SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

2.
Topinambur v prehrani krav molznic
Aleksandra Dervarič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Spomladi leta 2015 so na kmetiji Andrečevih iz Sodišincev posadili gomolje topinamburja. Zanimala nas je možnost zamenjave topinamburjeve in koruzne silaže v prehrani krav molznic. Naredili smo kemične analize rastline topinamburja in topinamburjeve silaže. Krmili smo dve skupini krav v vezani reji. Ker smo imeli na razpolago manjšo količino topinamburjeve silaže (saj je za poskus bila namenjena manjša površina, in sicer 20 arov), je posledično v raziskavo bilo vključenih manj živali. Kontrolna skupina je vključevala štiri krave, testna pa tri. Kontrolna skupina je dobivala isti obrok kot pred poskusom, testno skupino pa smo najprej navajali na topinamburjevo silažo. Nato smo jim dva tedna pokladali 30 % topinamburjeve silaže in 70 % koruzne silaže. Potem pa smo jim še dva tedna pokladali 50 % topinamburjeve in 50 % koruzne silaže. Pred začetkom poskusa in po končanem krmljenju 30 % in 50 % topinamburjeve silaže v obroku smo izmerili količine mleka in dali analizirati mleko vsake krave. Proučili smo konzumacijo topinamburjeve silaže in vpliv na količino prirejenega mleka ter na vsebnost hranilnih snovi v mleku. Analizirali smo še hranilno vrednost pridelka in proizvodne stroške topinamburjeve silaže v primerjavi s koruzno silažo. Rezultati iz tega poskusa bodo podlaga za nadaljnje krmne poskuse
Ključne besede: topinambur, silaža, prehrana krav, prireja mleka
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,95 MB)

3.
Analiza porabe sredstev iz PRP ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij
Aleš Krenker, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen naloge je bil narediti analizo porabe pridobljenih sredstev na razpisu iz ukrepa 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (Program razvoja podeželja 2007–2013) in podukrepa 6.1: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (Program razvoja podeželja 2014–2020), na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, med leti 2007–2015. Naredili smo pregled števila mladih prevzemnikov po razpisih (letih) ter zavodih. V teh letih je bilo na območju KGZS – Zavoda Celje 794 mladih prevzemnikov, največ iz občine Šentjur. Pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika smo s pomočjo opisne statistike preučili in analizirali. Kot smo pričakovali, so mladi prevzemniki največ sredstev s 34,49 % vložili v nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, takoj za tem pa z 31,08 % za naložbe v hleve in pripadajočo opremo. S Kendallovim korelacijskim koeficientom in Hi-kvadrat testom smo testirali povezanost ordinalnih (»št. delovno aktivnih« ter »ocena NETO dohodka«) in nominalnih (»socio-ekonomski tip«) spremenljivk. Z neparametrično korelacijo, izračunano s Kendallovim korelacijskim koeficentom med ordinalnima spremenljivkama, nismo ugotovili povezanosti. S hi-kvadrat testom smo izračunali, da ni povezanosti med ordinalnimi in nominalnimi spremenljivkami.. Smo pa ugotovili, da je »socio-ekonomski tip« povezan z »oceno NETO dohodka«.
Ključne besede: mladi prevzemniki, Program razvoja podeželja, ukrepi, poraba sredstev
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 100; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (882,53 KB)

4.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,87 MB)

5.
Ocena ekonomske upravičenosti in označevanje izbirnih produktov iz semena industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) v Sloveniji
Meta Medved, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Glede na namen pridelave spada konoplja (Cannabis sativa L. ssp. sativa) med oljnice in predivnice. Hitra rast rastline, trpežnost vlaken, visok delež maščob v semenu in prisotnost kanabinoidov na cvetu so ključne lastnosti, ki dajejo konoplji visoko prehransko vrednost. Ustrezno spravilo pridelka v Sloveniji ni tehnično dovršeno in splošno dostopno pridelovalcem. Kljub temu praksa kaže na uspešno pridelavo z ročnim pobiranjem vršičkov ali strojno žetvijo z žitnim kombajnom. Oba načina žetve sta ekonomsko upravičena. Lastna cena je pri ročni žetvi (LC=5,24 €/kg) višja v primerjavi s strojno (LC=2,53 €/kg). Ekonomsko upravičena (KE > 1) je tudi proizvodnja prehranskih izdelkov (olje, moka, kaša in čaj), ki se pridobijo s stiskanjem, mletjem, presejanjem in luščenjem. Ocena investicije v nakup ustrezne opreme za predelavo semena in stroja za žetev se povrne v tretjem letu (NSV=587,03 €) upoštevajoč konstantni letni denarni tok. V proizvodnji in trženju konoplje za prehrano slovenska zakonodaja postavlja določila, ki omejujejo možnosti pridelave. S popolno uveljavitvijo Uredbe (EU) št. 1169/2011 je pri označevanju prehranskih izdelkov nujna zagotovitev obveznih informacij o živilih potrošnikom. Kljub vsem določbam v zvezi s pridelavo, predelavo, trženjem in označevanjem živil slovenski trg nima določb za zagotavljanje kakovosti pri pridelavi in predelavi semena ter cveta konoplje.
Ključne besede: konoplja, uporabnost, ekonomika, zakonodaja, proizvodnja
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

6.
Odpornost proti protimikrobnim zdravilom povzročiteljev zoonoz izoliranih iz živali in živil v Republiki Sloveniji v letih 2008 do 2013
Neža Grabnar Dobnikar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali, ali sta trenda prodaje protimikrobnih zdravil za zdravljenje živali, namenjenih proizvodnji hrane in mikrobne odpornosti v živalih in živalskem tkivu, povezana. Zbrali in analizirali smo podatke o prometu s protimikrobnimi zdravili in odpornosti mikroorganizmov v Republiki Sloveniji od leta 2008 do leta 2013. V analizo smo vključili dva povzročitelja zoonoz (Salmonella, Campylobacter) in indikatorsko bakterijo (Escherichia coli, nepatogena). Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili programa SPSS in Excel. S hi-kvadrat analizo smo pri spremenljivkah mikrobna odpornost (da, ne) in prodaja protimikrobnih zdravil (majhna, srednja, velika) preverili, ali sta spremenljivki povezani. Regresijsko analizo smo izvedli v Excelu. Za protimikrobna zdravila smo izrisali trendne grafikone prodaje protimikrobnih zdravil (%) in mikrobne odpornosti (%) po letih (od 2008 do 2013) in grafikone odvisnosti mikrobne odpornosti (%) od prodaje protimikrobnih zdravil (%). Iz slednjih smo dobili determinacijske koeficiente in jih preračunali v korelacijske koeficiente. Z raziskavo smo pokazali, da se v Republiki Sloveniji, kljub občutnemu zmanjšanju prodaje protimikrobih zdravil v veterini v letih od 2008 do 2013, mikrobna odpornost proti protimikrobnim zdravilom v izolatih živalskih tkiv in fecesa ni zmanjšala, v večini primerov je celo naraščala ali ostajala enaka. Porast števila odpornih mikroorganizmov je verjetno posledica ohranjanja in širjenja odpornosti med mikroorganizmi in teh med živalmi.
Ključne besede: povzročitelji zoonoz, živali, živalska tkiva, prodaja protimikrobnih zdravil, odpornost proti protimikrobnim zdravilom
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

7.
Presoja bivalnih pogojev in telesne kondicije v reji konj z ozirom na ustaljene izkušnje in znanstvena spoznanja
Katja Potočnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je ugotoviti, ali skrbniki konj upoštevajo določbe Zakona o zaščiti živali oziroma ali upoštevajo strokovne standarde za dobro počutje konj. Standardi, ki smo jih preverili v okviru raziskave, zajemajo ustrezne bivalne prostore, nastilj, podlago, svetlobo, zračnost, izpust, pašo, krmo, dostop do sveže čiste vode in skrb za higieno krme. V nalogi smo ocenjevali tudi telesno kondicijo na skali od 1 do 9 (BCS – po Hennekeju). Gre za vizualno oceno in otipljive maščobne plasti na šestih delih konjevega telesa. V vzorec smo zajeli 130 namestitvenih lokacij za konje. Ugotovili smo ustrezno velikost individualnih boksov (minimalna velikost 3,7 m × 3,7 m) kot tudi hodnikov med boksi (širina vsaj 2,4 m) ter neustrezno velikost boksov v primerih nastanitev kobil z žrebeti, ki je večinoma manjša od minimalne predpisane (4,6 m × 4,6 m). Večina oskrbnikov nudi neustrezno velike pašnike glede na kapaciteto konj, ki so spuščeni na pašo. Konji, zajeti v vzorec, so bili večinoma v sprejemljivi, ustrezni in dobri (4–6) telesni kondiciji, kar kaže na ustrezno oskrbovanost konj z dnevnim obrokom krme. Konji imajo večinoma ustrezno urejeno tekališče, ogrado in pašnik, konji, ki prezimujejo zunaj, pa imajo ustrezno urejen nadstrešek in suho ležišče s steljo. Pri večini konj se redno izvaja pregled kopit. Vsi oskrbniki konjem omogočajo dostop do čiste vode ter jim zagotavljajo ustrezno pogostost krmljenja.
Ključne besede: konji, pogoji namestitve, prehrana, telesna kondicija, standardi
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 149; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (3,30 MB)

8.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (639,05 KB)

9.
Deskriptivna analiza trga s sladkorjem v Sloveniji
Manuela Ozmec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen te naloge je izdelati sistemsko analizo trga sladkorja. Trg sladkorja je namreč dinamičen trg, na katerem sodeluje več kot 100 držav. Svetovna poraba sladkorja iz leta v leto narašča in je že prehitela proizvodnjo. Pričakovati je, da bo povpraševanje še naprej naraščalo v državah v razvoju. V že razvitih državah pa je možen padec, saj bo tu postalo pomembnejše skrbeti za zdravje. In ravno ta skrb za zdravje in posledično manjša potrošnja bi lahko privedle do zmanjšanja cene sladkorja. Po drugi strani pa je v prihodnje možno pričakovati povečanje porabe sladkorja, vendar ne za primarno uporabo, temveč za alternativne uporabe. To je za proizvodnjo etanola, bioplina za ogrevanje in elektriko ter kot krmo živalim. V magistrskem delu je bil kot osrednji metodološki pristop upoštevana deskriptivna analiza trga s sladkorjem. Proizvodnja in potrošnja sta pomembna dejavnika, ki vplivata na ceno sladkorja. Dodatno pa med pomembne dejavnike štejemo še ekonomsko politiko posamezne države, institucionalne dejavnike (reformo sladkorja, carinske ukrepe), alternativne uporabe, substitute na trgu sladkorja in vremenske vplive. OECD predvideva, da bo cena ostala volatilna in oscilirana okoli rahlo pozitivnega trenda. To bi moralo spodbuditi Slovenijo, da ponovno poseje sladkorno peso in prične s predelavo.
Ključne besede: deskriptivna analiza, sladkor, sladkorna pesa, sladkorni trs
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 99; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (3,54 MB)

10.
Ocenjevanje dohodkovnega položaja sadjarskih in vinogradniških kmetij z uporabo FADN podatkov
Matej Rebernišek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Na osnovi podatkov iz baze FADN smo ugotavljali, ali se pri sadjarskih in vinogradniških kmetijah v letih 2013 in 2014 dohodek veča sorazmerno s površino kmetij. Z merami opisne statistike smo potrdili, da se dohodek veča sorazmerno s površinami. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili, da je pri vinogradniških kmetijah dohodek kmečke družine v šibki povezavi s površinami vinogradov. Pri obdelavi sadjarskih kmetij je dohodek kmečke družine srednje močno povezan s polnovredno delovno močjo in površinami trajnih nasadov. Za testiranje skladnosti, oz. povezanosti med spremenljivkami, smo uporabili linearno regresijo. Z uporabo linearne regresije smo ugotovili, da je bila pri sadjarskih kmetijah v obeh letih močna povezanost med spremenljivkami, ostanki so bili med seboj pozitivno korelirani. Pri vinogradniških kmetijah so bile v letu 2013 spremenljivke šibko do zmerno povezane in ostanki med seboj negativno korelirani.
Ključne besede: FADN, dohodek, regresijska analiza
Objavljeno: 26.06.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici