1. Vpliv sodobnih groženj na spremembe sistemov notranje varnosti evropskih držav - študija primera Slovenije in Madžarske : magistrsko deloManca Drnovšček, 2025, magistrsko delo Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana.
Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Dejavniki sprejemanja neinvazivnega prenatalnega testiranja z vidika zasebnosti in motivacije za zaščito otroka : magistrsko deloNejc Rokavec, 2025, magistrsko delo Opis: Skozi leta in leta je veliko pozornosti usmerjeno za zdravje vseh živih bitij, kako zelo pomembno je to področje ni možno opisati, je pa nedvomno v samem vrhu pomena za življenje. V zadnjih letih informacijske dobe so prav osebni podatki postali tudi valuta za plačevanje določenih ugodnosti. Koliko smo pripravljeni plačati oziroma razkriti in deliti s drugimi in tretjimi stranmi pa je odvisno od vsakega posameznika. Vprašanje varnosti pa postaja vse bolj zaskrbljujoča tema. Tukaj pogosto prihaja do razhajanj med željeno zaščito in intimnostjo podatkov ter dejanskim obnašanjem, ko pride do situacije, kjer so potrebni takšni podatki (paradoks zasebnosti). Ko pride do vprašanja zdravja nas ali naših (bodočih) otrok pa je veliko oseb pripravljeno tudi preiti mejo do katere so pripravljeni deliti občutljive podatke. Ogromne inovacije na področju genetske diagnostike so pripomogle k večji zanesljivosti predrojstvenih testiranj, kjer je glavna želja pridobiti zagotovilo da je plod zdrav. Cilj dela je tako pregled stanja zaupanja, uporabe, groženj, varnosti in zadovoljstva pri prenatalnem (predrojstvenem) nosečniškem testiranju. Delo, ki je usmerjeno na uporabo in varnost podatkov opravi tudi pregled faktorjev, ki vplivajo na odločitev, za opravljanje testiranja. Do podatkov za opravljanje raziskave/pregleda stanja smo prišli s pripravljenim vprašalnikom, na katerega so respondenti preko socialnih omrežij odgovarjali na platformi 1ka. Vprašalnik sestavlja 19 segmentov ter 69 vprašanj oziroma trditev. S pomočjo zbranih podatkov smo obravnavali (potrdili, ovrgli ali niti potrdili niti ovrgli) 17 izpostavljenih hipotez. Rezultati predstavljeni v delu morda niso dejansko stanje, saj je bilo število odgovorov nižje kot smo sprva predvidevali. Sporočilo, ki ga želimo izpostaviti z delom je poudarek na pomembnosti varovanja osebnih podatkov.
Ključne besede: prenatalno testiranje, zasebnost, zaščita otrok, NIPT
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,37 MB) |
3. Financiranje nevladnih organizacij : magistrsko deloEva Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni.
Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov.
V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd.
Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost.
Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem.
Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki Sloveniji : magistrsko deloKarmen Černigoj, 2024, magistrsko delo Opis: Ministrstva so v Sloveniji ključni sestavni del kritične infrastrukture, saj je njihovo učinkovito delovanje bistvenega pomena in imajo vsaka motnja ali nedelovanje lahko resne posledice za nacionalno varnost. Zato je prizadevanje za zagotavljanje varnosti in odpornosti teh državnih organov izjemnega pomena. Temelj prizadevanj je zagotavljanje korporativne varnosti, ki ponuja temeljit in integriran pristop k ohranjanju celovite varnosti.
Korporativna varnost zajema šest pravnih procesov, ki predstavljajo celovit pristop k varovanju organizacije. Zato je njihovo razumevanje ključno za izvajanje raznih strategij, s čimer se ublažijo morebitne grožnje in ranljivosti. Z izvajanjem teh strategij korporativna varnost zagotavlja, da lahko ministrstva še naprej učinkovito delujejo tudi ob nepredvidenih tveganjih, s čimer ohranja stabilnost in varnost države.
Cilj zaključne raziskave je bila izvedba celovite analize in evalvacije okvira korporativne varnosti, ki sta bili izvedeni na različnih ministrstvih v Sloveniji. Med zaposlenimi na ministrstvih je bila izvedena anketa, v kateri je bilo pridobljenih 219 relevantnih deležnikov. Raziskava razkriva pomembno povezavo med udeležbo v programih varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne varnosti, in sicer je višja stopnja vključenosti v varnostno usposabljanje povezana z boljšim izvajanjem pravnih procesov, ki urejajo korporativno varnost. Vendar raziskava ne kaže povezave v zaznani zadostnosti varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami glede na vrsto delovnega mesta zaposlenega na posameznem ministrstvu. Prav tako ni povezave med hitro in učinkovito odzivnostjo na morebitne varnostne incidente ter mandatom zaposlenih na ministrstvih. To nakazuje, da dejavniki, kot sta vrsta delovnega mesta in trajanje zaposlitve, nimajo vloge pri oblikovanju odzivnosti na varnostna tveganja, kar poudarja potrebo po dajanju prednosti usposabljanju in jasnosti postopkov pred samimi izkušnjami, ko si prizadevamo za izboljšanje varnosti.
Na splošno rezultati kažejo dobro razumevanje praks korporativne varnosti in njihovega izvajanja na ministrstvih. Kljub temu pa je ocena razkrila precejšnje vrzeli, zlasti na področjih zagotavljanja varnosti know-howa in pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so zaposleni izpostavili številne kritične varnostne probleme, kar nakazuje, da čeprav so temelji korporativne varnosti vzpostavljeni, še vedno obstajajo področja, ki jih je treba izboljšati, zlasti na področju integritete in vodenja v upravi.
Ključne besede: korporativna varnost, ministrstva, javna uprava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (868,95 KB) |
5. Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi : magistrsko deloMojca Bojc, 2025, magistrsko delo Opis: Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji.
Ključne besede: mladoletni prestopniki, kazniva dejanja, kazni, zapori, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Vojska in ogrožanje okolja : magistrsko deloLovro Ponikvar, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja.
Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Ključne besede: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. Socialni inženiring na internetu : magistrsko deloBlerta Bajrami, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni inženiring, v katerem se od internetnega uporabnika z manipulacijo pridobi in zlorabi njegove zasebne informacije, predstavlja resno grožnjo v kibernetskem okolju. Ker je človek zaupljive narave, predstavlja lažjo »tarčo« za razkritje zasebnih podatkov, socialni inženirji pa tudi postajajo vse bolj profesionalizirani. Še pred napadom izvedejo obsežno raziskavo svoje žrtve, vešči so psihološke manipulacije, komuniciranja, prepoznavanja čustev in vedenja, zato si zlahka pridobijo zaupanje svoje žrtve. Uporabniki interneta in podjetja zaradi socialnega inženiringa utrpijo veliko škode. Napadena podjetja so v povprečju izgubila 130.000 dolarjev zaradi uničenih podatkov in drugih zlorab. Zaskrbljujoč je nad 90-odstotni delež socialnega inženiringa v kibernetskem okolju. Učinkovitost gre pripisati enostavnosti izvedbe, profesionaliziranosti socialnih inženirjev, razvoju digitalizacije in tudi pojavu umetne inteligence. Med 34 obravnavanimi primeri socialnega inženiringa v svetu je najodmevnejši in finančno največji primer napada na podjetji Google in Facebook med leti 2013 in 2015, katerega vrednost ocenjujejo na rekordnih 121 milijonov dolarjev. Najpogostejša oblika napada socialnih inženirjev tako v svetu kot v Sloveniji predstavlja »ribarjenje«, pri katerem se preko telefonskih klicev, e-pošte, lažnih spletnih mest ali oglasov zavede žrtev in od nje pridobi občutljive in zaupne informacije, kot so podatki o kreditni kartici, zavarovanju, polnem imenu, naslovu ipd. Zaradi kompleksnosti izvedenih napadov ter kombiniranja več oblik napadov obramba pred socialnim inženiringom ni enostavna, se je pa možno s krepitvijo previdnostnega vedenja preventivno usmeriti. Okrepiti je potrebno osveščanje in ozaveščanje uporabnikov interneta glede socialnega inženiringa ter v podjetjih vzpostaviti zanesljive varnostne politike.
Ključne besede: socialni inženiring, kibernetska varnost, napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Poročanje medijev o zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji : magistrsko deloManca Rupnik, 2024, magistrsko delo Opis: Danes v sodobni družbi so mediji za mnoge glavni vir informacij o dogajanju tako na svetovni kot tudi na lokalni ravni. V želji po informiranosti medije spremljamo z branjem rumenega tiska, gledanjem televizije ali preko spleta, kateri je postal izredno pogosto uporabljeno orodje za iskanje novic. Javnost pri tem medijem zaupa, da bodo posredovane informacije resnične, verodostojne in zanesljive, vendar hkrati tudi kakovostne in transparentne. Mediji imajo tako na splošno velik vpliv in moč, kar pa terja odgovornost in skrbno ravnanje s podajanjem ter interpretacijo informacij na vseh družbenih področjih. Zaporsko okolje je zagotovo tema, o kateri mediji pogosto poročajo. Način poročanja o zaporih pa je v primerjavi z ostalimi splošno znanimi temami še toliko bolj pomemben, saj pride v stik z zapori precej majhen delež splošne javnosti, kar pomeni, da si ta ne more oblikovati mnenja in ustvariti percepcije na svoji lastni i izkušnji. V magistrski nalogi smo se osredotočili na poročanje spletnih novičarskih portalov o slovenskih zaporih. V prvem delu smo z deskriptivno in deduktivno metodo opravili sistematičen pregled domače in tuje literature s področja poročanja medijev o zaporih. V drugem delu magistrske naloge pa smo predstavili empirično študijo, v kateri smo pregledali in analizirali prispevke objavljene v zadnjih petih letih na treh spletnih portalih, in sicer na 24ur.com, rtvslo.si. in žurnal24.si. Splošen ton analiziranih prispevkov na spletnih portalih je bil izrazito bolj negativen na portalu žurnal24.si, največ pozitivnih prispevkov je zajel 24ur.com, največji delež nevtralnih novic pa je zajel portal rtvslo.si. Vsi portali so pri analizi čustvenega oz. informativnega tona izrazito pogosteje poročali na čustven način. Vsebina prispevkov se je največkrat osredotočala na sistemske težave slovenskih zaporov, v skladu s čim se je najpogosteje poročalo o pomanjkanju kadra in prostorski stiski ter kaznivih dejanjih posameznikov, predvsem zoper življenje in telo ter zoper javni red in mir. Pri tem sta 24ur.com in žurnal24.si pogosteje izpostavljala kazniva dejanja kot rtvslo.si.
Ključne besede: zapori, poročanje medijev, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Krizno upravljanje v zdravstvu : magistrsko deloMatija Miklavčič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bilo obravnavano, kako so zdravstvene ustanove v Sloveniji pripravljene na krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče in druge izredne razmere, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zaključna naloga se osredotoča na strukture, protokole in usklajevanje med različnimi institucijami in organi oblasti pri odzivanju na krize.
Raziskava temelji na seriji intervjujev z odgovornimi osebami v ključnih zdravstvenih in vladnih ustanovah, analizira pa obstoječe postopke in pripravljenost sistema. Ugotovitve kažejo, da so zdravstvene institucije razmeroma dobro pripravljene, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju odzivov na večje krize in pri ažuriranju načrtov za krizno upravljanje.
V zaključnem delu je bilo predlaganih več izboljšav: redno posodabljanje in preizkušanje kriznih načrtov, izboljšanje komunikacijskih strategij med institucijami in boljše usposabljanje osebja za krizne situacije. Dodatno predlagamo nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile, kako digitalne tehnologije in mednarodno sodelovanje lahko izboljšajo odzivnost na krize.
Ta naloga prispeva k razumevanju in izboljšanju kriznega upravljanja v zdravstvu v Sloveniji in nudi osnovo za politične odločitve, ki bi lahko pripomogle k boljši pripravljenosti in odzivnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Ključne besede: krizno upravljanje, zdravstvo, izredne razmere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,15 MB) |
10. Progresivna globa za kršitve cestnoprometnih pravil : magistrsko deloTim Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Ključne besede: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,68 MB) |
