1. Okoljska degradacija kot posledica rudarjenja v Zasavju : magistrsko deloDejan Rašković, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 49; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (737,50 KB) |
2. Korupcijska tveganja v medijih : magistrsko deloLara Pavli, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov.
Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Ključne besede: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 11; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,75 MB) |
3. Informacijska varnost skozi oči uporabnikov telekomunikacijskih storitev : magistrsko deloKatja Grković, 2023, magistrsko delo Opis: Telekomunikacijska podjetja morajo svojim uporabnikom poleg vseh storitev in izdelkov zagotavljati tudi varnost njihovih osebnih podatkov, varnost omrežja, elektronskega poslovanja in nuditi različne varnostne opcije. V magistrskem delu so opisani vsi vidiki informacijske varnosti pri štirih slovenskih telekomunikacijskih podjetjih: Telekom Slovenije, A1 Slovenija d. d., Telemach in T-2 d. o. o. Varnost osebnih podatkov podjetja zagotavljajo z upoštevanjem splošne uredbe EU o varstvu podatkov, na podlagi katere so sestavili svoje pogoje oziroma politiko varstva osebnih podatkov. Vsa podjetja so dolžna zagotoviti ustrezno varnost in celovitost njihovih omrežij in storitev, ter so v primeru, da pride do kakršnih koli kršitev varnosti ali celovitosti, o tem primorana poročati agenciji AKOS. Podjetja svojim uporabnikom omogočajo tudi urejanje njihovega naročniškega razmerja, tako imenovano e-poslovanje, ki vključuje nakup in prodajo blaga in storitev prek spleta, obdelavo plačil in izmenjavo informacij. Zaradi varnostnih tveganj, ki se pri teh procesih pojavijo, vsa telekomunikacijska podjetja svojim uporabnikom nudijo različne varnostne opcije. V sklopu magistrskega dela smo opravili intervju in izvedeli, da podjetja svoje uporabnike sproti ozaveščajo o informacijski varnosti oziroma o varnostnih težavah, ki se lahko pojavijo, medtem ko zaposlene glede informacijske varnosti redno izobražujejo. Poleg tega smo s pomočjo ankete izvedeli, da se zaupanje uporabnikov telekomunikacijskih storitev ne razlikuje glede na operaterja, pri katerem so. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica uporabnikov spletno plačuje račune za telekomunikacijske storitve, da se manj izobraženi anketiranci in bolj izobraženi anketiranci med seboj ne razlikujejo v dojemanju varnostnih tveganj ter da ne obstaja povezanost med pojavom varnostnih težav pri uporabnikih in uporabo varnostnih opcij, ki jih nudijo telekomunikacijska podjetja.
Ključne besede: informacijska varnost, telekomunikacije, osebni podatki, uporabniki, omrežja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 86; Prenosov: 12
Celotno besedilo (879,20 KB) |
4. Pranje denarja v povezavi z ilegalno tobačno industrijo : magistrsko deloTimotej Praznik, 2023, magistrsko delo Opis: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Ključne besede: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko deloMaria Brecelj, 2023, magistrsko delo Opis: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Ključne besede: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Grožnje pri uporabi kibernetskega prostora v starostni skupini od 13 do 15 let : magistrsko deloMaruša Ravnjak, 2023, magistrsko delo Opis: Informacijsko-komunikacijske tehnologije se razvijajo vedno hitreje. Za moderno družbo prinašajo koristi, hkrati pa rast vpliva na nove in vedno bolj tehnološko dovršene kibernetske grožnje. Te grožnje pa so pripomogle, da je kibernetska varnost že dlje časa pomemben del nacionalne varnosti vseh držav. Še vedno pa vidimo problem pri mlajših članih naše družbe – otrocih.
V magistrskem delu smo opisali kibernetske grožnje, ki so relevantne za našo starostno skupino. To so zlonamerne aplikacije, škodljiva programska oprema, socialni inženiring, vsiljena elektronska pošta, izguba in kraja mobilne naprave, povezave kratkega dosega, Wi-Fi omrežje, kraja identitete, spletne goljufije in spletno nasilje.
V raziskavi, ki je bila aktivna v januarju in februarju 2023, je sodelovalo 210 otrok od 13 do 15 let. Ugotavljamo, da se anketirani delno zavedajo, da morajo za zaščito na različnih mestih uporabljati različna gesla, ki so močna, in da otroci vedo, na koga se lahko obrnejo, ko postanejo žrtev kibernetske grožnje. Prav tako vedo, kako se morajo preventivno zaščititi pred kibernetskimi grožnjami.
S pomočjo predhodnega pregleda literature smo izbrane grožnje v kibernetskem prostoru kategorizirali v šest skupin in nato sestavili seznam prosto dostopnih virov, ki so lahko v pomoč otrokom, ko se srečajo s potencialno grožnjo. Na koncu smo še ustvarili infografike, na katerih je predstavljena posamezna grožnja, kako ob njej ukrepati in na koga se lahko otroci obrnejo ob uresničitvi grožnje.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetska varnost, kibernetske grožnje, otroci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 96; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,66 MB) |
7. Prepoznava ribarjenja preko elektronskih sporočil med študenti : magistrsko deloAlex Crgol, 2023, magistrsko delo Opis: V sodobnih organizacijah se uporabniki na vseh ravneh pogosto zanašajo na digitalno komunikacijo, kot je elektronska pošta, da bi izpolnili svoje delovne naloge. Posledično je ribarjenje preko elektronske pošte postalo ena najpogostejših groženj informacijske varnosti. Da bi se lahko zaščitili pred to grožnjo, številne organizacije vlagajo velik delež svojih sredstev v varnost in usposabljanje uporabnikov. Toda izobraževanja na temo zlonamerne elektronske pošte niso enako uspešna. Za našo raziskavo smo med študenti UM FVV v študijskem letu 2021/2022 naredili eksperiment, v katerem smo izvedli kampanje ciljanega ribarjenje preko elektronske pošte. V sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede in Študentskim svetom Fakultete za varnostne vede smo v prvi fazi raziskave polovici naključno izbranih študentov UM FVV poslali anketne vprašalnike, kjer so morali na dejanskih primerih prepoznati, ali gre za ribarjenja preko elektronske pošte ali ne. Študenti so bili v tej fazi razdeljeni v 4 naključne skupine; vsaka skupina je prejela 4 fotografije primerov elektronske pošte. S pomočjo statističnih testov nam je uspelo opaziti določene statistično značilne razlike med skupinami, vendar nam ni uspelo natančno določiti jasne ločnice med skupinami glede na njihovo težavnost. V drugi fazi in četrti fazi raziskave smo študentom UM FVV poslali prilagojena sporočila ribarjenja preko elektronske pošte in spremljali njihovo dovzetnost za tovrstne napade. Študenti so v določenem časovnem obdobju prejeli dve sporočili ribarjenja. Obe sporočili sta bili zastavljeni tako, da sta bili težavnostno enakovredni, čeprav smo opazili, da je bilo drugo sporočilo za študente bistveno težje od prvega. Glavni namen te študije je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med rezultati ankete (njihovim znanjem) in rezultati testiranja ribarjenja preko elektronske pošte med študenti (njihovim odzivom). Tretja faza raziskave je vključevala izobraževanje, ki se je izvajalo med prvo in drugo kampanjo ribarjenja. Tukaj so bili vsi sodelujoči študenti razdeljeni v dve izobraževalni skupini ter v eno kontrolno skupino, ki ni bila deležna nobenega izobraževanja. Prva izobraževalna skupina je imela izobraževanje s slikovnim gradivom, druga izobraževalna skupina pa je imela izobraževanje s povezavo do interaktivnega kviza o ribarjenju preko elektronske pošte. Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so bili študenti, ki so se izobraževali s slikovnim gradivom, deležni najslabših rezultatov, kar v praksi pomeni, da so se na ribarjenje preko elektronske pošte odzvali slabše kot pred izobraževanjem. Pri študentih, ki so se izobraževali s povezavo, pa nismo zaznali statistično značilnih povezav med izobraževanjem in dejanskim odzivom na ribarjenje, zato tukaj nismo mogli oceniti, ali je ta način izobraževanja bil učinkovit. Na splošno v sklopu raziskave nismo odkrili učinkovite metode izobraževanja za študente, ki bi pripomogla k izboljšanju prepoznave ribarjenja preko elektronske pošte.
Ključne besede: informacijska varnost, ribarjenje, elektronska pošta, napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 18
Celotno besedilo (6,21 MB) |
8. Informacijska varnost v slovenskem start-up okolju : magistrsko deloLuka Jelovčan, 2023, magistrsko delo Opis: Start-up podjetja predstavljajo pomemben del podjetniškega okolja, saj na trg nenehno prinašajo nove rešitve, izdelke in pristope. Hkrati je start-up okolje izpostavljeno številnim tveganjem, ki nenehno ogrožajo nadaljnji razvoj ali celo obstoj posameznih start-up podjetij. Med glavna tveganja, ki so jim start-up podjetja izpostavljena, zagotovo sodijo tudi informacijskovarnostne grožnje, saj podatki in intelektualna lastnina predstavljajo temelj njihovega uspeha. Za start-up podjetja je tako ključnega pomena učinkovito upravljanje informacijske varnosti in s tem optimalno razpolaganje z omejenimi sredstvi. Ne glede na to je upravljanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji popolnoma neraziskano področje. Da bi bila naslovljena vrzel v literaturi so bili v okviru izdelave magistrskega dela izvedeni intervjuji s predstavniki 18 slovenskih star-up podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako start-up podjetja razumejo koncept informacijske varnosti, kakšen odnos imajo do tega področja in kako k upravljanju informacijske varnosti pristopajo. Pri tem delo izhaja iz teoretičnega modela znanja, odnosa in vedenja, medtem ko sta upravljanje in izvajanje informacijskovarnostnih ukrepov presojani s pomočjo standarda ISO/IEC 27001. Rezultati raziskave kažejo, da se slovenska start-up podjetja zavedajo informacijskovarnostnih groženj in jih prepoznavajo kot pomemben dejavnik tveganja, ki lahko ogrozi razvoj podjetja, večina informacijsko varnost prepoznava kot pomembno za poslovni uspeh podjetja. K izvajanju informacijskovarnostnih ukrepov start-up podjetja pristopajo pragmatično, skladno s svojimi potrebami, znanjem in omejenimi sredstvi. S tem so povezani tudi informacijskovarnostni ukrepi, ki jih start-up podjetja izvajajo, saj največ pozornosti namenijo varnosti človeških virov, razdeljevanju dostopov in sledenju osnovnim dobrim praksam, pri čemer tehnološka start-up podjetja več pozornosti namenijo informacijski varnosti v dobavnih verigah in pri sodelovanju s partnerskimi podjetji. Rezultati raziskave ponujajo prvi vpogled v stanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji ter omogočajo pripravo priporočil in prilagojenih ukrepov, ki bodo start-up podjetjem omogočali celovitejši in sistematičen pristop k upravljanju informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, start-up podjetja, tveganja, ISO/IEC 27001, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2023; Ogledov: 133; Prenosov: 47
Celotno besedilo (884,63 KB) |
9. Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko deloMojca Naglič, 2023, magistrsko delo Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,39 MB) |
10. Javno mnenje o delu slovenske policije v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloKiara Ropoša, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Ključne besede: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,82 MB) |
