| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 301
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
3D-TISKANJE ČLOVEŠKIH ORGANOV
Karmen Medija, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo opisali lastnosti 3D-tiskalnikov in potrebnih materialov ter jih primerjali s 3D-biotiskalniki. Prikazali smo različne tipe tiskalnikov in predstavili dosežke 3D-biotiska po posameznih organih in tkivih. Izpostavili smo zaplete in težave, ki pri tem nastajajo. Zagotovitev preživetja celic v natisnjenih tkivih so še vedno največji izziv. Glede na obstoječe trende smo nakazali razvoj 3D-biotiskalnikov v prihodnosti in predstavili 3D-biotiskanje v Sloveniji.
Keywords: 3D tiskanje človeških organov / 3D-tiskanje / 3D-tiskalnik / 3D-biotiskanje / 3D-biotiskalnik
Published: 30.07.2020; Views: 27; Downloads: 8
.pdf Full text (926,71 KB)

2.
Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)
Urša Deban, 2020, master's thesis

Abstract: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Keywords: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Published: 18.06.2020; Views: 80; Downloads: 35
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'
Urška Bračko, 2020, master's thesis

Abstract: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Keywords: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Published: 16.06.2020; Views: 117; Downloads: 23
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, master's thesis

Abstract: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Keywords: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Published: 09.06.2020; Views: 75; Downloads: 22
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v sloveniji
Erik Rihter, 2020, master's thesis

Abstract: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Keywords: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Published: 04.06.2020; Views: 156; Downloads: 31
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Ekonomski učinki zemljiških operacij na izbranem komasacijskem območju
Aleš Žnidarko, 2020, master's thesis

Abstract: Individualnih vlaganj v zemljiške operacije je malo, pogosto so le-ta tudi ekonomsko neupravičena, predvsem zaradi razdrobljene posestne strukture. Gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči je prav tako v javnem interesu in ima pomembno vlogo v kmetijski politiki. V magistrskem delu je predstavljen primer dobre prakse izvedbe agromelioracijskih in komasacijskih del na izbranem območju Videm 3, kjer smo izračunali gospodarnost z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti ter s tem določili ekonomski učinek izvedenih zemljiških operacij na območju celotnega izbranega komasacijskega območja. V skladu z uporabljenimi vhodnimi podatki smo izračunali neto sedanjo vrednost pri diskontni stopnji 4 % v višini 88.632 €. Interna stopnja donosnosti je 6 %. Z analizo občutljivosti smo dodatno preverili še občutljivost NSV na spremenjene investicijske stroške.
Keywords: zemljiške operacije, komasacija, ocena investicije, ekonomika
Published: 19.05.2020; Views: 159; Downloads: 34
.pdf Full text (3,24 MB)

7.
Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanic
Gregor Kramberger, 2020, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju.
Keywords: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata
Published: 02.03.2020; Views: 175; Downloads: 48
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
Vsebnost ohratoksina A v živilih in krmi med letoma 2010 in 2016 v Sloveniji
Natalija Valant, 2020, master's thesis

Abstract: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Keywords: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Published: 25.02.2020; Views: 206; Downloads: 51
.pdf Full text (1,15 MB)

9.
Ribe in morski sadeži v prehrani
Željka Tušek Fendre, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi posebnega okusa in vonja, ki sta brez primere med drugimi živili, so ribe že od nekdaj deležne posebne pozornosti. Pri pripravi rib je pomembno, da prideta do izraza specifični okus in vonj, zato se za vsako vrsto rib posebej priporoča tudi najprimernejši način priprave. Po svoji biokemijski sestavi so ribe popolna hrana, saj vsebujejo hranilne snovi, ki so nujne za človeški organizem. Ribe niso samo kulinarična posebnost, pač pa zelo pomemben prehrambni artikel, ki vsebuje beljakovine z visoko biološko vrednostjo, vitamina A in D, esencialne maščobne kisline in mineralne snovi. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so anketirani ozaveščeni glede uporabe rib, morskih sadežev in mehkužcev v prehrani, razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in izobrazbi. Vprašalnik je bil sestavljen iz 35 vprašanj, od tega se je 24 vprašanj nanašalo izključno na ribe. Rezultati so pokazali, da je riba na krožniku vseh vprašanih dvakrat mesečno (53,3 %); najpogosteje uživajo pečene ribe (56,6 %), svežino ribe prepoznajo po jasnih očeh (47,5 %), ribe nabavljajo v trgovini (50 %) in so zadovoljni s kakovostjo in dostopnostjo trga z ribami (61,2 %). Pogostost uživanja rib je manjša od priporočljive, predvsem pri mlajši populaciji.
Keywords: ribe, morski sadeži, prehrana, zdravje
Published: 03.02.2020; Views: 245; Downloads: 64
.pdf Full text (1,68 MB)

10.
Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajna
Boštjan Lampe, 2019, master's thesis

Abstract: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Keywords: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Published: 07.01.2020; Views: 202; Downloads: 34
.pdf Full text (1,71 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica