SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 300
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Marija Umolac, 2017, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine. Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Ključne besede: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (997,96 KB)

2.
Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih
David Armič, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje zasebnega varovanja je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV, 2011), ki ureja pravice in dolžnosti različnih subjektov zasebnega varovanja. Ključni akter zasebnega varovanja so zasebni varnostniki. To so osebe, ki neposredno opravljajo naloge zasebnega varovanja in lahko pri svojem delu uporabljajo ukrepe, določene v ZZasV (2011). V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje imajo študenti Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih in predvsem, kako se je to spremenilo od leta 2003 do 2017. V raziskavi iz leta 2003 (Nalla, Meško, Sotlar in Bodiroža, 2004) so obravnavana vprašanja o strokovnosti in naravi dela varnostnikov, ki smo jih uporabili tudi v naši raziskavi (2017) in tako pridobili podatke za primerjavo ugotovitev obeh raziskav. Za leto 2017 smo s preverjanjem hipotez ugotovili, da študenti FVV menijo, da varnostniki svojega dela ne opravljajo zelo profesionalno, da ni razlike v mnenju med študenti in študentkami ter da imajo študenti s pozitivnimi izkušnjami z varnostniki boljše mnenje o njih kot tisti z negativnimi izkušnjami. V primerjavi z letom 2003 študenti FVV v letu 2017 zasebne varnostnike vidijo kot enako profesionalne, na drugi strani pa se jim njihovo delo zdi bolj pomembno, koristno in zahtevno (»narava dela varnostnikov«). Mnenje o profesionalnosti varnostnikov se torej ni izboljšalo, medtem ko se je mnenje o naravi dela izboljšalo, sprememb splošnega mnenja o varnostnikih pa ni mogoče ugotoviti. Lahko trdimo le, da se splošno mnenje o varnostnikih ni poslabšalo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, študenti, mnenja, magistrska dela
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Zadovoljstvo z delom - tajnice v odvetniških pisarnah
Tanja Barle, Branko Lobnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Zavedanje o pomembnosti zadovoljstva zaposlenih z delom se pri delodajalcu po navadi pojavi šele takrat, ko pride do menjave kadra oz. prostovoljnega odhoda kadra iz podjetja. Z vidika zaposlenega je prav zadovoljstvo z delom tisti glavni razlog, ki ga ne samo zadrži pri podjetju, ampak tudi motivira k ustvarjalnosti, novim idejam, spodbuja njegovo pripadnost in lojalnost ter ga nasploh naredi dragocenega (delavca). Z vidika delodajalca je to največ, kar si ta lahko želi za svoje podjetje in k čemur mora stremeti, če si želi dolgoročnega uspeha. Ker je torej zadovoljstvo z delom obojestransko zaželeno, bi moralo biti njegovo zagotavljanje ustaljena praksa podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih z rednim merjenjem zadovoljstva zaposlenih se tako izvaja upravljanje zadovoljstva, katerega rezultat bodo zadovoljni zaposleni in s tem boljši poslovni rezultati ter konkurenčnost podjetja. Magistrska naloga se v prvem – teoretičnem delu poleg opisa osnovnih pojmov dotakne še teorij, povezanih z zadovoljstvom z delom, razsežnosti zadovoljstva ter njegovega vpliva. Nadalje se v nalogi pojasnita merjenje in upravljanje zadovoljstva ter izpostavi pomembnost organizacijske kulture in klime ter motivacije. V empiričnem delu naloge je opisana primarna statistična analiza, anketa izpeljana s pomočjo spletnega orodja 1ka. Ugotavlja se zadovoljstvo zaposlenih v odvetniški pisarni, in sicer na delovnem mestu »tajnica«. Poleg splošnega zadovoljstva se meri še zadovoljstvo s plačo, delovnim časom, delovnimi pogoji in zadovoljstvo z nadrejenimi/sodelavci, pa tudi ocena varnosti zaposlitve, ocena lastnega dela ter ocena uspešnosti pisarne. Zadnji del magistrske naloge vsebuje povzetek rezultatov raziskave skupaj s pomanjkljivostmi, njihovo interpretacijo ter odgovore na postavljena raziskovalna vprašanja. Poleg dejstva, da so tajnice v odvetniških pisarnah na splošno zadovoljne s svojo zaposlitvijo, je pomemben še izsledek raziskave, da na to njihovo (splošno) zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo z nadrejenimi ter zadovoljstvo s sodelavci. Za tajnice v odvetniških pisarnah so torej najbolj bistveni medosebni odnosi na delovnem mestu. Zanimiv je tudi rezultat raziskave, da tajnice, ki so zaposlene za nedoločen čas, svoje zaposlitve ne smatrajo za (bolj) »varno« v primerjavi s tistimi, ki so zaposlene za določen čas ali po pogodbi.
Ključne besede: delo, zadovoljstvo z delom, organizacijska kultura, organizacijska klima, motivacija, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (968,94 KB)

4.
Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorja
Andreja Židan, Branko Mayr, 2017, magistrsko delo

Opis: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Ključne besede: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (879,26 KB)

5.
Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste
Blaž Zupančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 13; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (376,02 KB)

6.
Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov
Danijela Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.
Ključne besede: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika, prebivalci, stališča, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 118; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, magistrsko delo

Opis: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 88; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Medijski prikaz dogajanja, povezanega z begunskimi migracijami
Ajda Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo povezuje dve področji sodobnih družbenih procesov. Na prvem mestu povzema teorijo socialnega izključevanja manjšin s poudarkom na priseljencih, njihovi sekuritizaciji in kriminalizaciji. Bolj specifično se usmeri na konkretni primer teh procesov v okviru množičnih begunskih migracij v Evropo v letih 2015 in 2016. Na drugi strani opisuje temelje medijske konstrukcije realnosti in oblikovanja javnega mnenja o pomembnih družbenih procesih, med drugimi tudi o migracijah. Ti dve temi se povežeta ob spoznanju, da so mediji s selektivnim poročanjem eno od orodij socialnega izključevanja, saj tega reproducirajo. Prvi del naloge tako nadgrajuje ta teoretična izhodišča z opredelitvijo medijske marginalizacije, ki jo utemelji na primeru medijske konstrukcije podobe nedavnih migracij. Raziskovalni del naloge je namenjen analizi primera medijskega poročanja o dogajanju, povezanim z begunskimi migracijami, in sicer informativne televizijske oddaje Dnevnik RTV Slovenije. S pregledom nekaterih glavnih elementov medijskega diskurza ugotavlja okvire poročanja in njegove temeljne značilnosti. Kljub temu, da RTV Slovenija velja za javno in neodvisno televizijo, analiza razkriva, da ta pogosto zgolj reproducira politični diskurz o določeni problematiki, namesto kritičnega in objektivnega poročanja o le-tem. Vzporedno s tem pa širi tudi negotovost in problematizira dogajanje, ki ga sicer skuša prikazati z različnih perspektiv, vendar občutno nesorazmerno in v prid trenutnemu prevladujočemu mnenju javnosti ter močnejših političnih elit.
Ključne besede: migracije, begunci, begunska kriza, mediji, medijski diskurz, sekuritizacija, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 61; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Izgorelost na delovnem mestu pri policistih
Tjaša Madjar, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je izgorelost na delovnem mestu, pri čemer je poudarek na poklicu policista. Teoretični del naloge je sestavljen iz opredelitev pojma izgorelosti, vzrokov in posledic procesa izgorevanja, ter opredelitev procesa izgorevanja skozi faze. Posebej smo se osredotočili na vzroke in posledice izgorevanja, kjer smo le-te ugotavljali na ravni posameznika in na ravni organizacije. Predstavili smo tudi izgorelost kot stanje in ga primerjali s stresom, deloholizmom in depresijo, pri čemer smo navedli razlike in podobnosti med njimi z namenom lažjega razumevanja. Empirični del magistrske naloge predstavljata anketa (ocenjevalni list) in intervju, s pomočjo katerih smo ugotavljali prisotnost izgorelosti med zaposlenimi policisti in policistkami na Policijski postaji Murska Sobota. Ugotavljali smo tudi razumevanje pojma izgorelosti med policisti na PP Murska Sobota, pridobili smo njihova mnenja o morebitnih rešitvah in soočanju s problematiko izgorevanja na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da je na Policijski postaji Murska Sobota prisotno izgorevanje med zaposlenimi, vendar le-ta ne dosega visoke stopnje. Prav tako rezultati ankete ne kažejo statistično pomembnih razlik glede na spol, kar smo v začetku predpostavljali. Kot najpogostejši vzrok policisti navajajo celodnevno delo z ljudmi in preobremenjenost z delom. Prav tako ugotavljamo, da je poznavanje problematike izgorelosti na delovnem mestu, vzrokov in posledic samega procesa zadovoljivo, kar so potrdili tudi intervjuji, kjer so zaposleni na policijski postaji Murska Sobota opozorili na nesistematičen in nezadosten pristop k reševanju te problematike na ravni organizacije - policije. Rezultati intervjujev opozarjajo na visoko težnjo policistov k reševanju problematike, opozarjajo na preobremenjenost zaposlenih, preslabo plačano delo glede na odgovornost, ki jo imajo pri svojem delu. Kljub psihološki pomoči, ki jim je zagotovljena na ravni policije, kot ključno navajajo pravilno organizacijo in razporeditev dela, da ne bi prihajalo do preobremenjenosti in podaljševanja delovnikov policistov in policistk. 
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, stres, izgorelost, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici