| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 361
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Posojanje poverilnic med igričarji
Anej Nemec, 2019, magistrsko delo

Opis: Ko govorimo o tematiki računalniških iger najprej pomislimo na zabavo in na vrsto preživljanja prostega časa, le malokrat pa pomislimo na grožnje, ki nam pri tem pretijo. Čeprav se proizvajalci in založniki iger trudijo zagotavljati čim višjo stopnjo informacijske varnosti, je takšna naloga deloma tudi v naši domeni. Problem se pojavlja, ko se igralci namerno odpovedujejo varnosti in zaščiti, ob pojavu informacijsko varnostnih incidentov pa krivdo pripisujejo proizvajalcem ali drugim dejavnikom. Največ informacijsko varnostnih incidentov nastane zaradi namernega posojanja poverilnic igralskih računov. Posojanje poverilnic poznano tudi kot boostanje pomeni, da igralec namerno zaupa svoje uporabniško ime in geslo igralskega računa z namenom ''dvigovanja'' ravni svojega igralskega računa po igralski lestvici. Takšna dejanja so problematična, saj lahko vodijo do posledic, kot so kraja identitete, trajna ali začasna ukinitev igralskega računa, izguba virtualnih nagrad, v nekaterih primerih lahko vodi tudi do izgube ugleda ter spletnega ustrahovanja. S področja računalniških iger so narejene številne raziskave o problematiki psiholoških učinkov iger na posameznika, medtem ko so raziskave, ki preučujejo informacijsko varnost računalniških iger zelo redke. Zato smo se odločili, da z empirično raziskavo, ki smo jo izvedli med igralci računalniških iger, skušamo dobiti določen vpogled na omenjeno problematiko. Odločili smo se, da bomo problematiko obravnavali z dveh vidikov. Prvi je, zakaj nekdo posoja poverilnice igralskega računa, in drugi, zakaj nekdo sprejme poverilnice igralskega računa drugega igralca. Čeprav smo s prva predvidevali, da so virtualne nagrade eden izmed glavnih razlogov za posojanje poverilnic, nam rezultati raziskave kažejo, da temu le ni tako. Največji vpliv na posojanje poverilnic igralskih računov imata mišljenje o ravnanju preostalih članov v skupnosti in izziv v igri. Na namero za boostanje igralskih računov drugih igralcev pa vplivajo samozavedanje in namera za boostanje svojega igralskega računa, medtem ko ima ogroženost negativen vpliv.
Ključne besede: računalniške igre, poverilnice, informacijska varnost, grožnje, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (996,20 KB)

2.
Stališča občanov občine Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini
Matjaž Ajdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini v 21. stoletju je pojav, do katerega lahko pride kadarkoli v partnerski oz. v zakonski zvezi in pri katerem niso pomembne razlike v kulturi, narodnosti, rasi, veri itd. Gre za dejanje, ki se zgodi med dvema članoma (lahko pa tudi več člani) družine, pri čemer je povzročitelj vedno eden izmed družinskih članov. Največkrat pride do nasilja v družini med partnerjema, ko se eden od njiju ne prilagaja drugemu ali pa sta partnerja že dalj časa v slabem partnerskem odnosu oz. zakonski zvezi. Nesoglasja lahko pripeljejo do tega, da se eden izmed njiju ne more več nadzorovati. Z ekonomskim, psihičnim, spolnim ali fizičnim izživljanjem povzroči nasilje nad partnerjem ali partnerko, pri tem pa so lahko žrtve tudi ostali člani družine. Magistrska naloga obravnava tematiko o stališčih občanov občin Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini in je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu zaključne naloge so predstavljeni osnovni teoretični pristopi: definirali smo pojem nasilje v družini ter predstavili različne oblike nasilja in žrtve nasilja. Na splošno smo se dotaknili tudi vloge različnih organizacij oz. institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini in so pristojne za to, da se povežejo med seboj ter nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja, pri tem pa delujejo v skladu s formalnimi postopki, zapisanimi v različnih zakonskih in podzakonskih pravnih aktih oz. predpisih, ki veljajo za vsako organizacijo posebej. Najpomembnejše predpise in podzakonske akte smo v teoretičnem delu izpostavili in na splošno predstavili najpomembnejše člene teh dokumentov. V drugem delu smo opravili raziskavo za izbrani vzorec občanov občin Mirna Peč in Novo mesto ter na osnovi odgovorov, ki so jih občani obeh občin podali v anketi, izvedli multivariantne statistične analize in rezultate za obe občini primerjali med seboj. Ugotovili smo, da različne okoliščine oz. dejavniki vplivajo na to, koliko in kako občani obeh občin poznajo oz. zaznavajo primere nasilja v družini. Ugotovili smo, da sta psihično in verbalno nasilje med najpogostejšimi oblikami nasilja, ki jih zaznavajo občani obeh občin. Prav tako najpogosteje zaznavajo nasilje nad ženskami in ugotavljajo manjši obseg dejavnosti različnih organizacij za preprečevanja nasilja v družini in ozaveščanje o njem. Glede na vzorec, dobljene statistične podatke ter podatke o obravnavah žrtev nasilja na Centru za socialno delo in v Svetovalnici za žrtve nasilja smo ugotovili, da je v občini Novo mesto več nasilja v družini kot v občini Mirna Peč.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, prebivalci, stališča, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU
Anja Šubic, 2019, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Informacijska varnost in internet igrač
Peter Makovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu je digitalizacija integrirana v življenje slehernega posameznika. Tudi industrija igrač razvija igrače, ki postajajo del digitalnega sveta. Sprva so se pojavile pametne igrače, opremljene z različnimi senzorji. Takšne igrače otrokom omogočajo nove načine igre, razvijanja veščin in učenja. Naslednji korak v razvoju igrač pa je internet igrač (ang. Internet of Toys, krajše IoToys) kot del koncepta interneta stvari (ang. Internet of Things, krajše IoT). Koncept interneta igrač sestavljajo IoToys igrače (ki se lahko povežejo v lokalna omrežja, internet ali na druge naprave) ter strežniki, oblačne storitve, podatkovne baze, aplikacije in seveda povezava. IoToys omogoča še večjo raznolikost novih iger in aktivnosti, hkrati pa staršem in skrbnikom omogoča spremljanje njihovih otrok in komunikacijo z njimi. Ker se skozi IoToys pretakajo ogromne količine osebnih podatkov, je pomembno raziskati ranljivosti takšnega sistema, še zlasti pri IoToys igračah, ki jih uporabljajo otroci, saj so te mnogo lažje tarče za kibernetske napade kot odrasli, saj nimajo zadostnega znanja in razumevanja za odgovorno ravnanje z digitalnimi napravami in osebnimi podatki. Namen magistrskega dela je raziskati ranljivosti, grožnje, posledice groženj in rešitve na področju IoToys igrač, hkrati pa med starši oz. skrbniki otrok ugotoviti, v kakšni meri so seznanjeni z IoToys igračami ter ranljivostmi in grožnjami, ki jih zadevajo.
Ključne besede: internet, internet stvari, internet igrače, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Varnost podatkov v pametnih avtomobilih
Peter Petač, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj v avtomobilski industriji je privedel do avtomobilov, ki niso več zgolj prevozno sredstvo, temveč so postali sodobne mobilne multimedijske naprave, ki povezane med seboj, z uporabnikom avtomobila, s spletom, s proizvajalcem in z drugimi pametnimi napravami. Posledično so postali pametni avtomobili zakladnica osebnih in drugih podatkov, ki omogočajo uporabniku avtomobila varnejšo vožnjo, udobnejše (personalizirane) storitve in boljše vzdrževanje avtomobila, na drugi strani pa lahko ravno ti podatki predstavljajo tudi grožnjo zlorabe zasebnosti uporabnika pametnega avtomobila. Namen magistrskega dela je prikazati obseg zbiranja osebnih podatkov v pametnem avtomobilu, opozoriti na tveganja ob nekritičnem deljenju podatkov (ali ob povezovanju osebnih mobilnih naprav z drugimi napravami v pametnem avtomobilu), pregledati področno zakonodajo, pregledati politike zasebnosti večjih proizvajalcev avtomobilov in opozoriti na pasti. Namen je tudi osveščati uporabnike pametnih avtomobilov o zaščiti, vrednosti in pomembnosti osebnih podatkov. V drugem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo povezave med zavedanjem pomena zaščite zbranih podatkov in izobrazbo ter spolom in povezavo med poznavanjem kibernetske varnosti, zavedanjem o obsegu zbiranja podatkov pametnega avtomobila in pripravljenostjo odpovedi delu zasebnosti v zameno za pričakovane koristi/prednosti pametnega avtomobila.
Ključne besede: pametna tehnologija, pametni avtomobili, osebni podatki, politika zasebnosti, varovanje podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep?
Anja Duh, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka. V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016). Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Ključne besede: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Kazenska zadeva Martina Uhernika
Petra Zorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika napačnih in lažnih priznanj, pri čemer se ni mogoče izogniti zasliševalskim tehnikam, saj so te ključne za pridobitev nespornih in čim bolj točnih izjav. V nalogi je zajet razvoj in klasifikacija zasliševalskih tehnik, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ne obstaja ena tehnika, ki bi veljala za najustreznejšo in sprejemljivo v vseh pogledih. Hkrati so opredeljeni pogoji, ob katerih bi bila zasliševalska tehnika domnevno najustreznejša, in sicer zagotovitev optimalnega časa zaslišanja, zagotovitev snemanja med zaslišanjem, s čimer bi dobili vpogled v interakcijo med preiskovalcem in zaslišanim, objektivnost vprašanj, pri čemer preiskovalec ne sme izhajati iz predpostavke, da je osumljeni resnično kriv, ter usmerjenost na vsebino izjave in čim manj na neverbalno komunikacijo. Kot učinkovita tehnika se je izkazal tudi opis dogodka v nasprotnem vrstnem redu, kar zahteva od zaslišanega večji miselni napor, še posebej, če nekdo laže. Pri analizi primera Martina Uhernika, ki je hkrati empirični del raziskave, je potrebno izpostaviti procesne napake, ki so bile v predmetnem primeru ključne, da se je sodba kljub dolgotrajnem procesu na koncu zaključila z oprostitvijo obtoženca. Pri natančni analizi sodnih spisov je bilo ugotovljeno, da so bili med sojenjem uporabljeni številni nezakoniti dokazi, kot na primer neustrezno pridobivanje izjav, brez navzočnosti zagovornika, postavljanje sugestivnih vprašanj, neustrezno opravljena rekonstrukcija, seznanjanje osumljencev z dokazi, ki niso resnični ipd. Na podlagi vseh zbranih izjav prič in osumljencev ter znanih dejstev iz sodnih spisov je bil narejen pregled potencialnih možnih scenarijev v obravnavanem primeru. V zaključku je ocena hipotez, ki so bila osrednja nit magistrske naloge.
Ključne besede: zaslišanja, lažna priznanja, napačna priznanja, krive obsodbe, analiza primera, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (691,42 KB)

8.
Območja rdečih luči v Belgiji
Blaž Marolt, 2019, magistrsko delo

Opis: Belgijska zakonodaja samo dejavnost, kot tudi kupovanje storitev prostitucije, dovoljuje, vendar vpletanje tretjih oseb, kot so zvodniki ali upravljalci javnih hiš, prepoveduje. Vendar mestnim oblastem prepuščajo, da to določbo obidejo, kadar zadeva javni red in mir. To pomeni, da zvodništvo in vodenje javnih hiš v večini primerov ni preganjano, čeprav je na nacionalni ravni prepovedano, vendar se tolerira, kadar so pogoji v redu. Zakonodaja tako za tretje osebe, ki niso nujno negativni dejavnik v prostituciji, saj so mišljeni kot posredniki, ki vodijo gospodarsko dejavnost prostitucije, ustvari veliko nejasnosti. Prav tako pride na zakonodajni ravni do pogostega prekrivanja med definicijama izkoriščanja prostitucije in trgovine z ljudmi, kar še dodatno zmanjša pravno varnost oseb, ki so vključene v prostitucijo. V Belgiji imajo mestne oblasti različne ureditve prostitucije, ki so razvidne predvsem v ureditvi njihovih območij rdečih luči. V našem primeru smo opisali in primerjali območja rdečih luči Antwerpa, Genta in Bruslja. Med bolje organizirana območja sodita Antwerp in Gent, medtem ko je tisto v Bruslju slabše organizirano. V luči tega v magistrskem delu ugotavljamo, kako določena ureditev območja rdečih luči vpliva na nadzor nad izkoriščanjem prostitucije, prisotnost policije na območju, vpletenosti tretjih oseb, delovnih pogojev za spolne delavke, drugih organizacij, ki delujejo na območju, ter tudi kakšno pomoč se spolnim delavkam nudi, kadar so prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, ali ko izrazijo željo po zapustitvi dejavnosti prostitucije.
Ključne besede: spolni delavci, območja rdečih luči, zvodniki, trgovina z ljudmi, žrtve, Belgija, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (551,59 KB)

9.
Samomori z ostrim in/ali koničastim predmetom v osrednji, zahodni in jugovzhodni Sloveniji
Tinkara Bulovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Preiskovanje sumljive smrti zahteva skrbno, pozorno in individualno obravnavo dogodka ter sodelovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri ogledu kraja dejanja. Ugotovitve sodnomedicinskega izvedenca o okoliščinah dogodka, tj. o času in načinu smrti, značilnostih poškodb ter morebitnem predmetu storitve, so ključne za usmeritev nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja. Trilema, ki se pojavi ob preiskovanju suma nasilne smrti, je, ali okoliščine dogodka kažejo na nesrečo, samomor ali umor, pri čemer moramo biti še posebno pozorni na možnost fingiranja dogodka. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave okoliščin samomorov z ostrim in/ali koničastim predmetom, ki je bila izvedena na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Za namen raziskave smo pregledali obdukcijska poročila s pripadajočo dokumentacijo v obdobju med letoma 2008 in 2018 ter izmed njih izbrali samomore z ostrim in/ali koničastim predmetom. V analiziranem obdobju je bilo na ISM 111 obravnav (87 moških in 24 žensk), ki so v 49,5 % storili enostavni, v 50,5 % pa kompleksni samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom. Pri slednjih je bila najpogostejša kombinacija ostrih poškodb (vreznin ali vbodnin) z obešanjem (45,2 %). Čeprav v vzorčnih podatkih prevladujejo moški, smo hipotezo, da moški pogosteje naredijo samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom, na podlagi testa deležev zavrnili. Ugotovili smo, da so poškodbe najpogosteje povzročene z neopredeljenimi ostrimi predmeti (41,2 %), pri natančno opredeljenih predmetih pa so prevladovali kuhinjski noži (17,1 %). Dokazali smo, da so poškodbe najpogosteje na levi polovici telesa, kar potrjuje našo predpostavko, da je ta stran telesa zaradi dominance desne roke bolj dostopna. Najpogosteje so bile poškodbe v predelu podlahti, leve predkomolčne kotanje in levega zapestja. Samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom je bil največkrat storjen doma (65,8 %). Umrli zaradi tovrstnega samomora so bili pogosteje pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot alkohola.
Ključne besede: samomori, ostri in koničasti predmeti, poškodbe, vreznine, vbodnine, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja
Maša Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (649,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici