SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 287
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete v Nacionalnem preiskovalnem uradu
Benjamin Jakupović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene potrebne kompetence preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada s področja gospodarske kriminalitete. Preiskovalci gospodarske kriminalitete morajo poleg policijskih znanj posedovati tudi druga znanja s področja prava, ekonomije, kriminalistike in psihologije. V Sloveniji ima pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete pomembno vlogo policija. Za to področje sta bila ustanovljena tako Sektor za gospodarsko kriminaliteto kot specializirana preiskovalna skupina na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Prav na ta sektor smo se z vidika naših potreb osredotočili pri pisanju magistrskega dela. V teoretičnem delu magistrskega dela bomo opredelili temeljne pojme s področja kompetenc in gospodarske kriminalitete in predstavili Nacionalni preiskovalni urad. V zadnjem poglavju teoretičnega dela se bomo na podlagi pregleda literature osredotočili na kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete. Empirični del temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. Za vzorec smo vzeli kadrovsko sestavo Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer smo teoretične ugotovitve o potrebnih kompetencah preiskovalcev gospodarske kriminalitete preverili še v praksi. Poleg ankete smo izvedli tudi intervju z direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, preiskovalci, kompetence, kriminalistika, Nacionalni preiskovalni urad, NPU, magistrska dela
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

2.
Samovarovanje pred spletnimi napadi v organizacijah
Anže Mihelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Za zagotavljanje informacijske varnosti katerekoli organizacije, še posebej tistih, ki izhajajo iz podatkovno občutljivih in intenzivnih sektorjev, je poglavitnega pomena, da kibernetske grožnje prepoznava in se z njimi sooča sleherni zaposleni, ki se povezuje v kibernetski prostor. V pričujoči magistrski nalogi je s pomočjo spoznanj varnostno-motivacijske teorije, teorije izogibanja tehnološkim grožnjam in teorije psihološke reaktance predstaljen nov model samo-varovanja v kibernetskem prostoru znotraj organizacij. Model združuje omenjene pristope in oblikuje enovit pogled na obravnavano problematiko. V nalogi predstavljena teoretična izhodišča so empirično preverjena s primarno statistično analizo in potrjujejo večino postavljenih hipotez. Analiza kaže na skladnst ugotovitev z obstoječimi teorijami: na namero za varnostno ukrepanje vplivajo zaznana ogroženost pred spletnimi napadi, zaupanje v učinkovitost varnostnih ukrepov in lastna učinkovitost pri preprečevanju spletnih napadov. V nasprotju s pričakovanji pa na zaznano ogroženost, niti na namero za varnostno ukrepanje ne vplivajo zaznani stroški ukrepanja, niti zaznana obveznost varnostnega ukrepanja v organizaciji. Vpliva psihološke reaktance na namero za varnostno ukrepanje zaradi narave podatkov s katerimi smo razpolagali ni bilo mogoče preveriti. Ugotovitve raziskave lahko predstavljajo kamen v mozaiku raziskav o zagotavljanja višje stopnje informacijske varnosti v organizacijah.
Ključne besede: informacijska varnost, spletni napadi, samovarovanje, organizacije, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (592,12 KB)

3.
Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov
Sara Železnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 87; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

4.
Zaznavanje varnosti v občini Hrpelje-Kozina
Vesna Mihalič, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaznavanje varnosti na lokalni ravni je najbolj povezano z zaznavanjem varnosti pri posamezniku, saj varnost predstavlja ključni dejavnik, ki vpliva na kvaliteto posameznikovega življenja. Namen sodelovanja med lokalno skupnostjo in policijo je vzpostavitev višje kvalitete življenja lokalnega prebivalstva in skupno reševanje lokalne problematike (Gorenak in Gorenak, 2011). Pri policijskemu delu v skupnosti je poudarjeno sodelovanje med državljani in policijo, skupno identificiranje varnostnih problemov in njihovo reševanje. V teoretičnem delu magistrske naloge je uporabljena deskriptivna metoda s študijo domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, primerjalna analiza ter strateško-usmerjevalni in operativni dokumenti, s katerimi je preventivno delo implementirano v delo policije. V empiričnem delu magistrske naloge se ugotavlja, kako razmere v lokalni skupnosti vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev ter pripravljenost občanov občine Hrpelje-Kozina za sodelovanje s policijo, pretekla sodelovanja, uspešnost preventivnega dela, njihovo dojemanje policistov in motečih pojavov ter njihov občutek varnosti. Glavne analize temeljijo na analizi anketnih vprašalnikov opravljenih z občani občine Hrpelje- Kozina.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, policija, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

5.
Razvoj in uporaba manj smrtonosnih prisilnih sredstev v policiji
Klemen Kotnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba »mehkih« tehnik oziroma pooblastil, kot sta ukaz in opozorilo, mnogokrat ni učinkovita in posledično se s tem pooblastila stopnjujejo. Kadar je policist pred odločitvijo o uporabi »hujših« pooblastil — prisilnih sredstev, je hkrati v položaju, ki zahteva hipne odločitve, kar pomeni brez časa za razmislek in predhodne analize. Temelj uporabe prisilnih sredstev je, da se upravičenci — policisti, ki so jim zaupana takšna pooblastila ravnajo v skladu s pozitivno zakonodajo. Policist mora pri uporabi pooblastil, oziroma prisilnih sredstev, ravnati taktično in preudarno, hkrati pa s posebno čustveno distanco do problema. Ravnati mora v skladu z načeli: zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti, humanega ravnanja in še z drugimi »operativnimi« načeli. Policist za potrebe doseganja nalog izbira med ustreznimi pooblastili, ki so najpogosteje represivno naravnana. Da do uporabe teh pooblastil pride, so potrebni tudi napori zakonodajalca. Slednji je tisti, ki določa, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko uporablja represivne ukrepe. Zaradi geografsko in družbenopolitičnega položaja, oziroma razvoja demokratičnosti družbe, je tudi zakonodajalec izgubil samovoljnost pri odločanju in določanju represivnih ukrepov. Tako tudi zakonodajalec ne more zaobiti vseh zgoraj naštetih načel, temeljev postavljenih v naši državi — ustavi in »pravil« mednarodnih organizacij, pri katerih se je država zavezala, da jih bo spoštovala in jih takšna tudi sprejemala (EU, OZN, idr.). Opisano je del raziskovanja in obravnave v prvi polovici te naloge, ki omogoča lažji vpogled in razumevanje v prisilna sredstva, ki so zakonsko na razpolago, ta sredstva so: sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, palica, električni paralizator, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, posebna motorna vozila, vodni curek, plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo ter strelno orožje. Takšna in druga sredstva se uporabljajo tudi v vojaške namene, vendar s popolnoma drugačnim namenom oziroma želenim učinkom določenega sredstva. Cilj policijske naloge v smislu uporabe prisilnih sredstev se kaže v tem, da zakon izraža potrebo po preprečitvi in odvrnitvi določene nevarnosti ali napada in ne uničenje sovražnika ali predmeta. Uničenje ali smrt je v primeru uporabe prisilnih sredstev v policiji zgolj neželena posledica. Da pa bi bilo teh vrst neželenih posledic vse manj, so v prvi vrsti svetovne nevladne organizacije in strokovna javnost nakazale potrebo po manj smrtonosnih, neubojnih, manj kot ubojnih in še podobno poimenovanih sredstvih. V drugem delu naloge so opisana in analizirana prisilna sredstva, ki so manj smrtonosna in primerna za uporabo v policiji. Pregled relevantne literature je pokazal, da so najbolj pogosto obravnavana manj smrtonosna sredstva (tudi v tujini) električni paralizator, plinski razpršilec s poudarkom na poprovem koncentratu, različni manj smrtonosni izstrelki ter nekatera druga sredstva, ki pa zaradi okoliščin še niso primerna za enakovredno obravnavo. V zaključnem delu je predstavljeno vrednotenje hipotez, predstavljene so ugotovitve s smotrnimi rešitvami, potrjena je domneva, da je v domeni države tudi razvoj manj smrtonosnih sredstev — telesne sile.
Ključne besede: policija, policijsko delo, prisilna sredstva, magistrska dela
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (880,31 KB)

6.
Ogroženost uporabnika zaradi zasvojenosti s kibernetskim prostorom
Katja Rosi, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes vedno hitrejši razvoj na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij po eni strani predstavlja in prinaša prednosti za novodobno družbo, po drugi strani pa prinaša pojav novih vrst kibernetskih groženj. Vse bolj je izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij med mladimi, zlasti zato, ker so nenehno povezani z internetom, kar privede do raznih nevarnosti v kibernetskem prostoru. Prepričani smo, da so prav kibernetski napadi ena izmed temeljnih varnostnih groženj sodobni družbi. Tako narava, kot tudi vrsta samih tehnologij, ki ustvarjajo komunikacijsko in informacijsko področje, se nenehno in hitro spreminjajo. Pričakujemo lahko nenehno širjenje na področju razvoja spleta in vse večjo uporabo računalnikov, pri čemer pa so meje nadzora in odgovornosti za varovanje osebnih podatkov skrite ali slabše definirane in raziskane. Tudi mobilne naprave, zlasti med mladimi in neizkušenimi uporabniki, omogočajo uporabo omrežij kadarkoli in kjerkoli, s tem pa se veča tudi izpostavljenost raznim varnostnim tveganjem. Omenjene značilnosti komunikacije preko IKT povzročijo, da mladi v kibernetskem prostoru brez večjih zadržkov ali pomislekov v splet pošiljajo ali objavljajo razne vsebine ali sporočila, ki lahko prejemnika s svojo vsebino tudi nadlegujejo, žalijo ali celo ustrahujejo na različne načine. Računalniške incidente lahko predstavimo kot niz dogodkov, ki vplivajo na varnost omrežja, naprav ali podatkov njihovih uporabnikov. Incidente lahko preprečimo samo z ustrezno zaščito in odgovornim ravnanjem na spletu. Ko incident zaznamo, moramo takoj ukrepati ali tako imenovane zlorabe tudi prijaviti pristojnim organom ter za nasvet vprašati starše ali odrasle osebe, v kolikor se sami ne znajdemo. Na ta način lahko zaznavamo napredek na področju IKT, opazimo nove ranljivosti in na ta način izpopolnjujemo lastno znanje in izkušnje oz. se nenehno učimo. Uporabniki smo na področju IKT tako postali navdušeni uporabniki spletnih storitev, saj se v večini veselimo novih storitev, ki jih tehnologija in splet ponujajo ter sočasno pozabljamo na naše odgovornosti, ki ob teh procesih nastajajo. Tisti, ki na spletu posredujejo ali ponujajo razne storitve, so tudi odgovorni, da so te storitve varne za vse uporabnike, naša odgovornost pa je, da katerekoli spletne storitve uporabljamo v skladu s pravili in pogoji uporabe. Varna raba in obnašanje na spletu se nanaša na uporabo varnih gesel in uporabniških imen, ki jih je težko razkrinkati, na varovanje osebnih podatkov, zlasti na spletnih socialnih omrežjih, na upoštevanje opozoril o zlonamernih programskih opremah ter izogibanje sumljivim spletnim stranem, ki lahko prikazujejo škodljive ali nelegalne vsebine. Napadeni in zlorabljeni v smislu kibernetske kriminalitete, so po navadi ravno povprečni uporabniki, ki ne upoštevajo priporočil za varno uporabo spletnih storitev in menijo, da so v kibernetskem prostoru varni. Z raznimi vdori v profile, ki jih uporabljamo, se pričnejo pojavljati številne spletne goljufije in zlorabe, ki smo jih uporabniki omogočili sami, saj nismo upoštevali varnostnih opozoril in nastavitev. Pri obravnavi varnosti v kibernetskem prostoru in rabe IKT lahko govorimo o njuni zahtevni soodvisnosti, kar bo tudi predmet naše nadaljnje raziskave. Kompleksnost storitev in procesov v fizičnem in kibernetskem prostoru predstavlja za današnjo družbo glavno težavo na področju zagotavljanja varnosti. Nenehni dostop do spleta prinaša prisotnost posameznika v virtualni skupnosti, ki postaja vse pogostejša in terja vedno več časa, ki ga uporabniki, zlasti mladostniki, preživijo na IKT, zato, da so povezani z internetom. Dejavnosti v kibernetskem okolju omogočajo anonimno in s tem povezano lažno predstavljanje, kar pa prinaša velike posledice in škodo ter težavnost nadzora. Sodobna družba torej postaja vse bolj odvisna od kibernetskega prostora in s tem povečuje nevarnosti, ki se nanašajo na kibernetsko kriminaliteto, lahko pa govorimo tudi o psiholoških posledicah, v
Ključne besede: virtualni svet, kibernetski prostor, tehnologija, odvisnosti, magistrska dela
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 140; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (989,69 KB)

7.
Analiza primera informacijske varnosti v zdravstvu - Univerzitetni klinični center Ljubljana
Blaž Ozimek, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo informacijske zasebnosti je v medicini izredno pomembno, saj zdravstveno osebje ob vsakem prihodu posameznika v zdravstveno ustanovo vstopa na njegovo najbolj intimno področje. Zaradi narave dela izve bolnikove najbolj osebne podatke, ki jih mora za časa njegovega življenja varovati kot poklicno skrivnost. Z raziskavo smo dokazali, da informacijska varnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni na prvem mestu, kar velja tudi za številne druge zdravstvene organizacije po Sloveniji. Koncepti, kot je Safe Mode, imajo sposobnost dviga ravni ozaveščenosti uporabnikov; znajo jim predstaviti potencialne grožnje in njihove posledice na razumljiv način, predvsem pa uporabnike lahko naučijo preventivnega vedenja, ki jih lahko zavaruje pred izgubo podatkov in nastankom katastrofalnih posledic. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati realno stanje v slovenskem prostoru na primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju UKC). Rezultati raziskave so pokazali, da je manevrskega prostora za izboljšanje ozaveščenosti veliko, prav tako tehnik, s katerimi bi to lahko dosegli. Preizkusili smo koncept Safe Mode in ga uporabili kot delavnico opismenjevanja za prostovoljne udeležence, zaposlene v UKC-ju. Večina sicer bežno pozna politike, ki urejajo varovanje informacij, vendar pa menijo, da jih protokoli, implementirani za vdrževanje informacijske varnosti, omejujejo, prav tako tudi njihovo delo.
Ključne besede: informacijska varnost, varstvo podatkov, socialni inženiring, zdravstvo, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

8.
Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji
Saša Sirše, 2017, magistrsko delo

Opis: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Ključne besede: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 84; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (976,12 KB)

9.
Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji
Zala Žvab, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (3,40 MB)

10.
Spolno nadlegovanje v slovenski policiji
Andreja Kmetič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati. S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999). Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela
Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (953,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici