1. Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemihIvica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (764,74 KB) |
2. Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v PomurjuKlavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 22
Celotno besedilo (941,20 KB) |
3. Primerjava metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na osnovi različnih parametrov kakovosti talTjaž Manjević Kopčič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi treh različnih metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na pretežno kislih tleh iz SV dela Slovenije. Reakcijo tal smo izmerili v treh različnih raztopinah (KCl, CaCl2 in Ca(CH3COO)2). Potencialna kislost tal v raztopini KCl se je gibala med 3,46 in 7,06 pH oziroma v raztopini CaCl2 med 3,80 in 7,21 pH, medtem ko je hidrolitska kislost v raztopini Ca(CH3COO)2 variirala med 6,05 in 7,45 pH. Ugotovili smo zelo močno povezanost med pH-vrednostmi potencialne kislosti v raztopinah KCl in CaCl2 (koeficient korelacije R = 0,96). Pri izračunu potrebne količine sredstva za apnjenje smo primerjali tri različne metode, ki upoštevajo različne parametre kakovosti tal: Schachtschabel, VDLUFA in Vukadinović-Lončarić. Potrebne količine sredstva za apnjenje so primerljive po metodi Schachtschabel in Vukadinović-Lončarić (povprečna izračunana količina apnilnega sredstva pri Vukadinović-Lončarić je bila 15 CaO (dt/ha), pri Schachtschabel pa 14 CaO (dt/ha)), medtem ko je metoda VDLUFA dala petkrat večje količine kot drugi dve metodi. Pri slednji metodi smo talnim vzorcem določili tudi teksturo tal in vsebnost organske snovi. Rezultati so pokazali, da je bila korelacija med vsebnostjo organske snovi in vsebnostjo gline neznatna (R = 0,15), med organsko snovjo in vsebnostjo peska prav tako neznatna (R = 0,18) in med organsko snovjo in vsebnostjo melja negativno šibka (R = –0,21). Zelo šibka je bila tudi korelacija med vsebnostjo gline in pH (R ≤ 0,11) oziroma med vsebnostjo organske snovi in reakcijo tal v KCl (R = 0,24).
Ključne besede: apnjenje, reakcija tal, kisla tla, kalcijev oksid (CaO), kalcijev karbonat (CaCO3)
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,46 MB) |
4. VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'Vita Štefančič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 152; Prenosov: 25
Celotno besedilo (850,16 KB) |
5. Finančna analiza investicije v hladilnico s kontrolirano atmosferoGašper Žerjal, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Na svetovni ravni se je od leta 1990 pridelava ameriških borovnic (Vaccinum corymbosum L.) povečala za štirikrat. V Sloveniji je trenutno posajenih nekaj deset hektarjev nasadov ameriških borovnic. Največ na Ljubljanskem barju, kjer se pridelava kljub ugodnim razmeram in povpraševanju ni zelo razširila. Zaradi kratke sezone obiranja in presežkov na trgu v poletnih mesecih se lahko v hladilnici s kontrolirano atmosfero podaljša obstojnost plodov ter izven sezone potencialno dosega višje prodajne cene. V magistrskem delu je s pomočjo razvitega simulacijskega modela ocenjena ekonomika 10 ha velikega nasada ameriških borovnic in investicija v hladilnico s kontrolirano atmosfero po metodi neto sedanje vrednosti (NSV). Zaradi spremenljivih razmer na trgu in nihanja letnih pridelkov so analizirani trije scenariji, v katerih sta ključni spremenljivki predvidena prodajna cena za kilogram ameriških borovnic in hektarski pridelek. Pridelava je s finančnega vidika v vseh analiziranih scenarijih upravičena. Za prvi scenarij je ocenjen najvišji koeficient ekonomičnosti (KE = 1,23), najnižji ocenjeni KE je v primeru tretjega scenarija (1,02). Ocenjena NSV znaša po desetih letih ob 4% diskontni stopnji pri prvem scenariju 408.027 €, pri drugem scenariju -175.027 € in pri tretjem scenariju 163.447 €. Rezultati so pokazali, da se investicija povrne v predpostavljenem času samo v primeru prvega in tretjega scenarija.
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, ameriške borovnice, hladilnica
Objavljeno: 19.11.2018; Ogledov: 166; Prenosov: 12
Celotno besedilo (740,72 KB) |
6. Morfološke in genetske analize posameznih genotipov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) na območju GoričkegaAnja Ivanuš, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Ključne besede: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 95; Prenosov: 20
Celotno besedilo (14,25 MB) |
7. Poznavanje alternativnih načinov prehranjevanja med študentiAnja Murg, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali odnos študentov do prehrane, zlasti do alternativnih načinov prehranjevanja ter njihove prehranjevalne navade. Ugotavljali smo tudi povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija ter kroničnimi boleznimi. Raziskovalni del je zajemal predstavitev rezultatov, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 200 študentov štirih različnih fakultet Univerze v Mariboru in 50 študentov Višje strokovne šole za lesarstvo Maribor. Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 233 vsejedcev. Raziskava je glede na priporočila uravnotežene prehrane pokazala, da 27 % študentov poje premalo sadja in zelenjave, 52,4 % poje premalo rib, preveč mesa ter mesnih izdelkov zaužije 61,2 % študentov in po nezdravih prigrizkih poseže 45,6 %. Ugotovili smo, da način prehranjevanja ne vpliva na pojav kroničnih bolezni, obstaja pa povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija, kjer imajo težave s pomanjkanjem tisti, ki posegajo po alternativnih načinih. Preverjali smo tudi stopnjo strinjanja s trditvami glede naklonjenosti alternativnim načinom prehranjevanja in subvencionirane prehrane. Iz rezultatov je razvidno, da študentje niso naklonjeni trditvam, ki odražajo naklonjenost alternativnim načinom prehranjevanja.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, alternativni načini prehranjevanja, prehranjevalne navade študentov
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Vpliv sezone na sestavo mlekaBarbara Štajner, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V okviru magistrskega dela smo vrednotili vpliv sezone glede na sestavo mleka z območij, ki jih analizira laboratorij za mleko na KGZS Zavodu Ptuj (Ptuj, Celje, Novo mesto). V raziskavo smo vključili analize, ki so bile opravljene v sklopu AT4-kontrole (kontrola prireje mleka) za obdobje desetih let (2004–2014). Obravnavali smo naslednje parametre: vsebnost maščob, beljakovin, laktoze, sečnine in število somatskih celic v mleku. Za analizo obravnavanih meritev smo uporabili opisno statistiko, linearno regresijo ter preverili korelacije med parametri. Vpliv sezone smo ugotavljali s stališča treh dejavnikov: prehranjevalnega režima (zimski, letni obrok), vpliva obdobja (pomlad, poletje, jesen, zima) in območja prireje. Rezultati so pokazali, da se posamezni parametri mleka spreminjajo glede na prehranjevalni režim, glede na letni čas in da med območji obstajajo razlike. Med obravnavanimi spremenljivkami se je na območju Novega Mesta pokazala pozitivna korelacija med maščobo in sečnino ter številom somatskih celic in leti v obravnavanem obdobju, medtem ko so bile na območju Celja in Ptuja izbrane spremenljivke monotono povezane.
Ključne besede: mleko / maščobe / beljakovine / laktoza / sečnina/ somatske celice / analiza
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 117; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,28 MB) |
9. Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetijiMojca Kramberger, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Ključne besede: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 212; Prenosov: 16
Celotno besedilo (973,84 KB) |
10. Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v PodravjuKatica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 81; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,33 MB) |
