SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 265
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena ekonomike vzreje brojlerjev z različnimi sistemi ogrevanja hleva
Denis Vasle, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je pripraviti finančno analizo za novogradnjo hleva za piščance pitance. Osredotočili smo se predvsem na različne sisteme ogrevanja hleva, medtem ko je gradbeni del v vseh analiziranih scenarijih enak. V analizo smo vključili devet različnih scenarijev, ki se med seboj razlikujejo le v načinu ogrevanja. Ločili smo jih glede na vir toplote (lesna biomasa, plin, elektrika), nato pa smo vsakemu energentu dodali ustrezne kombinacije načinov ogrevanja. Metodika naloge je razvoj simulacijskega modela, kjer se je v prvi fazi ocenila ekonomika vzreje brojlerjev ob različnih sistemih ogrevanja, v nadaljevanju pa še finančna analiza investicije. Izkazalo se je, da so med različnimi sistemi ogrevanja velike razlike in da moramo biti pozorni predvsem na opremo, s katero ogrevamo hlev. Najvišji koeficient ekonomičnosti smo ocenili v scenariju 4, in sicer 3,50, najnižjega pa v scenariju 5, kjer znaša 1,27. V nalogi smo ocenjevali tudi neto sedanjo vrednost (NSV), kjer je najnižja NSV ocenjena na 10 let in smo jo dobili pri scenarijih 3 in 4. Najvišja je v scenariju 5, kjer je vrednost NSV po 20 letih še vedno negativna.
Ključne besede: ekonomika, vzreja brojlerjev, sistemi ogrevanja hleva
Objavljeno: 16.04.2019; Ogledov: 15; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)
Črtomir Kuhl, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

4.
Vpliv termina na količino in čistost izolirane dna iz listov sliv (prunus domestica l.) in bezgov (sambucus spp.)
Sara Fekonja, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V naši raziskavi, ki je potekala v letu 2018 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor (laboratorij za genetiko), smo primerjali dve različni metodi izolacije DNA: klasično metodo CTAB (cetil trimetil amonijev bromid) in metodo CTAB z dodanim PVP (polivinilpirolidon), proteinazo in RNazo, ki smo jo poimenovali metoda PVP. Oba protokola smo uporabili pri dveh rastlinskih vrstah: pri slivah (Prunus domestica L.) in pri bezgu (Sambucus spp.). Izolacijo DNA smo izvajali v pomladnih in jesenskih mesecih, saj nas je zanimala razlika v količini in čistosti izolirane DNA v povezavi s starostjo oziroma zrelostjo rastlinskih tkiv (listov). Ugotovili smo, da je koncentracija izolirane DNA bezga in sliv višja pri rastlinskem materialu, ki je bil nabran v pomladanskem obdobju, kot pa pri listih, ki so bili nabrani v septembru. Ugotovili smo tudi, da izbira genotipa vpliva na koncentracijo izolirane DNA. Rezultati namreč kažejo, da smo večjo količino DNA izolirali pri bezgu, saj je bila povprečna izmerjena koncentracija DNA pri bezgu 496,4 ng/μl, pri slivah pa 69,34 ng/μl.
Ključne besede: Sambucus ssp. / Prunus domestica L. / izolacija DNA / CTAB / PVP
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

5.
Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemih
Ivica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (764,74 KB)

6.
Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v Pomurju
Klavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (941,20 KB)

7.
Primerjava metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na osnovi različnih parametrov kakovosti tal
Tjaž Manjević Kopčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi treh različnih metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na pretežno kislih tleh iz SV dela Slovenije. Reakcijo tal smo izmerili v treh različnih raztopinah (KCl, CaCl2 in Ca(CH3COO)2). Potencialna kislost tal v raztopini KCl se je gibala med 3,46 in 7,06 pH oziroma v raztopini CaCl2 med 3,80 in 7,21 pH, medtem ko je hidrolitska kislost v raztopini Ca(CH3COO)2 variirala med 6,05 in 7,45 pH. Ugotovili smo zelo močno povezanost med pH-vrednostmi potencialne kislosti v raztopinah KCl in CaCl2 (koeficient korelacije R = 0,96). Pri izračunu potrebne količine sredstva za apnjenje smo primerjali tri različne metode, ki upoštevajo različne parametre kakovosti tal: Schachtschabel, VDLUFA in Vukadinović-Lončarić. Potrebne količine sredstva za apnjenje so primerljive po metodi Schachtschabel in Vukadinović-Lončarić (povprečna izračunana količina apnilnega sredstva pri Vukadinović-Lončarić je bila 15 CaO (dt/ha), pri Schachtschabel pa 14 CaO (dt/ha)), medtem ko je metoda VDLUFA dala petkrat večje količine kot drugi dve metodi. Pri slednji metodi smo talnim vzorcem določili tudi teksturo tal in vsebnost organske snovi. Rezultati so pokazali, da je bila korelacija med vsebnostjo organske snovi in vsebnostjo gline neznatna (R = 0,15), med organsko snovjo in vsebnostjo peska prav tako neznatna (R = 0,18) in med organsko snovjo in vsebnostjo melja negativno šibka (R = –0,21). Zelo šibka je bila tudi korelacija med vsebnostjo gline in pH (R ≤ 0,11) oziroma med vsebnostjo organske snovi in reakcijo tal v KCl (R = 0,24).
Ključne besede: apnjenje, reakcija tal, kisla tla, kalcijev oksid (CaO), kalcijev karbonat (CaCO3)
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

8.
VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'
Vita Štefančič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 192; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (850,16 KB)

9.
Finančna analiza investicije v hladilnico s kontrolirano atmosfero
Gašper Žerjal, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Na svetovni ravni se je od leta 1990 pridelava ameriških borovnic (Vaccinum corymbosum L.) povečala za štirikrat. V Sloveniji je trenutno posajenih nekaj deset hektarjev nasadov ameriških borovnic. Največ na Ljubljanskem barju, kjer se pridelava kljub ugodnim razmeram in povpraševanju ni zelo razširila. Zaradi kratke sezone obiranja in presežkov na trgu v poletnih mesecih se lahko v hladilnici s kontrolirano atmosfero podaljša obstojnost plodov ter izven sezone potencialno dosega višje prodajne cene. V magistrskem delu je s pomočjo razvitega simulacijskega modela ocenjena ekonomika 10 ha velikega nasada ameriških borovnic in investicija v hladilnico s kontrolirano atmosfero po metodi neto sedanje vrednosti (NSV). Zaradi spremenljivih razmer na trgu in nihanja letnih pridelkov so analizirani trije scenariji, v katerih sta ključni spremenljivki predvidena prodajna cena za kilogram ameriških borovnic in hektarski pridelek. Pridelava je s finančnega vidika v vseh analiziranih scenarijih upravičena. Za prvi scenarij je ocenjen najvišji koeficient ekonomičnosti (KE = 1,23), najnižji ocenjeni KE je v primeru tretjega scenarija (1,02). Ocenjena NSV znaša po desetih letih ob 4% diskontni stopnji pri prvem scenariju 408.027 €, pri drugem scenariju -175.027 € in pri tretjem scenariju 163.447 €. Rezultati so pokazali, da se investicija povrne v predpostavljenem času samo v primeru prvega in tretjega scenarija.
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, ameriške borovnice, hladilnica
Objavljeno: 19.11.2018; Ogledov: 203; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (740,72 KB)

10.
Morfološke in genetske analize posameznih genotipov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) na območju Goričkega
Anja Ivanuš, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Ključne besede: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 123; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (14,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici