SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obveščevalno-varnostna dejavnost v procesu prodaje državnih podjetij
Jernej Gosenar, 2017, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji ima Slovenska obveščevalno-varnostna agencija kot ena izmed treh obveščevalno-varnostnih služb med drugim tudi nalogo, da zagotavlja informacije, povezane z gospodarskimi interesi države, in dejavnosti, ki bi lahko ogrozile njeno nacionalno varnost. Slovenski državni holding, d. d., kot upravljavec lastnih kapitalskih naložb in naložb Republike Slovenije upravlja in sodeluje pri prodaji državnih podjetij. Ocenjujemo, da je prodaja državnih podjetij slabo obveščevalno-varnostno podprta, saj prihaja do neupravičenega dostopanja do zaupnih podatkov teh podjetij, s tem pa tudi zmanjšanja njihove vrednosti, kar slabi gospodarsko stanje in posledično ogroža nacionalno varnost. Prav tako se pred prodajo državnih podjetij ne ugotavlja dejanskih namer kupcev, ki se po izvedenih prodajah večkrat izkažejo kot škodljive za državno premoženje. Tudi v Republiki Sloveniji se je zgodilo, da je oseba iz kriminalnih vrst brez večjih težav dostopala do zaupnih podatkov državnega podjetja Elan, ki je bilo v fazi prodaje. Po proučevanju Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki je nosilec upravljanja kapitalskih naložb države, smo, da bi se v prihodnosti izognili takšnim dogodkom, kot predlog v njegovo organizacijsko strukturo umestili obveščevalno-varnostni oddelek.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, nacionalna varnost, gospodarstvo, državna podjetja, magistrska dela
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (616,35 KB)

2.
Analiza varnostnega stanja za območje mesta Koper
Aljoša Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbana središča so najzanimivejša z vidika proučevanja kriminalitete. V Sloveniji težko primerjamo urbana območja z razsežnostjo le teh v drugih evropskih mestih. Kljub temu obstaja primerjalno velika razlika med stopnjo kriminalitete v mestih ter na podeželju. Mesto Koper je zaradi svoje strateško pomembne lege ter številne kritične infrastrukture varnostno zanimivo območje. Teoretični del magistrskega dela je namenjen predstavitvi teorij. Povzete teorije so ključne za razumevanje zagotavljanja in ohranjanja varnega urbanega okolja. S tem namenom so prav tako povzeti nekateri predpisi ter podzakonski akti, ki določajo pristojnosti posameznih varnostnih deležnikov pri zagotavljanju varnosti na urbanih območjih. Empirični del je namenjen prikazu analize prijavljenih oz. obravnavanih kaznivih dejanj za izbrano obdobje. Delno strukturirana intervjuja dopolnjujeta analizo podatkov iz geografskega informacijskega sistema ter dajeta celovitejšo sliko o kriminaliteti na izbranem urbanem območju. Splošne ugotovitve kažejo, da se statistično zgodi največ tatvin ter velikih tatvin, veliko je tudi kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari ter ogrožanja varnosti. Območje centra je varnostno precej problematično zaradi prisotnosti številnih ustanov, poslovalnic, uradov, šol idr. Varnostno najbolj problematičen objekt je Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Varnostno moteči so, po mnenju številnih občanov ter predstavnika občinskega redarstva in vodje policijskega okoliša, motorji do 25 km/h. Najspodbudnejša je ugotovitev o izvajanju skupnih patrol policije in občinskega redarstva. Tovrsten ukrep je izjemno dobra prevencija za zagotavljanje dolgoročno varnega in stabilnega urbanega območja.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, urbana območja, Koper, magistrska dela
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (2,19 MB)

3.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, magistrsko delo

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 155; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (788,19 KB)

4.
Reševanje varnostnih problemov na območju Mežiške doline skozi prizmo pluralne policijske dejavnosti
Nea Rotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Policija v našem okolju ni edini ponudnik tako imenovanih varnostnih storitev, ampak so se ji pri nas, po vzoru zahoda, pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja, pridružujejo različni subjekti kot na primer zasebne varnostne službe oziroma zasebni varnostniki, detektivi, različne inšpekcijske službe in ne nazadnje občinski redarji. Vendar se zdi, da je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za zagotavljanje varnosti še vedno najpomembnejši dejavnik. Gre za organ oziroma organizacijo, ki je dolgo časa edina zagotavljala varnost in ima s tega vidika najbolj funkcionalno in številčno organizacijo, ki vključuje širok spekter pooblastil in ne nazadnje učinkovite metode dela kot je denimo v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki se kaže v ustvarjanju partnerskega odnosa z državljani kot uporabniki varnostnih storitev. Takšnih metod dela in v takšnem obsegu za enkrat pri ostalih subjektih ne najdemo, čeprav se tudi oni poslužujejo podobnih načinov. Skozi primerjavo izvedenih ukrepov subjektov vključenih v sistem pluralne policijske dejavnosti na območju Mežiške doline tako dokazujemo, da so na območju Mežiške doline v sistem pluralne policijske dejavnosti sicer vključeni različni subjekti, vendar kljub temu večino nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, še vedno opravi policija oziroma njeni uslužbenci.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, policijsko delo v skupnosti, pluralna policijska dejavnost, policija, redarstvo, vojska, varnostne službe, magistrska dela
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 150; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (711,90 KB)

5.
Urbanizem in kriminaliteta
Mitja Pelcl, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbano okolje je okolje večine danes živečih ljudi (Polič, 2002), pri čemer število svetovnega prebivalstva vseskozi narašča. Visoka koncentracija ljudi na razmeroma omejenem prostoru pa pomeni večje tveganje za pojav kriminalitete, zlasti če urbanizem pri načrtovanju ali prenovi mest oziroma naselij ne upošteva spoznanj z vidika primarne kriminalne prevencije oziroma preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Današnje študije potrjujejo in jasno dokazujejo povezavo med strukturo in organiziranostjo urbanega prostora ter kriminaliteto (Crime Prevention through …, 2015), prvič pa je bila ta povezava omenjena v okviru čikaške kriminološke šole v 19. stoletju. Vzajemnosti urbanizma in kriminalitete bi se morali zavedati tudi mestne oziroma lokalne oblasti in strokovnjaki za urbanizem, kajti »slaba stanovanjska politika (rušenje sosesk in preseljevanje stanovalcev na druga območja) slabi družinske vezi, ustvarja napeto vzdušje in občutke ogroženosti ter povzroča upad kolektivnih dejavnosti in vodi v porast prestopništva, medtem ko so brezosebna naselja v predmestjih leglo obupa, osamljenosti in nasilja« (Urban crime prevention, 2002: 33). V magistrskem delu sta na začetku obravnavani teorija koncentričnih krogov in teorija branjenega prostora, osrednje poglavje pa predstavlja Podoba (ne)varnega okolja. Opisani so tudi ukrepi preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Ker obstajajo povezave med neurejenim oziroma zanemarjenim okoljem in prestopniškim ravnanjem, tudi nismo mogli mimo teorije razbitih oken. Za boljši pregled smo na koncu dodali še povzetek zakonodaje o urejanju prostora v Sloveniji. Magistrsko delo zaokrožamo s študijo primera o varnosti in trenutnem stanju v parku v Radencih.
Ključne besede: urbano okolje, urbanizem, urejenost okolja, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 178; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

6.
Nasilje nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju
Teja Primc, 2016, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad starejšimi je na splošno v zadnjih letih pritegnilo veliko pozornosti tako strokovne kot laične javnosti. Sprejeti so bili številni zakoni in ukrepi ter vzpostavljeni programi za pomoč žrtvam nasilja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena problematika vse večjega staranja prebivalstva, diskriminacijsko vedenje družbe do starostnikov ter nasilje nad njimi. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike tveganja za pojav nasilja pri storilcu in žrtvi ter vpliv skupnosti, družbe in medsebojnih odnosov na to problematiko. Predstavili smo tudi zakonsko ureditev tega pojava in izpostavili glavne nosilce odgovornosti za zaščito starostnikov, ki so žrtve nasilja. Omenili smo tudi organizacije in institucije, na katere se starostniki lahko obrnejo po pomoč, če se znajdejo v stiski. Z izvedbo vprašalnika smo skušali ugotoviti kje se nasilje pojavlja, v kakšni obliki, nad kom se najpogosteje izvaja in kdo so povzročitelji. Sodelovalo je 43 moških in 177 žensk, od tega 131 prebivalcev domov za starejše občane v Ljubljani in 89 občanov, ki še vedno živijo doma. Vzorčni okvir je zajemal osebe, starejše od 65 let, orientirane v času, prostoru in kraju. Zlorabljenih je bilo 47 posameznikov, od tega 30 v domačem okolju, kjer je prevladovalo psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje s strani drugih sorodnikov, partnerjev in potomcev ter 17 v domovih starejših občanov, kjer je prevladovalo psihično, ekonomsko in fizično nasilje s strani sostanovalcev in negovalnih oseb. Največ žrtev je bilo starejših od 75 let, večina je bila žensk. Telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov povzročitelja sta bila glavna vzroka za pojav nasilja.
Ključne besede: starejši, starostniki, nasilje, zlorabe, preprečevanje, pomoč žrtvam, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 190; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

7.
Odziv na kibernetsko kriminaliteto in smernice za večjo varnost pred grožnjami
Jure Purnat, 2016, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija postaja danes vse bolj dostopna in preprosta za uporabo v vsakdanjem življenju. Prav tako je informacijsko-komunikacijska tehnologija danes pomembna pri vsakdanjih opravilih, ki jih opravljamo doma in v službi. S povečanjem uporabe informacijske tehnologije so se pojavile tudi vse večje grožnje v kibernetskem prostoru. Kibernetska kriminaliteta je vedno bolj prisotna v kibernetskem prostoru, zato je potrebno, da razumemo kaj sploh je kibernetska kriminaliteta. Slovenija in Hrvaška sta sosednji državi, prav tako sta članici Evropske unije. Vendar kljub temu nas je zanimalo ali imajo prebivalci držav podobno razmišljanje in razumevanje o kibernetski kriminaliteti. V magistrski nalogi smo pojem kibernetska kriminaliteta, grožnje kibernetske kriminalitete ter zakonodajo, ki ureja kibernetsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem, tudi razložili. V nalogi smo obravnavali slovensko in hrvaško perspektivo poznavanja kibernetskih groženj, kibernetske kriminalitete in zakonodajo, ki ureja kibernetsko kriminaliteto z vidika razumevanja, dojemanja in strahu uporabnika. Ker se število uporabnikov interneta povečuje, se povečuje tudi število zlorab. Uporabniki se premalo zavedajo nevarnosti, ki pretijo v kibernetskem prostoru. Državi se proti kibernetskemu kriminalu borita tudi z nacionalnima strategijama za kibernetsko varnost. Pri obeh strategijah smo razložili tudi glavne cilje. S pomočjo rezultatov spletne ankete smo v nalogi predstavili vpogled v razumevanje kibernetske kriminalitete. Rezultati spletne ankete nam na podlagi statistične analize pokažejo, kako uporabniki razumejo kibernetsko kriminaliteto. Rezultate, ki smo pridobili, smo predstavili, tudi glavne smernice za boljše zavedanje o nevarnosti in vir napotkov za varnejšo rabo kibernetskega prostora. Z boljšim razumevanjem groženj in poznavanje ukrepov proti njim bo zmanjšalo tudi strah pred kibernetsko kriminaliteto. Analiza nam je pokazala, da ljudje ne razumejo najbolje problematike, ki je prisotna v kibernetskem prostoru. Zato je potrebno boljše osveščanje ljudi. S tem je treba pristopiti že v izobraževanju, da se seznanijo z grožnjami, ki pretijo na spletu.
Ključne besede: kibernetski prostor, varnost, grožnje, kibernetska kriminaliteta, Slovenija, Hrvaška, primerjave, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 171; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

8.
Spolna diskriminacija in zastopanost žensk v varnostnih organizacijah
Laura Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo, o kateri v sodobnem času, v katerem živimo, ne bi smeli več govoriti − diskriminacijo. Vseeno pa je diskriminacija še kako prisotna na vseh področjih našega »modernega« življenja. Ko govorimo o diskriminaciji, pomislimo na negativno obravnavanje posameznika na podlagi njegovih osebnih značilnosti, kot so rasa, spol, narodnost, vera, politično prepričanje ipd. Takšno obravnavanje ni dopustno in je tudi protipravno. Vsekakor pa vsaka diskriminacija ni nujno slaba. Poznamo tudi termin »pozitivna diskriminacija«, ki pomeni dobronamerno diskriminiranje neke skupine ljudi, kjer gre za neko prednostno obravnavanje ali ustvarjanje posebnih pravic za določene kategorije oseb z namenom, da se jim ustvarijo enake možnosti. Pri obravnavanju diskriminacije smo se konkretneje opredelili do spolne diskriminacije na trgu dela. Eden izmed ciljev je bil opozoriti na neenak položaj moških in žensk pri zaposlovanju, razvoju kariere in napredovanju ter na razlike v plačilu in delovni aktivnosti. Neenako obravnavanje in diskriminacijo na trgu dela v Republiki Sloveniji in tudi na mednarodni ravni urejajo številni predpisi (zakoni, akti, direktive ipd.), ki smo jih tudi predstavili. Prav tako nas je zanimala predvsem zastopanost žensk v telesih odločanja in različnih varnostnih organizacijah, se nam je zdelo smiselno vključiti tudi dve direktivi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki govorita o ženskah, miru in varnosti. V drugem delu smo torej obravnavali poklice, ki naj bi veljali za moške − policija, vojska in telesa odločanja (politika). Naš cilj je bil pregledati zastopanost ženskega spola v teh organizacijah v Sloveniji in tudi drugih državah članicah Evropske unije ter ostalih državah nečlanicah. Za omenjene organizacije smo ugotovili, da trenutno v njih prevladujejo moški in da obstaja velika verjetnost, da bo tako ostalo tudi v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: varnostne organizacije, zaposlovanje, ženske, spolna diskriminacija, razlike med spoloma, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (934,07 KB)

9.
Kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo
Anja Cedilnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo proučili kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo. Zavzetost zaposlenih je stopnja, na kateri zaposleni uporabljajo svoja kognitivna, čustvena in fizična sredstva pri izvajanju dejavnosti, povezanih z delom. Zavzetost za delo se opisuje tudi kot merilo čustvene in razumske navezanosti in pripadnosti posameznika organizaciji in njenemu uspehu. Opredeljuje se več kot samo zadovoljstvo in pripadnost posameznika organizaciji, le-ta je namreč skupek osebnega zadovoljstva, motivacije, pripadnosti, ponosa in pripravljenosti narediti nekaj več v delovni organizaciji. Ker pa na osebno zadovoljstvo vplivajo socialne interakcije, v veliki meri tudi tiste, ki jih doživljamo na delovnem mestu, verjamemo, da le-te vplivajo na zavzetost za delo.
Ključne besede: delo, delovno mesto, socialne interakcije, zadovoljstvo pri delu, zavzetost, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 131; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

10.
Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja
Boris Sagernik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu »Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja« je poglavitni del naloge predstavitev vpliva stresnih dejavnikov na usposabljanju za delo s helikopterjem ter njihova analiza, ki bo uporabljena pri pripravi novega priročnika za usposabljanje. Analiza vplivov je podkrepljena s strukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Učinkovitost usposabljanja za delo s helikopterjem je na eni strani odvisna od inštruktorja, ki podaja vsebino usposabljanja ter na drugi strani od fizične in psihične pripravljenosti posameznega udeleženca usposabljanja. Namen magistrskega dela je proučiti predvsem dejavnike stresa, ki vplivajo na učinkovitost usposabljanja in za katere v obstoječem priročniku ni ustrezne podlage. Kakšen vpliv imajo dejavniki (višina, ropot, veter, globina) na usposabljanje in v kakšni meri ti dejavniki vplivajo na delanje začetniških napak, kot so napačno pripenjanje ali pa se udeleženci pozabijo pripeti takrat, ko začenjajo izvajati naloge na helikopterju itd.? Ugotovili smo, da se udeleženci usposabljanja razlikujejo v nevroticizmu. Presenetljivo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci v nevroticizmu, ki so se vpeli napačno v vrv in tistimi, ki se niso, ampak to je lahko predvsem posledica majhnega vzorca. Ugotavljamo, da stresni dejavniki vplivajo na delo na helikopterju in je zato pri usposabljanju glede te teme, smiselno več pozornosti nameniti gorski policiji, ki je imela višji nevroticizem in je zaznala dejavnike kot bolj stresne od ostalih dveh skupin. Trening oziroma priprava na situacijo ravno tako močno vpliva na stres. Bolje pripravljeni udeleženci z več urami usposabljanj so bolj rutinirani in vsako novo usposabljanje na helikopterju doživljajo manj stresno. Pomembna je tudi kontinuiteta usposabljanja.
Ključne besede: helikopterji, letalske enote, policija, vojska, usposabljanje, stres, stresni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 138; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici