Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Ključne besede: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 31; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Individualnih vlaganj v zemljiške operacije je malo, pogosto so le-ta tudi ekonomsko neupravičena, predvsem zaradi razdrobljene posestne strukture. Gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči je prav tako v javnem interesu in ima pomembno vlogo v kmetijski politiki. V magistrskem delu je predstavljen primer dobre prakse izvedbe agromelioracijskih in komasacijskih del na izbranem območju Videm 3, kjer smo izračunali gospodarnost z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti ter s tem določili ekonomski učinek izvedenih zemljiških operacij na območju celotnega izbranega komasacijskega območja. V skladu z uporabljenimi vhodnimi podatki smo izračunali neto sedanjo vrednost pri diskontni stopnji 4 % v višini 88.632 €. Interna stopnja donosnosti je 6 %. Z analizo občutljivosti smo dodatno preverili še občutljivost NSV na spremenjene investicijske stroške.
Ključne besede: zemljiške operacije, komasacija, ocena investicije, ekonomika
Objavljeno: 19.05.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,24 MB)

Opis: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Ključne besede: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Objavljeno: 25.02.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,71 MB)