Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,53 MB)

Opis: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Ključne besede: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Lizocim je encim, ki hidrolizira vezi med N-acetil muraminsko kislino in N-acetil-D-glukozaminskimi preostanki znotraj peptidoglikana v bakterijski celični steni, kar pomeni, da ima baktericidni učinek. Lizocim je naravno prisotna molekula v nekaterih živilih živalskega izvora in velikokrat deluje kot naravni konzervans. Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na proces kristalizacije lizocima, oblikovati lestvico za oceno rezultatov kristalizacije ter na osnovi dobljenih načinov kristalizacije lizocima in izvedene raziskave oblikovati strategijo kristalizacije lizocima. Z uporabo delnega faktorskega načrta poskusov smo preučevali vplive treh soli in njihovih koncentracij, koncentracije glicerola, različnih vrednosti pH, temperature, načinov mešanja vzorcev in različnih koncentracij lizocima na njegovo kristalizacijo. Nastali kristali so bili slikani z robotskim sistemom za slikanje kristalov, rezultati uspešnosti kristalizacije pa so bili ovrednoteni po lastni lestvici. Uporabili smo linearno regresijo za ugotavljanje statistično značilnih povezav in metodo podpornih vektorjev za napovedovanje kristalizacije. Pokazali smo, da višje koncentracije NaCl in PEG 4000, nižji pH in nižje temperature, višje koncentracije proteina v raztopini vodijo do kristalizacije lizocima. Model podpornih vektorjev se je izkazal pri napovedovanju kristalizacije – površina pod ROC krivuljo je bila 0,84. Z uporabo eksperimentalnih načrtov, statistične analize opravljenih poskusov, linearne regresije in uporabo umetne inteligence lahko načrtujemo bolj optimalne korake kristalizacije proteinov.
Ključne besede: lizocim, kristalizacija, statistična analiza, načrtovanje eksperimentov
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,00 MB)

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,46 MB)