1. Vpliv dolžine slame na priraste govejih pitancev na farmi Žipo LenartBarbara Veber, 2019, magistrsko delo Opis: V letu 2018 smo na farmi Žipo Lenart testirali vpliv dolžine slame na priraste bikov pitancev. V poskusu je bilo vključenih 32 bikov, ki so bili porazdeljeni v štiri bokse tako, da je v vsakem boksu bilo osem bikov. V vseh boksih so biki v osnovi prejemali enak krmni obrok s slamo različne dolžine (2 cm, 3 cm, 5 cm in nerezana slama). Poskus smo izvajali 3 mesece in v tem obdobju izvedli mesečo tehtanje ter merjenje višine vihra in križa. Med skupinami bikov v nobenem obdobju nismo zabeležili statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) ne v masi, višini vihra, višini križa ter ne v dnevnih prirastih. Zraven tega smo spremljali še obnašanje živali, kjer smo beležili katero aktivnost izvaja določena žival v opazovanem času. Bike smo opazovali po v naprej pripravljeni preglednici tri krat na dan po pet minut na žival. Med posameznimi oblikami obnašanja ni prišlo do statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) med skupinami. Statistično značilne razlike (P < 0,05) med skupinami smo opazili pri številu prežvekov na minuto in potrebnem času za en bolus, medtem ko pri številu prežvekov na bolus ne. Presejalni test smo opravili za kontrolo sestave krmnega obroka ter za pomoč pri ugotavljanju, če živali prebirajo krmo. Po opravljenem presejalnem testu ostanka krmnega obroka smo pri skupini krmljeni s 5 cm slamo in kontrolni skupini v vrhnjem in spodnjem situ opazili odstopanja od priporočil in sicer na račun prebiranja krme.
Ključne besede: biki / dolžina slame / prirasti / prežvekovanje / presejalni test
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
2. Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)Fatma Ece Savkan, 2019, magistrsko delo Opis: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Ključne besede: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Objavljeno: 05.08.2019; Ogledov: 483; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstevTadej Iršič, 2019, magistrsko delo Opis: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Ključne besede: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 63; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Energijske pijače med osnovnošolci: uživanje in osveščenost o neželenih učinkihPetya Prodanova, 2019, magistrsko delo Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 146; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na rast in vitrifikacijo pri mikropropagaciji marelicePatricija Frešer, 2019, magistrsko delo Opis: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 126; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočahDominika Klavž, 2019, magistrsko delo Opis: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Ključne besede: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 207; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. OCENA STANJA PONUDBE HRANE V ZDRAVSTVENI USTANOVITamara Žunko, 2019, magistrsko delo Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik pri ohranjanju in krepitvi našega zdravja. Da bi dosegli uravnoteženo prehrano, moramo jesti raznoliko prehrano iz vseh skupin živil. V magistrskem delu smo obravnavali ponudbo hrane v zdravstveni ustanovi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Omejili smo se na raziskovanje hranilne in energijske vrednosti hrane bolnikov z lahko prehrano, žolčno dieto in prehrano sladkornih bolnikov. Raziskava je potekala 21 dni zapored, vsako posamezno dieto smo spremljali 7 dni. Dnevno smo tehtali vse toplotno neobdelane surovine živil in toplotno obdelane porcije za štiri obroke (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Za ocenjevanje energijske in hranilne vrednosti posameznih živil smo si pri lahki prehrani in žolčni dieti pomagali s pomočjo računalniške aplikacije Odprta platforma za klinično prehrano, za prehrano sladkornih bolnikov pa smo uporabili preglednico enakovrednih živil. Ugotovili smo, da je glede na priporočila pri lahki prehrani, žolčni dieti in prehrani sladkornih bolnikov prišlo do majhnega odstopanja pri energijski in hranilni vrednosti hrane tehtanih porcij.
Ključne besede: lahka prehrana, žolčna dieta, prehrana sladkornih bolnikov, energijska vrednost, hranilna vrednost
Objavljeno: 03.06.2019; Ogledov: 128; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,17 MB) |
8. Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnikaTimotej Bedjanič, 2019, magistrsko delo Opis: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Ključne besede: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 127; Prenosov: 21
Celotno besedilo (719,90 KB) |
9. Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebuleMarijan Sirk, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Ključne besede: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. Ocena ekonomike vzreje brojlerjev z različnimi sistemi ogrevanja hlevaDenis Vasle, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je pripraviti finančno analizo za novogradnjo hleva za piščance pitance. Osredotočili smo se predvsem na različne sisteme ogrevanja hleva, medtem ko je gradbeni del v vseh analiziranih scenarijih enak. V analizo smo vključili devet različnih scenarijev, ki se med seboj razlikujejo le v načinu ogrevanja. Ločili smo jih glede na vir toplote (lesna biomasa, plin, elektrika), nato pa smo vsakemu energentu dodali ustrezne kombinacije načinov ogrevanja. Metodika naloge je razvoj simulacijskega modela, kjer se je v prvi fazi ocenila ekonomika vzreje brojlerjev ob različnih sistemih ogrevanja, v nadaljevanju pa še finančna analiza investicije. Izkazalo se je, da so med različnimi sistemi ogrevanja velike razlike in da moramo biti pozorni predvsem na opremo, s katero ogrevamo hlev. Najvišji koeficient ekonomičnosti smo ocenili v scenariju 4, in sicer 3,50, najnižjega pa v scenariju 5, kjer znaša 1,27. V nalogi smo ocenjevali tudi neto sedanjo vrednost (NSV), kjer je najnižja NSV ocenjena na 10 let in smo jo dobili pri scenarijih 3 in 4. Najvišja je v scenariju 5, kjer je vrednost NSV po 20 letih še vedno negativna.
Ključne besede: ekonomika, vzreja brojlerjev, sistemi ogrevanja hleva
Objavljeno: 16.04.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,22 MB) |
