SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 343
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem
Amadeja Teraž, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo. Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, povzročitelji, preprečevanje, raziskave, šola, vrstniki, žrtve
Objavljeno: 21.06.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za kriminalistične preiskave
Katja Oštir, 2019, magistrsko delo

Opis: Uporaba brezpilotnih zrakoplovov prinaša mnogo prednosti v številnih panogah, med drugimi tudi na področju policijske in kriminalistične dejavnosti. V kriminalistični dejavnosti se uporabljajo predvsem pri iskanju pogrešanih oseb in storilcev oziroma osumljencev kaznivih dejanj, ogledih krajev kaznivih dejanj, opravljanju rekonstrukcij, preiskavi eksplozivnih teles in izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Služijo tudi kot orodje nadzorovanja v primerih preprečevanja in odkrivanja nezakonitih prehodov državne meje, spremljanja javnih zbiranj, varovanja oseb in objektov in varne izvedbe postopkov policije. V prihodnosti bodo brezpilotni zrakoplovi veljali kot eno najučinkovitejših pripomočkov pri kriminalističnem preiskovanju, saj bodo sistemi, s katerimi so opremljeni brezpilotni zrakoplovi vedno bolj tehnološko dovršeni, natančni in zanesljivi. Trenutno so najpogosteje uporabljeni sistemi za fotografiranje in video ter avdio snemanje, vendar proizvajalci nudijo še vrsto drugih sistemov, katerih cilj je čim večja avtomatizacija postopkov pri kriminalistični preiskavi. Možnosti in načini uporabe brezpilotnih zrakoplovov s strani policije so zakonsko določeni, saj lahko sistemi za opravljanje policijskih nalog zajemejo veliko število podatkov, kar predstavlja določena tveganja v povezavi s poseganjem v zasebnost posameznikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno analizo podatkov intervjuvanih strokovnjakov iz različnih področij policijskega dela ugotovili, da bi bilo z uporabo brezpilotnih zrakoplovov policistom prihranjenega precej časa, zagotovljena bi bila večja varnost policistov in drugih udeležencev, stroški uporabe brezpilotnih zrakoplovov pa bi bili nižji v primerjavi s policijskim helikopterjem.
Ključne besede: magistrska dela, brezpilotni zrakoplov, policijska tehnika, kriminalistična preiskava, preprečevanje ogrožanj varnosti, mnenje policijskih ekspertov
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Policijsko delo in občutek varnosti prebivalcev v Postojni
Tea Nagode, 2019, magistrsko delo

Opis: Občutek varnosti je eden od pomembnejših faktorjev, ki jih ljudje nujno potrebujemo v okolju, v katerem bivamo, ki pa ga vsakodnevno ogrožajo raznovrstni dejavniki, najpogosteje kriminaliteta (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, 2012). Strah pred kriminaliteto je od leta 1990 naprej mednarodno raziskovana ter obravnavana tema (Meško, 2017). Ta močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Kriminaliteto preprečuje, odkriva in preiskuje policija. Pri policijskem delu v lokalni skupnosti je ključni element partnerstvo z lokalno skupnostjo. Policija mora sodelovati z lokalno skupnostjo, organizacijami in institucijami na tistih področjih, ki delajo na izboljšanju varnosti v lokalni skupnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so uporabljeni domači in tuji strokovni viri s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, migracij in zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov na anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci mesta Postojne. Ugotavlja se, kako pogosto se v mestu Postojna pojavljajo odklonsko vedenje mladih, nered in kazniva dejanja, kakšen odnos imajo prebivalci mesta do drugih občanov, njihovo mnenje o policistih in o tem, ali so jim ti pripravljeni pomagati, kakšna so njihova stališča do migrantov in kako uspešna je implementacija policijskega dela v skupnosti.
Ključne besede: magistrska dela, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 31; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Ključne besede: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (628,23 KB)

5.
Borilne veščine in psihofizična pripravljenost policistov v slovenski policiji
Tilen Kopše, 2019, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno razvojno obdobje slovenske policije od miličnikov do policistov. Poudarek je na razvoju usposabljanja kadrov iz znanja borilnih veščin in psihofizične priprave. Predstavljena so policijska pooblastila, ki so bila aktualna v posameznem časovnem obdobju, s poudarkom na telesni sili in pogojih za uporabo strelnega orožja. Predstavljene so enote, od katerih se pričakujejo večja stopnja usposobljenosti in specialistična znanja, ki jih redne enote načeloma nimajo. Opisane so spremembe zakonodaje, natančneje Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Opis temelji na spremembah pogojev za uporabo telesne sile, strelnega orožja in drugih ukrepov, ki se dotikajo prisilnih sredstev, tako v kolektivni kot osebni zadolžitvi policistov. V nalogi je opisana primerjava tehnik metov ju-jitsuja in taekwondoja. V drugem, empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava, ki temelji na ugotavljanju skrbi policistov za svojo psihofizično pripravljenost, njihovega znanja iz borilnih veščin in njihovega pogleda na stanje na tem področju v času šolanja in dela v enotah. Raziskava tudi povzema povezanost med uspešnostjo ubranitve napada na policiste in ukvarjanjem policistov z borilnimi športi v prostem času. Postavljene so tri hipoteze, katerih veljavnost se preveri s pomočjo rezultatov ankete med policisti Policijske uprave Ljubljana. Prva hipoteza, da se več kot dve tretjini policistov v svojem prostem času ukvarja s športom, se izkaže kot resnična. Prav tako tretja hipoteza, ki pravi, da če se policisti v svojem prostem času ukvarjajo z borilnimi veščinami, se pogosteje sami obranijo napada. Rezultati so prav tako pokazali, da se manj kot ena tretjina policistov v svojem prostem času ukvarja z borilnimi veščinami, ki jim služijo pri opravljanju dela, zato se druga hipoteza ovrže.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, psihofizična pripravljenost, borilne veščine, samoobrambne tehnike, usposabljanja, izobraževanje, magistrska dela
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Razvoj in uporaba inštrumentov policijskega sodelovanja v Evropski uniji
Robert Furman, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj policijskega sodelovanja v Evropski uniji (EU) temelji na primarnem zakonodajnem okviru, ki določa, da spada to področje pod deljeno pristojnost Evropske unije in države članice. Z deljeno pristojnostjo na področju politike, imenovane območje svobode, varnosti in pravice je Evropski uniji tako dovoljeno le toliko, kolikor lažje, bolj učinkovito in bolje se ukrepi izvedejo na ravni Unije, kot pa da se razvoj prepusti izključno posameznim državam članicam. Takšen razvoj ima svoje prednosti in slabosti. Omogoča kolikor toliko harmoniziran razvoj policijskega sodelovanja na celotnem območju EU, lahko pa omejuje samoiniciativnost držav članic, ki najbolje vedo, kje so njihovi ključni varnostni izzivi. Eden izmen inštrumentov čezmejnega policijskega sodelovanja je Sklep Sveta 2008/615/PNZ, poznan tudi kot Prümski sklep. Uporabnost in izvajanje enega izmed možnih ukrepov, to je skupno operacijo, kot jo določa 17. člen Prümskega sklepa, je Republika Slovenija zaradi varnostne situacije v 2015 in 2016 uporabila v praksi tudi sama. Tako imenovana migrantska kriza je od varnostnih organov v državi zahtevala številčno veliko resursov in tudi pomoč iz več držav Evropske unije, ki je bila v tistem času zelo dobrodošla, hkrati pa je prispevala k razvoju skupne varnostne kulture in razmišljanju o potencialih razvoja Evropske policijske postaje. Novo izvoljeni vodje EU bodo morali hitro po volitvah v Evropski parlament maja 2019 ljudem ponuditi ukrepe, ki bodo zavarovali zaupanje v varnost in sodelovanje v Uniji. Inštrumenti in ukrepi čezmejnega sodelovanja, ki gradijo zaupanje, lahko pripomorejo k temu. V nalogi smo preverili in potrdili, da zakonodajni akt EU s področja zagotavljanja javne varnosti, ki je bil v obdobju migrantske krize v Republiki Sloveniji dejansko uporabljen, lahko nudi učinkovito pravno podlago za skupno sodelovanje policij in s tem utrjuje ustreznost zakonodajnih ukrepov EU ter delovanja EU. Z ramo ob rami so slovenski policisti in policisti iz različnih držav EU izvajali skupne naloge za zagotavljanje javne varnosti na območjih Slovenije, kjer so to razmere najbolj zahtevale. Mnenje teh policistov je, da so takšna oblike skupnega dela pomembna za krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. To smo v nalogi tudi ustrezno empirično dokazali. Nadaljnji razvoj teh skupnih oblik dela na nivoju EU bi, po naših ugotovitvah, lahko pomembno prispeval k varnosti državljanov EU in tudi širše.
Ključne besede: policija, policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, skupne operacije, Prümski sklepi, migrantska kriza, magistrska dela
Objavljeno: 20.05.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1005,85 KB)

7.
Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki
Sanel Avdić, 2019, magistrsko delo

Opis: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2019; Ogledov: 105; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Duhovniki kot storilci spolnih zlorab otrok v Sloveniji
Ivana Pavlič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni duhovniki kot povzročitelji spolnih zlorab otrok v Sloveniji. Za izhodiščno razumevanje je v teoretičnem delu magistrskega dela opredeljen termin spolna zloraba otrok. Z definicijami s strani različnih avtorjev sledi podroben opis različnih oblik in faz spolnih zlorab otrok, ki so v nadaljnjem besedilu tudi kazenskopravno opredeljene. Poleg navedenega je podana razlaga, po katerih znakih lahko prepoznamo žrtev spolnega nasilja, in tudi zmotne predstave o spolnih zlorabah, ki se največkrat pojavljajo. Opisane so posebnosti žrtev, tako deklic kot dečkov, in povzročiteljev spolnega nasilja, predvsem duhovnikov, ki izstopajo zaradi narave poklica. Storilci spolnih zlorab so lahko navzoči v vseh verskih in različnih družbenih skupinah, med župniki cerkvenih občestev, učitelji zasebnih šol, jehovskimi pričami, konservativnimi turškimi muslimani, komunisti ali umetniki (Waiss in Galle, 2001). Empirični del magistrskega dela temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. V naši raziskavi so bili ciljna populacija prebivalci Republike Slovenije, starejši od 18 let, vzorec raziskave pa je bil izbran po principu snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da so izpraševanci pripravljeni v večini primerov prijaviti katerokoli obliko spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, bodisi povzročene prek informacijske tehnologije ali zlorabe s fizičnim stikom. Spolne zlorabe otrok bi prej prijavili policiji kot pa nevladnim organizacijam. Izpraševanci, ki so bolj verni, bi kasneje prijavili spolno zlorabo otrok s strani duhovnikov, čeprav zaradi obveščenosti javnosti in medijev o spolnem nasilju otrok s strani duhovnikov upada zaupanje v poštenost duhovnikov.
Ključne besede: spolne zlorabe, spolno nasilje, otroci, žrtve, duhovniki, storilci, magistrska dela
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 180; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici