1. Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktacijiNikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 6
 Polno besedilo (2,87 MB) |
2. Ocena ekonomske upravičenosti in označevanje izbirnih produktov iz semena industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) v SlovenijiMeta Medved, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Glede na namen pridelave spada konoplja (Cannabis sativa L. ssp. sativa) med oljnice in predivnice. Hitra rast rastline, trpežnost vlaken, visok delež maščob v semenu in prisotnost kanabinoidov na cvetu so ključne lastnosti, ki dajejo konoplji visoko prehransko vrednost. Ustrezno spravilo pridelka v Sloveniji ni tehnično dovršeno in splošno dostopno pridelovalcem. Kljub temu praksa kaže na uspešno pridelavo z ročnim pobiranjem vršičkov ali strojno žetvijo z žitnim kombajnom. Oba načina žetve sta ekonomsko upravičena. Lastna cena je pri ročni žetvi (LC=5,24 €/kg) višja v primerjavi s strojno (LC=2,53 €/kg). Ekonomsko upravičena (KE > 1) je tudi proizvodnja prehranskih izdelkov (olje, moka, kaša in čaj), ki se pridobijo s stiskanjem, mletjem, presejanjem in luščenjem. Ocena investicije v nakup ustrezne opreme za predelavo semena in stroja za žetev se povrne v tretjem letu (NSV=587,03 €) upoštevajoč konstantni letni denarni tok. V proizvodnji in trženju konoplje za prehrano slovenska zakonodaja postavlja določila, ki omejujejo možnosti pridelave. S popolno uveljavitvijo Uredbe (EU) št. 1169/2011 je pri označevanju prehranskih izdelkov nujna zagotovitev obveznih informacij o živilih potrošnikom. Kljub vsem določbam v zvezi s pridelavo, predelavo, trženjem in označevanjem živil slovenski trg nima določb za zagotavljanje kakovosti pri pridelavi in predelavi semena ter cveta konoplje.
Ključne besede: konoplja, uporabnost, ekonomika, zakonodaja, proizvodnja
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 2
Polno besedilo (2,23 MB) |
3. Odpornost proti protimikrobnim zdravilom povzročiteljev zoonoz izoliranih iz živali in živil v Republiki Sloveniji v letih 2008 do 2013Neža Grabnar Dobnikar, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrski nalogi smo preverjali, ali sta trenda prodaje protimikrobnih zdravil za zdravljenje živali, namenjenih proizvodnji hrane in mikrobne odpornosti v živalih in živalskem tkivu, povezana. Zbrali in analizirali smo podatke o prometu s protimikrobnimi zdravili in odpornosti mikroorganizmov v Republiki Sloveniji od leta 2008 do leta 2013. V analizo smo vključili dva povzročitelja zoonoz (Salmonella, Campylobacter) in indikatorsko bakterijo (Escherichia coli, nepatogena). Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili programa SPSS in Excel. S hi-kvadrat analizo smo pri spremenljivkah mikrobna odpornost (da, ne) in prodaja protimikrobnih zdravil (majhna, srednja, velika) preverili, ali sta spremenljivki povezani. Regresijsko analizo smo izvedli v Excelu. Za protimikrobna zdravila smo izrisali trendne grafikone prodaje protimikrobnih zdravil (%) in mikrobne odpornosti (%) po letih (od 2008 do 2013) in grafikone odvisnosti mikrobne odpornosti (%) od prodaje protimikrobnih zdravil (%). Iz slednjih smo dobili determinacijske koeficiente in jih preračunali v korelacijske koeficiente. Z raziskavo smo pokazali, da se v Republiki Sloveniji, kljub občutnemu zmanjšanju prodaje protimikrobih zdravil v veterini v letih od 2008 do 2013, mikrobna odpornost proti protimikrobnim zdravilom v izolatih živalskih tkiv in fecesa ni zmanjšala, v večini primerov je celo naraščala ali ostajala enaka. Porast števila odpornih mikroorganizmov je verjetno posledica ohranjanja in širjenja odpornosti med mikroorganizmi in teh med živalmi.
Ključne besede: povzročitelji zoonoz, živali, živalska tkiva, prodaja protimikrobnih zdravil, odpornost proti protimikrobnim zdravilom
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 8
Polno besedilo (1,24 MB) |
4. Presoja bivalnih pogojev in telesne kondicije v reji konj z ozirom na ustaljene izkušnje in znanstvena spoznanjaKatja Potočnik, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Cilj naloge je ugotoviti, ali skrbniki konj upoštevajo določbe Zakona o zaščiti živali oziroma ali upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj. Standardi, ki smo jih preverili v okviru raziskave, zajemajo ustrezne bivalne prostore, nastilj, podlago, svetlobo, zračnost, izpust, pašo, krmo, dostop do sveže čiste vode in skrb za higieno krme. V nalogi smo ocenjevali tudi telesno kondicijo na skali od 1 do 9 (BCS – po Hennekeju). Gre za vizualno oceno in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. V vzorec smo zajeli 130 namestitvenih lokacij za konje. Ugotovili smo ustrezno velikost individualnih boksov (minimalna velikost 3,7 m × 3,7 m) kot tudi hodnikov med boksi (širina vsaj 2,4 m) ter neustrezno velikost boksov v primerih nastanitev kobil z žrebeti, ki je večinoma manjša od minimalne predpisane (4,6 m × 4,6 m). Večina oskrbnikov nudi neustrezno velike pašnike glede na kapaciteto konj, ki so spuščeni na pašo. Konji, zajeti v vzorec, so bili večinoma v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji, kar kaže na ustrezno oskrbovanost konj z dnevnim obrokom krme. Konji imajo večinoma ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik, konji, ki prezimujejo zunaj, pa imajo ustrezno urejen nadstrešek in suho ležišče s steljo. Pri večini konj se redno izvaja pregled kopit. Vsi oskrbniki konjem omogočajo dostop do čiste vode ter jim zagotavljajo ustrezno pogostost krmljenja.
Ključne besede: konji, pogoji namestitve, prehrana, telesna kondicija, standardi
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 128; Prenosov: 9
Polno besedilo (3,30 MB) |
5. Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvoraNeža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 9
Polno besedilo (639,05 KB) |
6. Deskriptivna analiza trga s sladkorjem v SlovenijiManuela Ozmec, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Namen te naloge je izdelati sistemsko analizo trga sladkorja. Trg sladkorja je namreč dinamičen trg, na katerem sodeluje več kot 100 držav. Svetovna poraba sladkorja iz leta v leto narašča in je že prehitela proizvodnjo. Pričakovati je, da bo povpraševanje še naprej naraščalo v državah v razvoju. V že razvitih državah pa je možen padec, saj bo tu postalo pomembnejše skrbeti za zdravje. In ravno ta skrb za zdravje in posledično manjša potrošnja bi lahko privedle do zmanjšanja cene sladkorja. Po drugi strani pa je v prihodnje možno pričakovati povečanje porabe sladkorja, vendar ne za primarno uporabo, temveč za alternativne uporabe. To je za proizvodnjo etanola, bioplina za ogrevanje in elektriko ter kot krmo živalim. V magistrskem delu je bil kot osrednji metodološki pristop upoštevana deskriptivna analiza trga s sladkorjem. Proizvodnja in potrošnja sta pomembna dejavnika, ki vplivata na ceno sladkorja. Dodatno pa med pomembne dejavnike štejemo še ekonomsko politiko posamezne države, institucionalne dejavnike (reformo sladkorja, carinske ukrepe), alternativne uporabe, substitute na trgu sladkorja in vremenske vplive. OECD predvideva, da bo cena ostala volatilna in oscilirana okoli rahlo pozitivnega trenda. To bi moralo spodbuditi Slovenijo, da ponovno poseje sladkorno peso in prične s predelavo.
Ključne besede: deskriptivna analiza, sladkor, sladkorna pesa, sladkorni trs
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 18
Polno besedilo (3,54 MB) |
7. Ocenjevanje dohodkovnega položaja sadjarskih in vinogradniških kmetij z uporabo FADN podatkovMatej Rebernišek, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Na osnovi podatkov iz baze FADN smo ugotavljali, ali se pri sadjarskih in vinogradniških kmetijah v letih 2013 in 2014 dohodek veča sorazmerno s površino kmetij. Z merami opisne statistike smo potrdili, da se dohodek veča sorazmerno s površinami. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili, da je pri vinogradniških kmetijah dohodek kmečke družine v šibki povezavi s površinami vinogradov. Pri obdelavi sadjarskih kmetij je dohodek kmečke družine srednje močno povezan s polnovredno delovno močjo in površinami trajnih nasadov. Za testiranje skladnosti, oz. povezanosti med spremenljivkami, smo uporabili linearno regresijo. Z uporabo linearne regresije smo ugotovili, da je bila pri sadjarskih kmetijah v obeh letih močna povezanost med spremenljivkami, ostanki so bili med seboj pozitivno korelirani. Pri vinogradniških kmetijah so bile v letu 2013 spremenljivke šibko do zmerno povezane in ostanki med seboj negativno korelirani.
Ključne besede: FADN, dohodek, regresijska analiza
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 12
Polno besedilo (1,00 MB) |
8. Zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti tofuja med proizvodnjo in pri skladiščenjuMaja Vezonik, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Ključne besede: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 125; Prenosov: 19
Polno besedilo (1,13 MB) |
9. VZPOSTAVITEV TKIVNE KULTURE ČESNA (Allium sativum L.) 'PTUJSKI SPOMLADANSKI'Erika Žolnir, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: V letih 2015 in 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali metode razmnoževanja česna (Allium sativum L.), in sicer sorto 'Ptujski spomladanski' v in vitro razmerah. Česnove čebulice smo sterilizirali z 20 minutnim tretiranjem s 4 % NaOCl. Iz steriliziranih česnovih čebulic smo pod aseptičnimi pogoji izrezali meristeme in jih ponovno sterilizirali s 4 % NaOCl (15 minut). Ta sterilizacija je bila uspešna za 93 % meristemov. Za regeneracijo poganjkov smo uporabili gojišče MS z vitamini in 8 % saharoze. Ugotovili smo, da dodana jasmonska kislina v koncentraciji 5 µM pozitivno vpliva na nastajanje novih česnovih čebulic. Iz začetnih 32 poganjkov smo v dveh mesecih namnožili 67 poganjkov in 55 česnovih čebulic. Česen je koreninil na gojiščih za subkultiviranje, brez dodanih avksinov, kjer je 54 % rastlin razvilo več kot 10 korenin. Le 6 % rastlin na gojišču za subkultiviranje ni razvilo korenin. V treh tednih smo uspešno aklimatizirali 66 % rastlin.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, česen, Allium sativum
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 90; Prenosov: 12
Polno besedilo (799,50 KB) |
10. Preusmeritev domače kmetije iz konvencialne v ekološkoAndrej Žibrek, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Opazno je, da se trend ekoloških kmetij v Sloveniji in Evropi povečuje. Kmetje se po navadi za preusmeritev odločajo na podlagi več dejavnikov, predvsem ekonomskih in okoljskih. V raziskavi predstavljen preusmeritveni načrt je izdelan za manjšo kmetijo (17,13 ha z 24,55 GVŽ), ki leži v hribovitem delu Štajerske. Za potrebe ocene ekonomike je bil razvit simulacijski model, in sicer na podlagi kalkulacij skupnih stroškov. Z omenjenim modelom je mogoče ocenjevati dobljene ekonomske parametre in upravičenost preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja; konvencionalno, preusmeritveno in ekološko. V konvencionalnem obdobju znaša na nivoju kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka (12 molznic), finančni rezultat -6.025,83 €, v preusmeritvenem -1.751,01 € in v ekološkem 943,25 €. Ocenila se je tudi prodaja ekološkega mleka na mlekomatu. V tem primeru je finančni rezultat za 15.431,36 € višji kot brez prodaje mleka v mlekomatu. Za analiziran primer je pripravljena tudi SWOT analiza, ki prikazuje pozitivne in negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: Preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika, SWOT, ekološko kmetijstvo
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 111; Prenosov: 41
Polno besedilo (1,16 MB) |
