SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 228
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Finančna in marketinška analiza za čebelarstvo Ciglarič
Maja Žibrat, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi sta predstavljeni finančna in marketinška analiza Čebelarstva Ciglarič. V prvem delu naloge je s statističnimi podatki opisano stanje čebelarstva v Sloveniji, Evropski uniji in v svetu. V raziskavi so bili uporabljeni naslednji metodološki pristopi: deduktivni pristop na osnovi preučene literature, ki je predstavljena v prvem delu. Istočasno so opredeljene tudi raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela magistrske naloge. Ugotovljeno je, da čebelarstvo posluje ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti 1,28 in finančni rezultat dosega vrednost 1.236,13 €. Odločitev za preureditev čebelnjaka za apiterapijo je ocenjena kot finančno smiselna, saj se investicija v vrednosti 9.629, 2 € ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize povrne v 5. letu poslovanja, ko NSV vrednost doseže 1.415,19 €. Ugodna je tudi ISD, ki doseže vrednost 13,42 %. V sklopu marketinške analize je ugotovljeno, da promocija pozitivno vpliva na prepoznavnost podjetja, s tem pa tudi na donosnost. Obravnavani sta bili dve leti poslovanja čebelarstva. Leto 2008 na začetku prodaje medu in 2016, ko je že bila vzpostavljena mreža strank in vpeljane promocijske dejavnosti. Prodaja se je dvignila za 66,6 % in s tem za prav toliko tudi promet.
Keywords: čebelarstvo, ekonomika, finančna analiza, marketinška analiza
Published: 22.12.2017; Views: 169; Downloads: 5
.pdf Full text (1,79 MB)

2.
Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolk
Sanja Leskovar, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Keywords: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Published: 21.12.2017; Views: 29; Downloads: 8
.pdf Full text (1,66 MB)

3.
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablan
Biserka Donik Purgaj, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Keywords: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Published: 21.12.2017; Views: 19; Downloads: 2
.pdf Full text (1,93 MB)

4.
Celični antiproliferacijski in antioksidativni učinki vode z zmanjšano vsebnostjo devterija
Tjaša Krenker, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V literaturi obstajajo poročila o ugodnih učinkih vode z zmanjšano vsebnostjo devterija na razvoj rakavih obolenj v in vitro- in kliničnih študijah. V ta namen smo v magistrskem delu preučevali učinke vode z zmanjšano vsebnostjo devterija (40–140 ppm D) v primerjavi z navadno vodo (150 ppm D) na človeških netumorskih celičnih linijah H4 in TLT ter na tumorski liniji Caco-2. Pri tem tem smo zasledovali vplive na proliferacijo celic in na znotrajcelični oksidativni stres. Rezultati so pri celični liniji Caco-2 pokazali statistično značilno zmanjšanje celične proliferacije pri koncentraciji devterija 40 ppm v primerjavi z vsemi ostalimi koncentracijami, pri celičnih linijah H4 in TLT pa statistično značilne razlike ni bilo. Podobno smo ugotovili, da nižje koncentracije devterija povzročajo oksidativni stres v celicah. Za ureditev, grafično predstavitev in statistično analizo razultatov smo uporabili programa Excel in SPSS. Rezultati te naloge so delno v skladu s svetovno literaturo, saj so podobni anti-proliferacijski učinki v naši raziskavi (40 ppm D) doseženi pri spodnji koncentracijski učinkovitostni meji v drugih raziskavah (30–90 ppm D). S tem smo potrdili, da ima voda z zmanjšano koncentracijo devterija vpliv na celične procese.
Keywords: voda z zmanjšano vsebnostjo devterija, celice, antiproliferacijski učinki, antioksiativni učinki
Published: 08.12.2017; Views: 28; Downloads: 7
.pdf Full text (1,86 MB)

5.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Keywords: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Published: 27.11.2017; Views: 92; Downloads: 12
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Keywords: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Published: 27.10.2017; Views: 53; Downloads: 22
.pdf Full text (1,97 MB)

7.
Topinambur v prehrani krav molznic
Aleksandra Dervarič, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Spomladi leta 2015 so na kmetiji Andrečevih iz Sodišincev posadili gomolje topinamburja. Zanimala nas je možnost zamenjave topinamburjeve in koruzne silaže v prehrani krav molznic. Naredili smo kemične analize rastline topinamburja in topinamburjeve silaže. Krmili smo dve skupini krav v vezani reji. Ker smo imeli na razpolago manjšo količino topinamburjeve silaže (saj je za poskus bila namenjena manjša površina, in sicer 20 arov), je posledično v raziskavo bilo vključenih manj živali. Kontrolna skupina je vključevala štiri krave, testna pa tri. Kontrolna skupina je dobivala isti obrok kot pred poskusom, testno skupino pa smo najprej navajali na topinamburjevo silažo. Nato smo jim dva tedna pokladali 30 % topinamburjeve silaže in 70 % koruzne silaže. Potem pa smo jim še dva tedna pokladali 50 % topinamburjeve in 50 % koruzne silaže. Pred začetkom poskusa in po končanem krmljenju 30 % in 50 % topinamburjeve silaže v obroku smo izmerili količine mleka in dali analizirati mleko vsake krave. Proučili smo konzumacijo topinamburjeve silaže in vpliv na količino prirejenega mleka ter na vsebnost hranilnih snovi v mleku. Analizirali smo še hranilno vrednost pridelka in proizvodne stroške topinamburjeve silaže v primerjavi s koruzno silažo. Rezultati iz tega poskusa bodo podlaga za nadaljnje krmne poskuse
Keywords: topinambur, silaža, prehrana krav, prireja mleka
Published: 27.10.2017; Views: 85; Downloads: 18
.pdf Full text (1,95 MB)

8.
Analiza porabe sredstev iz PRP ukrepa za pomoč mladim prevzemnikom kmetij
Aleš Krenker, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Namen naloge je bil narediti analizo porabe pridobljenih sredstev na razpisu iz ukrepa 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (Program razvoja podeželja 2007–2013) in podukrepa 6.1: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (Program razvoja podeželja 2014–2020), na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, med leti 2007–2015. Naredili smo pregled števila mladih prevzemnikov po razpisih (letih) ter zavodih. V teh letih je bilo na območju KGZS – Zavoda Celje 794 mladih prevzemnikov, največ iz občine Šentjur. Pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika smo s pomočjo opisne statistike preučili in analizirali. Kot smo pričakovali, so mladi prevzemniki največ sredstev s 34,49 % vložili v nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, takoj za tem pa z 31,08 % za naložbe v hleve in pripadajočo opremo. S Kendallovim korelacijskim koeficientom in Hi-kvadrat testom smo testirali povezanost ordinalnih (»št. delovno aktivnih« ter »ocena NETO dohodka«) in nominalnih (»socio-ekonomski tip«) spremenljivk. Z neparametrično korelacijo, izračunano s Kendallovim korelacijskim koeficentom med ordinalnima spremenljivkama, nismo ugotovili povezanosti. S hi-kvadrat testom smo izračunali, da ni povezanosti med ordinalnimi in nominalnimi spremenljivkami.. Smo pa ugotovili, da je »socio-ekonomski tip« povezan z »oceno NETO dohodka«.
Keywords: mladi prevzemniki, Program razvoja podeželja, ukrepi, poraba sredstev
Published: 29.09.2017; Views: 120; Downloads: 16
.pdf Full text (882,53 KB)

9.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Keywords: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Published: 14.09.2017; Views: 108; Downloads: 23
.pdf Full text (2,87 MB)

10.
Ocena ekonomske upravičenosti in označevanje izbirnih produktov iz semena industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) v Sloveniji
Meta Medved, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Glede na namen pridelave spada konoplja (Cannabis sativa L. ssp. sativa) med oljnice in predivnice. Hitra rast rastline, trpežnost vlaken, visok delež maščob v semenu in prisotnost kanabinoidov na cvetu so ključne lastnosti, ki dajejo konoplji visoko prehransko vrednost. Ustrezno spravilo pridelka v Sloveniji ni tehnično dovršeno in splošno dostopno pridelovalcem. Kljub temu praksa kaže na uspešno pridelavo z ročnim pobiranjem vršičkov ali strojno žetvijo z žitnim kombajnom. Oba načina žetve sta ekonomsko upravičena. Lastna cena je pri ročni žetvi (LC=5,24 €/kg) višja v primerjavi s strojno (LC=2,53 €/kg). Ekonomsko upravičena (KE > 1) je tudi proizvodnja prehranskih izdelkov (olje, moka, kaša in čaj), ki se pridobijo s stiskanjem, mletjem, presejanjem in luščenjem. Ocena investicije v nakup ustrezne opreme za predelavo semena in stroja za žetev se povrne v tretjem letu (NSV=587,03 €) upoštevajoč konstantni letni denarni tok. V proizvodnji in trženju konoplje za prehrano slovenska zakonodaja postavlja določila, ki omejujejo možnosti pridelave. S popolno uveljavitvijo Uredbe (EU) št. 1169/2011 je pri označevanju prehranskih izdelkov nujna zagotovitev obveznih informacij o živilih potrošnikom. Kljub vsem določbam v zvezi s pridelavo, predelavo, trženjem in označevanjem živil slovenski trg nima določb za zagotavljanje kakovosti pri pridelavi in predelavi semena ter cveta konoplje.
Keywords: konoplja, uporabnost, ekonomika, zakonodaja, proizvodnja
Published: 13.09.2017; Views: 72; Downloads: 15
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica