlinskih vrstah: pri slivah (Prunus domestica L.) in pri bezgu (Sambucus spp.). Izolacijo DNA smo izvajali v pomladnih in jesenskih mesecih, saj nas je zanimala razlika v količini in čistosti izolirane DNA v povezavi s starostjo oziroma zrelostjo rastlinskih tkiv (listov). Ugotovili smo, da je koncentracija izolirane DNA bezga in sliv višja pri rastlinskem materialu, ki je bil nabran v pomladanskem obdobju, kot pa pri listih, ki so bili nabrani v septembru. Ugotovili smo tudi, da izbira genotipa vpliva na koncentracijo izolirane DNA. Rezultati namreč kažejo, da smo večjo količino DNA izolirali pri bezgu, saj je bila povprečna izmerjena koncentracija DNA pri bezgu 496,4 ng/μl, pri slivah pa 69,34 ng/μl.
Ključne besede: Sambucus ssp. / Prunus domestica L. / izolacija DNA / CTAB / PVP
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 182; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,43 MB) |
9. Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemihIvica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 158; Prenosov: 23
Celotno besedilo (764,74 KB) |
10. Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v PomurjuKlavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 28
Celotno besedilo (941,20 KB) |
