1. Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetijiMojca Kramberger, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Ključne besede: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (973,84 KB) |
2. Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v PodravjuKatica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Izolacija in karakterizacija bakterije Clostridum difficile s površine krompirjaTamara Simonič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Clostridium difficile je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija, ki povzroča črevesne okužbe, najpogosteje po zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji in po kirurških posegih, ki privedejo do porušenja normalne črevesne mikrobiote. Bakterijo lahko najdemo v različnih naravnih okoljih, črevesju živali in tudi hrani. Namen magistrskega dela je bil izolirati in karakterizirati bakterijo C. difficile s površine krompirjev, kupljenih v različnih lokalnih trgovinah ter iz čim več različnih držav. Iz 8 različnih trgovin smo pridobili 23 vzorcev krompirja, ki so izvirali iz 10 različnih držav. Prisotnost C. difficile smo dokazali pri 14 vzorcih (60,9 %). Iz vseh vzorcev smo osamili 162 izolatov C. difficile, katerim smo najprej s PCR-pomnoževanjem potrdili za C. difficile specifični gen cdd3, ter jih opredelili s PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Vseh 162 izolatov smo uvrstili v 9 različnih PCR-ribotipov: 012, 014/020, 023, 027, 053, 126, 150, SLO 129 in SLO187. Najpogostejši PCR-ribotip je bil 014/020, sledila sta ribotipa 053 in 126. Toksigenih je bilo 137 izolatov, kasneje uvrščenih v 5 različnih toksinotipov – toksinotip 0, I, III, IV in V, 26 izolatov pa je bilo netoksigenih (s PCR nismo mogli dokazati prisotnosti toksinskih genov). Naši rezultati kažejo, da je krompir kontaminiran s sporami bakterije C. difficile v visokem deležu in da lahko na krompirju najdemo enake PCR-ribotipe, kot se pojavljajo pri ljudeh, živalih in v okolju.
Ključne besede: Clostridium difficile, krompir, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Antiproliferacijski in antioksidativni učinki nekaterih razvejanih in kratkoverižnih maščobnih kislinŠpela Pertinač, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Maščobne kisline (MK) so pomembne pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore in metabolizma. Njihova ustrezna količina zmanjšuje pojavnost številnih bolezni (alergij, astme, raka ter avtoimunskih, presnovnih in nevroloških bolezni). Namen raziskave je bil ugotoviti, če izbrane kratkoverižne alifatske (KVMK) in razvejane maščobne kisline (RMK) vplivajo na proliferacijo človeških epitelnih celic linije H4 in Caco-2 in če povzročajo oksidativni stres v celicah TLT. MTT-test smo uporabili kot pokazatelj vpliva MK na proliferacijo celic, barvilo DCFH-DA pa kot pokazatelj oksidativnega stresa. Rezultati so pokazali, da visoke koncentracije MK vplivajo na zmanjšanje proliferacije pri celičnih linijah H4 in Caco-2. MK v celicah TLT povzročajo oksidativni stres že pri najnižjih testiranih koncentracijah. Pri mlečni, heksanojski, valerični, izovalerični in 2-metilbutirični kislini je pri najvišjih koncentracijah dodanih MK oksidativni stres najvišji, medtem ko propanojska, Na-butirat in 4-metilvalerična kislina pri najvišji koncentraciji celo zavirajo oksidativni stres.
Ključne besede: maščobne kisline, proliferacija celic, oksidativni stres
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,63 MB) |
5. Kompatibilnost različnih podlag vinske trte s sorto 'Renski rizling' in pojav nodozitet na koreninah, okuženih s trtno ušjo (Daktulosphaira vitifoliae Fitch)Mojca Gumzej, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226).
Ključne besede: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling'
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,99 MB) |
6. Razgradnja skatola s pomočjo mikroorganizmov kot alternativa zmanjševanja vonja po merjascuKristina Zemljič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Čeprav ima reja merjascev veliko prednosti v primerjavi s kastrati, je v številnih državah kastracija mladih prašičev ustaljena praksa, predvsem zaradi preprečevanja razvoja vonja po merjascu. Eden glavnih vzrokov za vonj po merjascu je akumulacija androstenona in skatola v maščobnem tkivu. Naravni način odstranjevanja neprijetnega vonja z uporabo mikroorganizmov bi lahko bil alternativa obstoječim metodam. Namen magistrske naloge je bil iz blata merjasca izolirati mikroorganizme, ki so odporni na toksičnost skatola in so ga sposobni tudi razgraditi. S pomočjo metode difuzije na agarnih ploščah je bilo izoliranih 20 kolonij mikroorganizmov, ki so rasli v coni inhibicije skatola. Predvideli smo, da so izolirani mikroorganizmi odporni na visoke koncentracije skatola, za kar bi lahko bil vzrok tudi njegova aktivna razgradnja. V nadaljevanju smo s pomočjo spektrofotometričnega določanja skatola ugotavljali, ali so izolirani mikroorganizmi sposobni razgraditi skatol. Zaradi težav pri izvedbi metode nismo uspeli nedvoumno potrditi, da je katerikoli od izoliranih sevov sposoben metabolizma skatola.
Ključne besede: skatol, kastracija, vonj po merjascu, spektrofotometrična metoda
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemihTamara Kekec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 50
Celotno besedilo (846,09 KB) |
8. Laktoza v jogurtihAnka Greif, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Laktoza je naravni sladkor, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Ljudje z laktozno intoleranco ne morejo presnavljati laktoze, kar vodi do različnih neprijetnih simptomov po zaužitju. V fermentiranih mlečnih izdelkih je zaradi fermentacije koncentracija laktoze nižja. V magistrski nalogi smo proučili vsebnost laktoze v navadnih jogurtih in jogurtih z oznako »brez laktoze«, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Vsebnost laktoze smo določili s pomočjo visokotlačne tekočinske kromatografije (HPLC). Vsi analizirani navadni jogurti z oznako »brez laktoze« so izpolnjevali zakonsko določeno mejo vsebnosti pod 100 mg laktoze/100 g. V preostalih navadnih jogurtih smo ugotovili povprečno 3,99 g laktoze/100 g jogurta, kar pomeni 15,1 % znižanje glede na orientacijsko vsebnost laktoze v surovem mleku, ki znaša 4,7 %. Statistično značilne razlike v vsebnosti laktoze v jogurtih so bile ugotovljene glede na poreklo jogurtov in način pridelave mleka. Na osnovi navedenega priporočamo, da laktozno intolerantne osebe le zmerno zauživajo navadne jogurte, saj je laktoza v njih še vedno prisotna v velikih količinah.
Ključne besede: laktoza/laktozna intoleranca/jogurt
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 40
Celotno besedilo (926,15 KB) |
9. Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demencoBarbara Cussigh, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 24
Celotno besedilo (800,09 KB) |
10. Poznavanje vegetarijanske prehrane med študentiBarbara Janžič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V raziskavi, ki je potekala v študijskem letu 2016/17, so sodelovali študentje UM, FKBV. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kaki meri študentje poznajo vegetarijansko prehrano. Zanimalo nas je tudi, ali študentje ločijo med izvori narezkov (mesni, vegetarijanski, veganski) ter katera vrsta narezka jim je bolj všečna po okusu in videzu. V vseh narezkih, vključenih v senzorično analizo, smo v laboratoriju določili še vsebnost nitrata (III) in nitrata (V) ter pH vrednost. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so študentje dokaj dobro ozaveščeni o vegetarijanski prehrani. Pri ugotavljanju izvora narezka je izmed petih narezkov le pri enem narezku več kot polovica študentov narobe določila izvor. Pri oceni okusa in videza narezkov je bila le pri enem izdelku, to je bil veganski dimljen narezek, statistično značilno nižja ocena v primerjavi z ostalimi narezki, katerih ocene se niso statistično razlikovale. Rezultati kemijske analize niso potrdili prisotnosti nitrata (III) in nitrata (V) v narezkih vegetarijanskega in veganskega izvora.Vsebnosti obeh nitratov v narezkih mesnega izvora so bile visoke, vendar niso presegle zakonsko določene meje. Dejstvo, da so narezki mesnega izvora v tako veliki meri tretirani z nitrati (III) in nitrati (V), je izjemno skrb vzbujajoče, zato velja nagovor k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: vegetarijanstvo/senzorična analiza/nitrat(V)/nitrat(III)/pH-vrednost
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,25 MB) |
