1. |
2. Vpliv nanosa kombinacije biostimulatorjev in FFS na seme koruze in pšenice za pospešitev mladostnega razvoja rastlin ("starter effect"). : magistrsko deloKatja Mernik, 2024, magistrsko delo Opis: V rastni sezoni 2018/2019 smo v poljskem poskusu, na pšenici, izvedli preizkušanje sredstev za tretiranje semena pšenice, ki omogočajo varstvo vznikajočih rastlin pred boleznimi in škodljivci ter hkrati pospešujejo mladostni razvoj rastline. Primerjali smo 2 insekticida in 2 fungicida. Prav tako smo preverili, ali formulacijski dodatek Peridiam active lahko vpliva na zgodnji mladostni razvoj rastlinic pšenice. Pri poskusu v pšenici smo ugotovili, da dodani formulant Peridiam active ni izrazito povečal vitalnosti rastlin, je pa nekoliko povečal povprečno število listov. Tretiranje semen je ekonomsko smiselno, saj je statistično značilno povečalo pridelek. Prav tako smo v rastni sezoni 2018 v poljskem poskusu, na koruzi, preizkušali tretiranje semen z namenom pridobiti informacije, ali tretiranje semen koruze s pripravki, ki so kombinacija FFS in biotičnega agensa Bacillus firmus, vpliva na začetni razvoj koruze in na pridelek. Testirali smo tako imenovani »starter« učinek. Ugotovili smo, da je tretiranje semen koruze s testiranimi pripravki imelo statistično značilen vpliv na pridelek koruze in je ekonomsko smiselno.
Ključne besede: biostimulatorji, pšenica, koruza, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Kemijska sestava in morfološki deskriptorji plodov akcesij Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh. : magistrsko deloKatja Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kemijsko sestavo in morfološke deskriptorje plodov akcesij dveh vrst sliv: Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v kemijskih in morfoloških lastnostih plodov med tema dvema vrstama ter oceniti njihov potencial kot vir antioksidantov in sladkorjev. V raziskavo smo vključili 31 akcesij sliv, ki smo jih analizirali glede na 18 morfoloških deskriptorjev ter vsebnost sladkorjev, skupnih fenolov in antocianinov. Statistično značilne razlike smo ugotovili pri naslednjih morfoloških lastnostih: velikost plodov, lateralna oblika plodu, simetrija plodu v vertikalnem pogledu, globina šiva sadja pri peclju, barva mesa, trdnost mesa, sočnost ploda ter stopnja spojenosti koščice in mezokarpa. Na drugi strani statistično značilne razlike niso bile ugotovljene pri depresiji na vrhu ploda, prisotnosti dlakavosti, globini votline peclja ploda, osnovni barvi kože, obliki koščice v lateralnem in ventralnem pogledu, površini endokarpa, širini dna koščice ter obliki vrha koščice. Rezultati so pokazali, da se akcesije razlikujejo po barvi eksokarpa. Najpogostejša barva plodov je bila rdeča, ki je predstavljala 36 % vseh plodov, sledi rumena z 21 % in škrlatno vijolična z 12 %. Analiza je pokazala, da je barva plodov v pozitivni korelaciji z vsebnostjo antocianinov. Plodovi z rdečo barvo kože so imeli visoke vrednosti antocianinov (mediana 180,50 mg/100g) in nizke vrednosti sladkorjev (mediana 14,70 °Brix). Plodovi z zeleno barvo eksokarpa so imeli visoke vrednosti sladkorjev (mediana 19,40 °Brix) in nizke vrednosti antocianinov (mediana 7,60 mg/100g). Spearmanov korelacijski test je pokazal, da obstaja močna pozitivna korelacija med vsebnostjo skupnih antocianinov in fenolov.
Ključne besede: fenoli, antocianini, mirabolana, sliva, ringlo
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,96 MB) |
4. Endoparaziti pri govedu- dejavniki invadiranosti in razlike med pasmami : magistrsko deloMaja Motaln, 2025, magistrsko delo Opis: Zajedavci igrajo pomembno vlogo pri domačih živalih. Različni dejavniki vplivajo na njihov pojav in stopnjo infestacije. Namen naloge je bil preučiti, kakšen vpliv ima sezona, leto, območje in pasma na pogostost pojavljanja zajedavcev. V nalogi smo najprej analizirali podatke parazitoloških preiskav za obdobje štirih let (2021–2024) na kmetijah, ki so bile v ukrepu dobrobiti živali – »paša«. Vpliv pasme pa smo dodatno analizirali še z individualnim vzorčenjem blata na izbranih kmetijah, ki redijo dve ali več pasem. Za parazitološko diagnostiko so bile opravljene analize z metodami sedimentacije in flotacije. Rezultati so pokazali, da je bila infestacija z večino zajedavcev višja v spomladanskem obdobju, z izjemo trematod iz rodu Paramphistomum sp., ki je bila v jeseni, kljub spomladanskemu tretiranju živali z antiparazitiki, višja. Pri večini zajedavcev se je pojavnost skozi leta zmanjševala, razen pri zajedavcih Moniezia sp., Paramphistotum sp. in Strongyloides papillosus se je v letu 2024, ki je bilo najtoplejše leto, z največ padavinami, močno povečala. Pri večini parazitov nismo ugotovili razlik v invadiranosti glede na območje paše, razen pri treh taksonih. Od teh sta bila dva (Fasciola hepatica in Paramphistomum sp.) značilno višja na vlažnih območjih, izjema pa je bil parazit vrste Strongyloides papillosus, ki ga je bilo na izrazito vlažnem območju značilno manj (p < 0.05). Invadiranost s paraziti je bila izrazitejša pri črno-beli pasmi, le Fasciola hepatica in zajedavci iz rodu Paramphistomum sp. so bili pogostejši pri lisasti pasmi. Na osnovi rezultatov se kaže, da je pri obravnavi in ukrepih, povezanimi z notranjimi zajedavci pri govedu, poleg dosledne uporabe antiparazitikov, pomembno vzeti v obzir tudi vlažnost območja/obdobja (padavine ter vodnatost), zanemariti pa ne gre niti pasme, ki lahko ima določen vpliv.
Ključne besede: zajedavci, govedo, dejavniki, pasma
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. Finančna analiza investicije gradnje apartmajev na kmetiji-študija primera : magistrsko deloLaura Hoheger, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je bila analizirana ocena investicije v izgradnjo apartmajev na turistični kmetiji. Na podlagi predhodno ocenjenih vhodnih podatkov o stroških in prihodkih ter višini investicije smo razvili štiri simulacijske modele, na katerih temelji finančna analiza. Kot osrednjo metodo smo uporabili Cost Benefit analizo (CBA), s katero smo ocenili ključne finančne parametre, kot so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in doba povratka investicije. Celotna investicija je znašala 427.173,90 €. Analizirani scenariji se med seboj razlikujejo glede na zasedenost dni na leto in ceno bivanja. Scenarij 1 predvideva zasedenost 90 dni na leto, kar prinaša letne prihodke v višini 49.500 €, stroške v višini 8.416,57 € in letni denarni tok (LDT) 41.083,43 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestnajstem letu z interno stopnjo donosnosti 5,58 %. Scenarij 2 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 71.280 €, stroške v višini 9.287,77 € in LDT 61.992,23 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v devetem letu. Investicija doseže interno stopnjo donosnosti 5,70 %, kar pomeni, da je NSV v devetem letu še vedno pozitivna. Scenarij 3 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 83.160 €, stroške v višini 9.762,97 € in LDT 73.397,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v osmem letu z interno stopnjo donosnosti 7,66 %. Scenarij 4 predvideva zasedenost 126 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 102.060 €, stroške v višini 10.518,97 € in LDT 91.541,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestem letu z interno stopnjo donosnosti 7,69 %. Naloga je vključevala tudi anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti preference in vedenje anketirancev glede bivanja na kmetiji, da bi lahko ponudbo prilagodili njihovim potrebam in pričakovanjem. Poleg tega smo izvedli še SWOT analizo, s katero smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko vplivale na investicijo v apartmaje na turistični kmetiji. Rezultati naloge ponujajo dragocene vpoglede v finančno smiselnost investicije ter omogočajo boljše načrtovanje prihodnjih projektov na področju turističnih nastanitev.
Ključne besede: turistična dejavnost, ekonomika, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,04 MB) |
6. Notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih : magistrsko deloGoran Novak, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta obravnavana notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih. Namen raziskave je bil ugotoviti delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode v interni vodovodni napeljavi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Maribor, raziskati učinkovitost letnega načrta spremljanja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode ter primerjati zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode med lokacijo Maribor in lokacijo Slivniško Pohorje. Uporabljene metode so vključevale vzorčenje in laboratorijsko preskušanje pitne vode na parametre iz Uredbe o pitni vodi. Magistrsko delo temelji na rezultatih mikrobiološkega preskušanja pitne vode, odvzetih vzorcih v času med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2021. Skupno je bilo analiziranih 1.642 vzorcev pitne vode, od katerih je bilo 95,2 % skladnih z mejnimi vrednostmi parametrov iz Uredbe o pitni vodi. Delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenih objektov UKC Maribor na lokaciji Maribor, je bil višji kot delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenega objekta UKC Maribor na lokaciji Slivniško Pohorje. Ugotovljeno je, da dosledno izvajanje preventivnih in korekcijskih ukrepov bistveno pripomore k izboljšanju zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode. S tem magistrskim delom je omogočen hitrejši vpogled nad obvladovanjem bolnišničnih okužb s področja oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. V prihodnje je priporočeno dosledno izvajanje notranjega nadzora in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode, redno posodabljanje načrta ukrepanja ob izrednih dogodkih ter izobraževanja osebja glede pomena zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, notranji nadzor, zdravstvena ustreznost, načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih, interna vodovodna napeljava
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,91 MB) |
7. Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko deloNastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje
zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Modelna analiza ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji : Magistrsko deloBlaž Jelen, 2025, magistrsko delo Opis: Modelno smo analizirali ekonomiko pridelave hmelja v Sloveniji in na Novi Zelandiji.
Ugotavljali smo podobnosti in razlike med načini pridelave ter prepoznali ključne
dejavnike vpliva na ekonomsko uspešnost pridelave hmelja v obeh državah (rastne
razmere, tehnologija pridelave, organizacija dela, ekonomika). Primerjali smo (i)
modelno povprečno hmeljarsko kmetijo, (ii) izbrano hmeljarsko kmetijo (CE8)
panožnega krožka v letu 2024 v Sloveniji in (iii) po velikosti primerljivo kmetijo Garston
hops (GH) na Novi Zelandiji. Primerjalna analiza modelnih stroškov pridelave hmelja v
obeh državah ilustrira boljšo ekonomičnost pridelave analizirane kmetije na NZ. Ta je
imela sicer višje variabilne stroške pridelave, a je zaradi višjih prodajnih cen hmelja
dosegla višje pokritje pridelave. V raziskavi smo tudi nakazali možnosti za prenos
tehnoloških izboljšav iz Slovenije na Novo Zelandijo in obratno.
Ključne besede: pridelava hmelja, ekonomika, stroškovna analiza, Slovenija, Nova Zelandija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,66 MB) |
9. Ekonomska in marketinška analiza kmetije Grošan : magistrsko deloDomen Lipovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira ekonomske in marketinške vidike pridelave jagodičevja na kmetiji Grošan. V prvem delu so predstavljeni izračuni skupnih stroškov za obstoječo pridelavo, ki vključujejo parametre, kot so lastna cena, skupni prihodki in koeficient ekonomičnosti. Rezultati kažejo, da je obstoječa proizvodnja ekonomsko upravičena. V nadaljevanju delo obravnava naložbo v nasad jagodičevja, vključno z analizo neto sedanje vrednosti (NSV) in interne stopnje donosnosti (ISD). Ocenjeno je, da bo naložba povrnjena v roku petih let, kar potrjuje finančno smotrnost. Prav tako je ocenjen morebitni vpliv na ustvarjanje novega delovnega mesta. Tretji del se osredotoča na trženjske vidike, vključno s prepoznavanjem ciljnih skupin potrošnikov, oblikovanjem blagovne znamke in določitvijo cen. Raziskava vključuje anketni vprašalnik, ki omogoča vpogled v navade in želje potrošnikov glede lokalno pridelane hrane. Rezultati ankete kažejo, da je povprečen potrošnik pripravljen plačati do 20 odstotkov več za lokalne ekološke pridelke. V sklepnem delu so oblikovani predlogi za izboljšanje trženja in razširitev prodajnih poti, kar lahko pomembno prispeva k povečanju konkurenčnosti in trajnosti kmetije Grošan.
Ključne besede: jagodičevje, kmetija Grošan, finančna analiza, marketinška strategija, investicijska analiza
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,64 MB) |
10. Znanje potrošnikov o transmaščobah kot dejavniku tveganj : magistrsko deloBarbara Leskovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Hiter življenjski tempo vpliva na življenjski slog ljudi, kar se odraža tudi pri izbiri živil in zagotavljanju kakovostne izbire živil, saj so potrošniki pogosto premalo pozorni na označbe živil. Sedanji življenjski slog nas spodbuja k pogostejšemu uživanju nezdrave, predpakirane in predpripravljene hrane. Mediji premalo poudarjajo ozaveščanje prebivalcev o zdravem načinu življenja in izbiri zdrave hrane. Potrošniki posledično dobijo premalo informacij o pomenu označb na živilih in priporočenih vrednostih za vnos hranil. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali se potrošniki zavedajo tveganj, ki jih trans maščobe predstavljajo za javno zdravje, in ali pri izbiri živil upoštevajo vsebnost trans maščob. Prav tako smo proučili dejavnike, ki vplivajo na potrošnikovo izbiro živil. Kot metodološko orodje smo uporabili spletni anketni vprašalnik, razdeljen na več vsebinskih sklopov (poznavanje trans maščob, vpliv na zdravje, pozornost pri nakupu, uživanje trans maščob) in demografske podatke. Medtem ko različne študije kažejo, da potrošniki pogosto niso dovolj ozaveščeni o vplivu trans maščob na zdravje in ne posvečajo dovolj pozornosti preverjanju tega dejavnika tveganja pri izbiri živil, naša raziskava pri določenih skupinah anketirancev kaže nekoliko drugačno sliko. Ugotovili smo, da je stopnja ozaveščenosti med našimi anketiranci dokaj visoka, saj večina ve, da so trans maščobe škodljive za zdravje in se jim izogiba, predvsem mlajši anketiranci. Kljub temu pa se mnogi niso pozorni na označbe živil ali količino trans maščob v vsakodnevnih obrokih, zlasti tisti s slabšim finančnim stanjem ali nižjo izobrazbo. Menimo, da bi bilo smiselno, da nadaljnje raziskave preučijo, kako uživanje teh živil dolgoročno vpliva na zdravstveno stanje populacije.
Ključne besede: trans maščobe, potrošnik, ozaveščanje, zdravju škodljivo
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,58 MB) |
