| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 90; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

2.
Občutek varnosti in javno mnenje o policiji - rezultati raziskave
Alin Vetrih, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi razpravljamo o občutku varnosti in javnemu mnenju o policiji. Rezultati raziskave s strani policije v večini prikazujejo pozitivno javno mnenje, ki pa se z leti spreminja ─ izboljšuje. Seveda se pojavljajo odstopanja na nekaterih področjih. Ta odstopanja pa nimajo bistvenega vpliva na občutke ljudi. V času svojega delovanja je bila policija deležna kar nekaj sprememb in reorganizacije. Ugotovljeno je bilo, da je policijsko delo v skupnosti tisto, ki policiste najbolj poveže z ljudmi, saj se učinki takšnega dela kažejo tudi v uspešnosti opravljenega dela. Policija je namreč uspešna toliko, kolikor so z njo zadovoljni tudi ljudje. Odnos policista, postopkovna pravičnost in učinkovito opravljena policijska dela so ključna za zagotovitev sodelovanja s prebivalci. Za uspešno policijsko delo je pomembno, da je v sodelovanje vključena najširša mreža ljudi, saj lahko le tako policija pridobi bistveno več podatkov in informacij, kot bi jih lahko dobila sama. Namen policijskega dela v skupnosti ni le boj proti kriminaliteti ali izvrševanje zakonodaje, ampak izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Ljudi večinoma skrbijo stvari, ki se pojavljajo v njihovem bivanjskem okolju – navadno gre za kršitev javnega reda in miru (hrup in nered). Ravno zato je pomembnejše delo policije vezano na skupnost, se pravi delo z ljudmi (sodelovanje, preventiva itd.) kot pa tradicionalno delo (kontrola prometa, preiskovanje KD itd.). Takšen način delovanja je učinkovit tudi za odpravljanje strahu pred kriminaliteto, saj ljudje poznajo policiste in vedo, da jim bodo ti v primeru težav pomagali. Lahko rečemo, da v Sloveniji policija nameni veliko pozornost preventivi, saj ravno s preventivnimi akcijami pomaga in ozavešča ljudi. Kljub temu pa je potrebna izboljšava pri vključevanju vodij varnostnih okolišev v lokalno skupnost ter prisotnost policistov na terenu.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, varnost, zagotavljanje varnosti, strah pred kriminaliteto, javno mnenje, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu?
Damjan Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Ključne besede: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Objavljeno: 07.08.2019; Ogledov: 337; Prenosov: 182 
(5 glasov)
.pdf Celotno besedilo (944,90 KB)

4.
Zdravljenje posttravmatske stresne motnje s psihadeliki
Maja Vrbnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Travma, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, je prevladujoče in zahtevno vprašanje na področju psihologije, s številnimi pristopi zdravljenja in različnimi stopnjami uspeha. V preteklosti sta bila v terapevtskih okoljih pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov med drugim uporabljena tudi psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin. Vendar pa je prepoved in nadalje uvrščanje teh snovi med nedovoljene učinkovito ustavilo njihovo uporabo pri zdravljenju in s tem raziskovanju terapevtskega potenciala. Posledično generacija terapevtov ni bila seznanjena o potencialih psihadeličnih snovi kot dodatka k psihološki terapiji, tudi pri zdravljenju travme. Ta kvalitativna naloga bo namenjena odkrivanju zgodovine teh snovi, njihovem odnosu do psihoterapije in novejših uporabah v naši psihoterapevtski kulturi z analizo in sintezo dokumentov najboljših praks. Raziskovanje uporabe psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin pri zdravljenju travme bo zagotovilo nadaljnji vpogled v to, kje smo in kako se ukvarjamo s psihološkim zdravljenjem.
Ključne besede: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, psihadeliki, magistrska dela
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem
Amadeja Teraž, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo. Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, povzročitelji, preprečevanje, raziskave, šola, vrstniki, žrtve
Objavljeno: 21.06.2019; Ogledov: 147; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru
Sergeja Štiberc, 2019, magistrsko delo

Opis: Bistvo naloge je ugotoviti usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru. Pri tem so na začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in zakonodaja, brez katere policisti ne morejo in ne smejo delovati. V teoriji smo predstavili dva temeljna pojma, in sicer pojma gluhost in naglušnost. Prav tako je predstavljen slovenski znakovni jezik, ki je za nekatere od teh ljudi materni jezik. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer z ugotavljanjem usposobljenosti policistov za delo s takšnimi ljudmi. Teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer smo s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika ugotavljali usposobljenost policistov iz območja Maribora za delo z gluhimi in naglušnimi osebami. Hkrati smo izvedli anketiranje na samem Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, saj smo želeli predstaviti tudi njihov pogled na delo policistov, bodisi v postopkih bodisi kot splošna ocena njihovega dela. Ob tem so predstavljeni trije projekti, ki so jih ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Policije izvedli na tem področju. Policija je ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v letu 2017 predstavila projekt, s katerim so omogočili dostopnost informacij s spletne strani Policije za gluhe in naglušne osebe. Vsebino so tako s pomočjo strokovnjakov za slovenski znakovni jezik prevedli in opremili z video vsebino. Hkrati lahko poudarimo tudi možnost »klicanja« na interventno številko 112 in 113. Možnost »klicanja« so v letu 2012 nadomestili s pošiljanjem SMS sporočil. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi spremembo slovenske ustave, ki bo omogočila vključitev slovenskega znakovnega jezika med uradne jezike.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, usposobljenost, znakovni jezik, gluhost, naglušnost, gluhe osebe, naglušne osebe, magistrska dela
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov
Dajana Kapel, 2019, magistrsko delo

Opis: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Ključne besede: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za kriminalistične preiskave
Katja Oštir, 2019, magistrsko delo

Opis: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov prinaša mnogo prednosti v številnih panogah, med drugimi tudi na področju policijske in kriminalistične dejavnosti. V kriminalistični dejavnosti se uporabljajo predvsem pri iskanju pogrešanih oseb in storilcev oziroma osumljencev kaznivih dejanj, ogledih krajev kaznivih dejanj, opravljanju rekonstrukcij, preiskavi eksplozivnih teles in izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Služijo tudi kot orodje nadzorovanja v primerih preprečevanja in odkrivanja nezakonitih prehodov državne meje, spremljanja javnih zbiranj, varovanja oseb in objektov in varne izvedbe postopkov policije. V prihodnosti bodo brezpilotni zrakoplovi veljali kot eno najučinkovitejših pripomočkov pri kriminalističnem preiskovanju, saj bodo sistemi, s katerimi so opremljeni brezpilotni zrakoplovi vedno bolj tehnološko dovršeni, natančni in zanesljivi. Trenutno so najpogosteje uporabljeni sistemi za fotografiranje in video ter avdio snemanje, vendar proizvajalci nudijo še vrsto drugih sistemov, katerih cilj je čim večja avtomatizacija postopkov pri kriminalistični preiskavi. Možnosti in načini uporabe brezpilotnih zrakoplovov s strani policije so zakonsko določeni, saj lahko sistemi za opravljanje policijskih nalog zajemejo veliko število podatkov, kar predstavlja določena tveganja v povezavi s poseganjem v zasebnost posameznikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno analizo podatkov intervjuvanih strokovnjakov iz različnih področij policijskega dela ugotovili, da bi bilo z uporabo brezpilotnih zrakoplovov policistom prihranjenega precej časa, zagotovljena bi bila večja varnost policistov in drugih udeležencev, stroški uporabe brezpilotnih zrakoplovov pa bi bili nižji v primerjavi s policijskim helikopterjem.
Ključne besede: magistrska dela, brezpilotni zrakoplov, policijska tehnika, kriminalistična preiskava, preprečevanje ogrožanj varnosti, mnenje policijskih ekspertov
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 80; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Policijsko delo in občutek varnosti prebivalcev v Postojni
Tea Nagode, 2019, magistrsko delo

Opis: Občutek varnosti je eden od pomembnejših faktorjev, ki jih ljudje nujno potrebujemo v okolju, v katerem bivamo, ki pa ga vsakodnevno ogrožajo raznovrstni dejavniki, najpogosteje kriminaliteta (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, 2012). Strah pred kriminaliteto je od leta 1990 naprej mednarodno raziskovana ter obravnavana tema (Meško, 2017). Ta močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Kriminaliteto preprečuje, odkriva in preiskuje policija. Pri policijskem delu v lokalni skupnosti je ključni element partnerstvo z lokalno skupnostjo. Policija mora sodelovati z lokalno skupnostjo, organizacijami in institucijami na tistih področjih, ki delajo na izboljšanju varnosti v lokalni skupnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so uporabljeni domači in tuji strokovni viri s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, migracij in zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov na anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci mesta Postojne. Ugotavlja se, kako pogosto se v mestu Postojna pojavljajo odklonsko vedenje mladih, nered in kazniva dejanja, kakšen odnos imajo prebivalci mesta do drugih občanov, njihovo mnenje o policistih in o tem, ali so jim ti pripravljeni pomagati, kakšna so njihova stališča do migrantov in kako uspešna je implementacija policijskega dela v skupnosti.
Ključne besede: magistrska dela, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Ključne besede: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (628,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici