SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 247
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razgradnja skatola s pomočjo mikroorganizmov kot alternativa zmanjševanja vonja po merjascu
Kristina Zemljič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Čeprav ima reja merjascev veliko prednosti v primerjavi s kastrati, je v številnih državah kastracija mladih prašičev ustaljena praksa, predvsem zaradi preprečevanja razvoja vonja po merjascu. Eden glavnih vzrokov za vonj po merjascu je akumulacija androstenona in skatola v maščobnem tkivu. Naravni način odstranjevanja neprijetnega vonja z uporabo mikroorganizmov bi lahko bil alternativa obstoječim metodam. Namen magistrske naloge je bil iz blata merjasca izolirati mikroorganizme, ki so odporni na toksičnost skatola in so ga sposobni tudi razgraditi. S pomočjo metode difuzije na agarnih ploščah je bilo izoliranih 20 kolonij mikroorganizmov, ki so rasli v coni inhibicije skatola. Predvideli smo, da so izolirani mikroorganizmi odporni na visoke koncentracije skatola, za kar bi lahko bil vzrok tudi njegova aktivna razgradnja. V nadaljevanju smo s pomočjo spektrofotometričnega določanja skatola ugotavljali, ali so izolirani mikroorganizmi sposobni razgraditi skatol. Zaradi težav pri izvedbi metode nismo uspeli nedvoumno potrditi, da je katerikoli od izoliranih sevov sposoben metabolizma skatola.
Keywords: skatol, kastracija, vonj po merjascu, spektrofotometrična metoda
Published: 07.08.2018; Views: 71; Downloads: 5
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemih
Tamara Kekec, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Keywords: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Published: 25.07.2018; Views: 151; Downloads: 14
.pdf Full text (846,09 KB)

3.
Laktoza v jogurtih
Anka Greif, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Laktoza je naravni sladkor, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Ljudje z laktozno intoleranco ne morejo presnavljati laktoze, kar vodi do različnih neprijetnih simptomov po zaužitju. V fermentiranih mlečnih izdelkih je zaradi fermentacije koncentracija laktoze nižja. V magistrski nalogi smo proučili vsebnost laktoze v navadnih jogurtih in jogurtih z oznako »brez laktoze«, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Vsebnost laktoze smo določili s pomočjo visokotlačne tekočinske kromatografije (HPLC). Vsi analizirani navadni jogurti z oznako »brez laktoze« so izpolnjevali zakonsko določeno mejo vsebnosti pod 100 mg laktoze/100 g. V preostalih navadnih jogurtih smo ugotovili povprečno 3,99 g laktoze/100 g jogurta, kar pomeni 15,1 % znižanje glede na orientacijsko vsebnost laktoze v surovem mleku, ki znaša 4,7 %. Statistično značilne razlike v vsebnosti laktoze v jogurtih so bile ugotovljene glede na poreklo jogurtov in način pridelave mleka. Na osnovi navedenega priporočamo, da laktozno intolerantne osebe le zmerno zauživajo navadne jogurte, saj je laktoza v njih še vedno prisotna v velikih količinah.
Keywords: laktoza/laktozna intoleranca/jogurt
Published: 25.07.2018; Views: 44; Downloads: 13
.pdf Full text (926,15 KB)

4.
Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demenco
Barbara Cussigh, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Published: 25.07.2018; Views: 26; Downloads: 12
.pdf Full text (800,09 KB)

5.
Poznavanje vegetarijanske prehrane med študenti
Barbara Janžič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V raziskavi, ki je potekala v študijskem letu 2016/17, so sodelovali študentje UM, FKBV. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kaki meri študentje poznajo vegetarijansko prehrano. Zanimalo nas je tudi, ali študentje ločijo med izvori narezkov (mesni, vegetarijanski, veganski) ter katera vrsta narezka jim je bolj všečna po okusu in videzu. V vseh narezkih, vključenih v senzorično analizo, smo v laboratoriju določili še vsebnost nitrata (III) in nitrata (V) ter pH vrednost. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so študentje dokaj dobro ozaveščeni o vegetarijanski prehrani. Pri ugotavljanju izvora narezka je izmed petih narezkov le pri enem narezku več kot polovica študentov narobe določila izvor. Pri oceni okusa in videza narezkov je bila le pri enem izdelku, to je bil veganski dimljen narezek, statistično značilno nižja ocena v primerjavi z ostalimi narezki, katerih ocene se niso statistično razlikovale. Rezultati kemijske analize niso potrdili prisotnosti nitrata (III) in nitrata (V) v narezkih vegetarijanskega in veganskega izvora.Vsebnosti obeh nitratov v narezkih mesnega izvora so bile visoke, vendar niso presegle zakonsko določene meje. Dejstvo, da so narezki mesnega izvora v tako veliki meri tretirani z nitrati (III) in nitrati (V), je izjemno skrb vzbujajoče, zato velja nagovor k nadaljnjim raziskavam.
Keywords: vegetarijanstvo/senzorična analiza/nitrat(V)/nitrat(III)/pH-vrednost
Published: 25.07.2018; Views: 26; Downloads: 7
.pdf Full text (1,25 MB)

6.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Keywords: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Published: 25.05.2018; Views: 73; Downloads: 11
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Ekonometrična analiza napovedi odkupnih cen mleka v Sloveniji
Bernarda Marčič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Obravnavano področje magistrskega dela je analiza odkupne cene mleka v Sloveniji od leta 2008 do konca aprila 2016. Predstavimo tudi del področja pred in po ukinitvi mlečnih kvot ter vpliv kvot na prirejo mleka v Sloveniji. Osnovni cilj naloge je ovrednotiti vpliv spremembe cene svežega mleka na odkupno ceno mleka v Sloveniji. V ta namen smo s pomočjo ekonometrične analize iskali najprimernejši regresijski model, s katerim smo pridobili celovite informacije in potrebne podatke za izračun elastičnosti povpraševanja. Vrednost koeficienta nam pove, da prihaja do neelastične napovedi odkupne cene surovega mleka pri pridelovalcih. To pomeni, da se bo v primeru rasti cene svežega konzumnega mleka na trgu za 1 %, odkupna cena mleka znižala za 0,1 %.
Keywords: ekonometrična analiza, odkupna cena mleka, elastičnost, SPSS
Published: 04.05.2018; Views: 87; Downloads: 27
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Keywords: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Published: 23.04.2018; Views: 103; Downloads: 19
.pdf Full text (912,61 KB)

9.
Priprava novih piščančjih celičnih kultur
Tajda Peinkiher, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Ozaveščenost ljudi o zmanjšanju uporabe živalskih modelov in upoštevanje pravila 3R (reduce, refine, replace = zmanjšaj, dodelaj, zamenjaj) v raziskovalnem svetu je vse večja. Med enega od načinov alternativnih metod sodi tudi delo na celičnih kulturah. Področje razvoja in dostopnosti piščančjih celičnih kultur je, v primerjavi s humanimi in mišjimi, zelo pomanjkljivo. V naši magistrski nalogi smo se odločili razviti nove piščančje celične linije iz primarne kulture pridobljene iz 19 dni starega zarodka piščanca in optimizirati njihovo gojenje in vitro. Najuspešnejša rast celičnih kultur se je z našim protokolom izkazala pri jetrnih hepatocitih ter epiteliju ileuma, nismo pa uspeli vzpodbuditi celic epitelija kolona k delitvi. Te kulture smo v in vitro pogojih s precepljanjem obdržali 238 dni, dodatno pa smo iz njih uspeli klonirati in pripraviti tri celične linije hepatocitov in eno linijo epitelija ileuma. Glede na celično obliko smo primerjali pripravljene kulture celic s komercialno dostopnimi celičnimi kulturami in ugotovili skladnost morfologije. V prihodnosti bi bilo potrebno linije dodatno okarakterizirati na prisotnost značilnih celičnih markerjev in optimizirati pogoje za rast kolonocitov.
Keywords: celična kultura, ileum, hepatociti, epitelij, piščanec
Published: 20.04.2018; Views: 183; Downloads: 17
.pdf Full text (2,40 MB)

10.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Keywords: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Published: 20.04.2018; Views: 142; Downloads: 30
.pdf Full text (832,63 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica