SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 217
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Presoja bivalnih pogojev in telesne kondicije v reji konj z ozirom na ustaljene izkušnje in znanstvena spoznanja
Katja Potočnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je ugotoviti, ali skrbniki konj upoštevajo določbe Zakona o zaščiti živali oziroma ali upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj. Standardi, ki smo jih preverili v okviru raziskave, zajemajo ustrezne bivalne prostore, nastilj, podlago, svetlobo, zračnost, izpust, pašo, krmo, dostop do sveže čiste vode in skrb za higieno krme. V nalogi smo ocenjevali tudi telesno kondicijo na skali od 1 do 9 (BCS – po Hennekeju). Gre za vizualno oceno in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. V vzorec smo zajeli 130 namestitvenih lokacij za konje. Ugotovili smo ustrezno velikost individualnih boksov (minimalna velikost 3,7 m × 3,7 m) kot tudi hodnikov med boksi (širina vsaj 2,4 m) ter neustrezno velikost boksov v primerih nastanitev kobil z žrebeti, ki je večinoma manjša od minimalne predpisane (4,6 m × 4,6 m). Večina oskrbnikov nudi neustrezno velike pašnike glede na kapaciteto konj, ki so spuščeni na pašo. Konji, zajeti v vzorec, so bili večinoma v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji, kar kaže na ustrezno oskrbovanost konj z dnevnim obrokom krme. Konji imajo večinoma ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik, konji, ki prezimujejo zunaj, pa imajo ustrezno urejen nadstrešek in suho ležišče s steljo. Pri večini konj se redno izvaja pregled kopit. Vsi oskrbniki konjem omogočajo dostop do čiste vode ter jim zagotavljajo ustrezno pogostost krmljenja.
Ključne besede: konji, pogoji namestitve, prehrana, telesna kondicija, standardi
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (3,30 MB)

2.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (639,05 KB)

3.
Deskriptivna analiza trga s sladkorjem v Sloveniji
Manuela Ozmec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen te naloge je izdelati sistemsko analizo trga sladkorja. Trg sladkorja je namreč dinamičen trg, na katerem sodeluje več kot 100 držav. Svetovna poraba sladkorja iz leta v leto narašča in je že prehitela proizvodnjo. Pričakovati je, da bo povpraševanje še naprej naraščalo v državah v razvoju. V že razvitih državah pa je možen padec, saj bo tu postalo pomembnejše skrbeti za zdravje. In ravno ta skrb za zdravje in posledično manjša potrošnja bi lahko privedle do zmanjšanja cene sladkorja. Po drugi strani pa je v prihodnje možno pričakovati povečanje porabe sladkorja, vendar ne za primarno uporabo, temveč za alternativne uporabe. To je za proizvodnjo etanola, bioplina za ogrevanje in elektriko ter kot krmo živalim. V magistrskem delu je bil kot osrednji metodološki pristop upoštevana deskriptivna analiza trga s sladkorjem. Proizvodnja in potrošnja sta pomembna dejavnika, ki vplivata na ceno sladkorja. Dodatno pa med pomembne dejavnike štejemo še ekonomsko politiko posamezne države, institucionalne dejavnike (reformo sladkorja, carinske ukrepe), alternativne uporabe, substitute na trgu sladkorja in vremenske vplive. OECD predvideva, da bo cena ostala volatilna in oscilirana okoli rahlo pozitivnega trenda. To bi moralo spodbuditi Slovenijo, da ponovno poseje sladkorno peso in prične s predelavo.
Ključne besede: deskriptivna analiza, sladkor, sladkorna pesa, sladkorni trs
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (3,54 MB)

4.
Ocenjevanje dohodkovnega položaja sadjarskih in vinogradniških kmetij z uporabo FADN podatkov
Matej Rebernišek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Na osnovi podatkov iz baze FADN smo ugotavljali, ali se pri sadjarskih in vinogradniških kmetijah v letih 2013 in 2014 dohodek veča sorazmerno s površino kmetij. Z merami opisne statistike smo potrdili, da se dohodek veča sorazmerno s površinami. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili, da je pri vinogradniških kmetijah dohodek kmečke družine v šibki povezavi s površinami vinogradov. Pri obdelavi sadjarskih kmetij je dohodek kmečke družine srednje močno povezan s polnovredno delovno močjo in površinami trajnih nasadov. Za testiranje skladnosti, oz. povezanosti med spremenljivkami, smo uporabili linearno regresijo. Z uporabo linearne regresije smo ugotovili, da je bila pri sadjarskih kmetijah v obeh letih močna povezanost med spremenljivkami, ostanki so bili med seboj pozitivno korelirani. Pri vinogradniških kmetijah so bile v letu 2013 spremenljivke šibko do zmerno povezane in ostanki med seboj negativno korelirani.
Ključne besede: FADN, dohodek, regresijska analiza
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

5.
Zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti tofuja med proizvodnjo in pri skladiščenju
Maja Vezonik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Ključne besede: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

6.
VZPOSTAVITEV TKIVNE KULTURE ČESNA (Allium sativum L.) 'PTUJSKI SPOMLADANSKI'
Erika Žolnir, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2015 in 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali metode razmnoževanja česna (Allium sativum L.), in sicer sorto 'Ptujski spomladanski' v in vitro razmerah. Česnove čebulice smo sterilizirali z 20 minutnim tretiranjem s 4 % NaOCl. Iz steriliziranih česnovih čebulic smo pod aseptičnimi pogoji izrezali meristeme in jih ponovno sterilizirali s 4 % NaOCl (15 minut). Ta sterilizacija je bila uspešna za 93 % meristemov. Za regeneracijo poganjkov smo uporabili gojišče MS z vitamini in 8 % saharoze. Ugotovili smo, da dodana jasmonska kislina v koncentraciji 5 µM pozitivno vpliva na nastajanje novih česnovih čebulic. Iz začetnih 32 poganjkov smo v dveh mesecih namnožili 67 poganjkov in 55 česnovih čebulic. Česen je koreninil na gojiščih za subkultiviranje, brez dodanih avksinov, kjer je 54 % rastlin razvilo več kot 10 korenin. Le 6 % rastlin na gojišču za subkultiviranje ni razvilo korenin. V treh tednih smo uspešno aklimatizirali 66 % rastlin.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, česen, Allium sativum
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (799,50 KB)

7.
Preusmeritev domače kmetije iz konvencialne v ekološko
Andrej Žibrek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Opazno je, da se trend ekoloških kmetij v Sloveniji in Evropi povečuje. Kmetje se po navadi za preusmeritev odločajo na podlagi več dejavnikov, predvsem ekonomskih in okoljskih. V raziskavi predstavljen preusmeritveni načrt je izdelan za manjšo kmetijo (17,13 ha z 24,55 GVŽ), ki leži v hribovitem delu Štajerske. Za potrebe ocene ekonomike je bil razvit simulacijski model, in sicer na podlagi kalkulacij skupnih stroškov. Z omenjenim modelom je mogoče ocenjevati dobljene ekonomske parametre in upravičenost preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja; konvencionalno, preusmeritveno in ekološko. V konvencionalnem obdobju znaša na nivoju kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka (12 molznic), finančni rezultat -6.025,83 €, v preusmeritvenem -1.751,01 € in v ekološkem 943,25 €. Ocenila se je tudi prodaja ekološkega mleka na mlekomatu. V tem primeru je finančni rezultat za 15.431,36 € višji kot brez prodaje mleka v mlekomatu. Za analiziran primer je pripravljena tudi SWOT analiza, ki prikazuje pozitivne in negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: Preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika, SWOT, ekološko kmetijstvo
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

8.
Optimizacija krmnega obroka za goveje pitance
Timotej Horvat, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Krmljenje govejih pitancev je zahtevno opravilo. Potrebno je veliko znanja o prehranskih navadah ter o sami konzumacijski sposobnosti pitanca. Ko sestavljamo krmni obrok za pitance, moramo upoštevati normative za vzdrževalne potrebe in dnevni prirast. Za potrebe raziskave smo naredili Weendsko analizo razpoložljivih surovin in izračunali krmni obrok. Optimizirali smo ga s pomočjo linearnega programiranja. V Excelovem okolju smo ustvarili model in s pomočjo reševalnika dobili najcenejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za vsako posamezno krmo, ki jo pridelamo doma, smo izračunali lastno ceno, za živinsko sol, super koncentrat ter mineralno vitaminski dodatek pa smo uporabili nabavno ceno. Nato smo primerjali ceno obroka, ki smo ga krmili do zdaj, s ceno obroka, ki nam ga je ponudil reševalec z optimizacijo. Rezultat tega je, da je po optimizaciji dnevni obrok za pitanca v skupini 500 kilogramov za 0,14 evra dražji od obroka, ki smo ga predhodno polagali, vendar pitanci priraščajo za 200 g na dan več.
Ključne besede: optimizacija, krmni obrok, goveji pitanci
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 258; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (786,36 KB)

9.
Finančna analiza postavitve objekta za malo kmetijsko mehanizacijo
Marko Slomšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljena finančna analiza postavitve objekta, kjer se bomo ukvarjali s servisiranjem male kmetijske mehanizacije (4-taktne vrtne kosilnice, motorne kose in motorne žage). Za oceno investicije smo uporabili statične in dinamične metode ocenjevanja investicij, s poudarkom na primerjalni analizi stroškov in prihodkov - CBA analiza (Cost-Benefit Analysis). Za potrebe časovnega načrtovanja analizirane investicije je bila uporabljena metoda kritične poti (Critical Path Method). Ugotovljeno je bilo, da bi podjetje v primeru servisiranja posameznega stroja poslovalo z izgubo zaradi negativnih letnih denarnih tokov. Letne izgube bi znašale – 2.002,28 € za 4-taktne vrtne kosilnice, – 4.059,40 € za motorne kose in – 4.686,52 € za motorne žage. Za pozitivno poslovanje servisa bi bilo potrebno združiti servis vseh treh strojev. Letni denarni tok bi v tem primeru dosegel vrednost 5.699,96 €. Investicija bi se po statični metodi povrnila v 2,81 letih, po dinamični metodi; z oceno neto sedanje vrednosti (NSV); pa bi se investicija povrnila v četrtem letu poslovanja. Z metodo kritične poti je bilo mogoče iz dogodkovnega mrežnega diagrama razbrati, da je najdaljša pot v diagramu znašala 64 dni.
Ključne besede: ocena investicije, statična metoda, dinamična metoda, CBA analiza, dogodkovni mrežni diagram, metoda kritične poti.
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 241; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

10.
Hidravličen pogon tračnega obračalnika - zgrabljalnika
Tadej Toplak, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri traktorjih starejšega tipa je zaradi zasnove pogona priključne gredi onemogočen vzvratni delovni hod, saj se takrat priključna gred vrti v nasprotno smer. Izdelali smo nov pogon obračalnika preko hidromotorja. Ob tem smo morali na traktorju razširiti hidravlični sistem. Predstavili smo osnove hidravlike na kmetijskih strojih, hidravlične črpalke in hidravlični sistem traktorjev. Opisali smo obračalnike in zgrabljalnike za spravilo krme. Zasnovo novega pogona smo naredili z računalniškim modelom v programskem okolju Catia V5R17, izrisali delavniške in sestavno risbo novega pogona, ki so dodani v prilogah. Pogon smo tudi izdelali, opisali njegovo izdelavo in potrebni material ter ga preizkusili v praksi. Uporabili smo zobniški hidromotor. Izkazalo se je, da pogon deluje dobro, rešili smo problem vzvratnega hoda, tako se lahko prihrani čas in gorivo, nevarno obračanje na strmih terenih pa ni več potrebno. Dosegli smo zadovoljive delovne obrate stroja, tako da je površina ob delovnem hodu lepo očiščena. Hidravlično olje se ne pregreva. Z novim pogonom je tudi varovanje ob preobremenitvi veliko bolj učinkovito. Ugotovili smo, da bi se podoben pogon lahko uporabil na več kmetijskih strojih in tako poenostavil njihovo uporabo.
Ključne besede: hidravlika, hidravlična črpalka, hidromotor, zgrabljalnik, obračalnik/, računalniški model
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici