SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 333
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodno kazensko sodišče in neodvisna preiskava (študija primerov)
Luka Bulovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Mednarodno kazensko sodišče nima lastnih preiskovalcev v smislu naddržavne policije s polnimi pooblastili za preiskavo kaznivih dejanj v svoji pristojnosti. Pri pridobivanju informacij, preiskovanju kaznivih dejanj in pregonu njihovih storilcev je močno odvisno od sodelovanja držav, različnih mednarodnih in nevladnih organizacij in drugih zunanjih virov. S študijo različnih odločitev, ki jih Mednarodno kazensko sodišče sprejema v okviru svojega dela, poskušam ugotoviti, kako ti s svojim sodelovanjem ali nesodelovanjem vplivajo na preiskavo, pregon in nadaljnje odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Kako njihovo sodelovanje ali nesodelovanje vpliva na delo preiskovalcev Mednarodnega kazenskega sodišča. Kakšne dokaze lahko pridobijo in kako močni so. In vpliv, ki ga imajo različne okoliščine in dejanja preiskovalcev na njihovo dopustnost in dokazno vrednost. Kako Mednarodno kazensko sodišče poskuša zmanjšati njihov vpliv na preiskavo in nadaljnje odločitve in kakšne možnosti ima za uveljavljanje svojih odločitev v praksi. Z nadaljnjo primerjavo s podobnimi primeri in odločitvami iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ugotavljam, ali imajo ta dejanja in okoliščine v preiskavi podobne posledice za kazenski postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kot bi ga imela, če bi bile njegove odločitve podvržene presoji Evropskega sodišča za človekove pravice. In kako se njihova preiskava ujema z zahtevami za neodvisno preiskavo, ki jih je s svojo prakso določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. V zaključku povzamem bistvene ugotovitve in na njihovi podlagi predlagam nekaj rešitev, ki bi lahko povečale možnost izvedbe uspešne neodvisne preiskave kaznivih dejanj v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Ključne besede: magistrska dela, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, preiskava
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Psihološki vidiki prenatalne, porodne in postnatalne oskrbe v slovenskih zaporih
Urša Habič, 2018, magistrsko delo

Opis: Že pri nosečnicah, ki živijo v najbolj optimalnem okolju, nosečnost in porod predstavljata številne fizične in psihološke izzive, s katerimi se morajo spopasti. Tiste, ki v tem obdobju prestajajo še kazen pripora ali zapora, pa imajo večje možnosti za nastanek različnih tveganj in zapletov, saj so izpostavljene dodatnim stresorjem, kot so odvzem prostosti, pomanjkanje zasebnosti, skrbi glede njihove varnosti, neustrezna prehrana, neprimerno bivalno okolje, nezmožnost redne fizične aktivnost, omejen dostop do informacij o nosečnosti in porodu, ločitev od družine in morebiten odvzem otroka. V magistrski nalogi smo najprej s pregledom literature opredelili duševno in fizično stanje žensk v nosečnosti, kjer smo se osredotočili na psihološke potrebe žensk v času nosečnosti in negativne psihološke učinke, ki jih morda nosečnost predstavlja. Raziskali smo tudi kakšne fizične, zdravstvene in psihološke potrebe imajo zapornice v času nosečnosti in s katerimi dodatnimi stresorji se spopadajo v zaporu. Podrobneje smo opredelili tudi varnostne ukrepe vklepanja in vezanja, ki se jih uporablja pri nosečih zapornicah in prisotnosti pravosodnega policista ter odvzem otroka. Nato smo predstavili programe podpore, ki zmanjšujejo negativne učinke vodenja nosečnosti in poroda pri zapornicah. S poglobljenimi intervjuji, ki smo jih opravili z direktorico Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig, pravosodno policistko in dvema zaprtima ženskama, smo poskušali pridobiti vpogled v dejanski potek vodenja nosečnosti in poroda zapornic v Sloveniji. Potek nosečnosti in porod noseče zapornice je v Sloveniji večinoma primerljiv z nosečnico, ki med nosečnostjo ni v zaporu, z nekaj omejitvami, ki se nanašajo na odvzem prostosti in varnostni režim, pod katerim ženska prestaja zaporno kazen. Zaradi majhnega števila nosečih zapornic in zapornic, ki rodijo med prestajanjem zaporne kazni, bi v Sloveniji lahko za namene lajšanja psiholoških in fizioloških problemov nosečih zapornic pripravili projekt, kjer bi dule, v sodelovanju z osebjem ZPKZ Ig, nudile interaktivno individualno pomoč in oskrbo nosečim zapornicam med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.
Ključne besede: magistrska dela, noseča zapornica, dula, vodenje poroda, zapor, oskrba
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Analiza plagiatorstva v akademskih delih
Katja Zupan, 2018, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so naši medosebni odnosi usmerjeni predvsem v tekmovanje. Pretirana želja po uspehu, ki v modernih družbah predstavlja temeljno vrednoto, nas velikokrat pripelje v neetične in konfliktne situacije. Odklonsko vedenje posameznikov je v določeni meri za družbo pozitivno in funkcionalno, saj vsi ljudje ne zmorejo ponotranjiti skupnih pravil in vrednot. Nekateri se znajdejo v precepu. Zavedajo se, da sta zmanjšan ugled in vpliv v družbi posledica njihovega neuspeha. Tako začnejo uporabljati različne metode in velikokrat tudi prepovedane (kaznive) načine, ki bi jim lahko zagotovili uspešnejše življenje in s tem povezan višji družbeni status. Plagiatorji se v sistemu prilagoditve znajdejo med inovatorji, ki iščejo nove, drugačne, drzne načine doseganja svojih ciljev. Kupovanje in prepisovanje diplomskih, magistrskih, doktorskih in celo seminarskih nalog ter opuščanje navajanja avtorjev (zlasti v zaključnih delih) jasno kažejo na to, da je stopnja tolerance do pojava plagiatorstva na neverjetno visoki ravni. V nadaljevanju bomo predstavili motive in posledice tovrstnega goljufanja.
Ključne besede: magistrska dela, goljufanje, plagiatorstvo, družbeni status, intelektualna lastnina, odklonskost
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 34; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (978,41 KB)

4.
Podnebne spremembe, degradacija okolja in GSO
Nina Gorše, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pojav podnebnih sprememb, degradacije okolja in GSO. Ogromno je govora o podnebnih spremembah, zato so bili predstavljeni vzroki zanje ter njihove posledice. Pomembna posledica je zagotovo degradacija okolja in s tem rodovitne zemlje. Kot odgovor na ta problem so bili predstavljeni GSO ter njihova varnost. Za potrebe pisanja magistrske naloge so bili analizirani sekundarni domači in tuji viri. Z deskriptivno metodo so bili opisani temeljni pojmi ter z metodo kompilacije povzeta spoznanja domačih ter tujih avtorjev. Prav tako je bila predstavljena zakonodaja na področju podnebnih sprememb kot tudi na področju GSO. Ugotovljeno je bilo, da so podnebne spremembe pomemben dejavnik pri zagotavljanju prehranske varnosti. Posledice, ki jih povzročajo, resno ogrožajo našo zmožnost za pridelavo hrane za vedno bolj naraščajoče prebivalstvo. GSO so bili ustvarjeni kot sodobna rešitev za ta problem, vendar pa je še precej nezaupanja v njihovo varno uporabo. Med pisanjem naloge je bilo ugotovljeno, da se kot vzroki za podnebne spremembe navajajo toplogredni plini, ki jih povzroča človek. Vendar pa ne smemo zanemariti naravnih dejavnikov, ki delujejo in so delovali še pred nastankom človeštva. Obstaja namreč dvom v resničnost poročil, katerih avtorji so bili vpleteni v afero prirejanja podatkov o naraščanju temperature Zemlje. Prav tako se zdi, da ni pravih dokazov za škodljivost GSO, pa še vedno prevladuje mnenje, da so le-ti neizmerno škodljivi. Potrebnih je več raziskav z različnih zornih kotov, ki bi obravnavale vse mogoče dejavnike globalnega segrevanja. Prav tako je potrebno več raziskav na področju GSO, ki bi ugotavljale morebitne dolgoročne negativne posledice njihovega uživanja.
Ključne besede: magistrska dela, podnebne spremembe, GSO, degradacija okolja
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (869,31 KB)

5.
Informacijska varnost pri rabi pametnih avtomobilov
Gašper Školc, 2018, magistrsko delo

Opis: Ko govorimo o avtomobilih, vedno pomislimo na prevoz, kjer je zagotavljanje varnosti odvisno zgolj od posameznikove sposobnosti za vožnjo in tehnično brezhibnega avtomobila. Ko je tehnologija napredovala, je avtomobil postal del informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta stvari (lahko rečemo, da je postal pametna mobilna naprava). Tako je postal prevozno sredstvo, povezano v kibernetski prostor, ki za varno in udobno vožnjo skrbi s pomočjo zbiranja podatkov iz okolice z različnimi senzorji in se povezuje z drugimi pametnimi napravami (npr. mobilne naprave). Ker je pametni avtomobil postal del kibernetskega prostora, je tako postal tudi del kibernetskih napadov, namreč postal je odprt za grožnje, ki so do sedaj pretile le drugim napravam v kibernetskem prostoru (npr. računalnikom, mobilnim napravam idr.). Namen magistrskega dela je prikazati varnost podatkov pri rabi pametnih avtomobilov; opozoriti na grožnje, ki pretijo uporabnikom pametnih avtomobilov; prikazati rešitve, ki rabo pametnih avtomobilov naredijo varnejšo; predstaviti poznavanje tematike med uporabniki pametnih avtomobilov. V začetku magistrskega dela so predstavljene raziskovalne trditve, vezane na pametne avtomobile. Predstavljene so grožnje in rešitve, ki so ključnega pomena za razumevanje varne rabe pametnih avtomobilov. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki kažejo, kako dobro izpraševanci poznajo varnost v pametnih avtomobilih.
Ključne besede: magistrska dela, pametni avtomobili, informacijska varnost, osebni podatki, mobilne naprave, povezljivost
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (943,85 KB)

6.
Analiza narave dela policistov Operativno - komunikacijskega centra policijske uprave Ljubljana
Sara Kandolf, 2018, magistrsko delo

Opis: Operativno-komunikacijski center (v nadaljevanju OKC) je najmlajša operativna služba policije, ki je bila kot takšna ustanovljena leta 1992. Javnosti je omenjena služba poznana predvsem po interventni telefonski številki 113, na kateri klice sprejemajo, obravnavajo in evidentirajo policisti OKC. V Sloveniji je na osmih Policijskih upravah (v nadaljevanju PU) organiziranih osem OKC PU, katerih namen je izvajanje vseh potrebnih postopkov za zagotovitev prvih nujnih ukrepov policije na kraju dogodka (Gradišnik in Ristič, 2012). Magistrsko delo obravnava analizo narave dela policistov OKC PU LJ. S pomočjo vprašalnika smo izvedli empirično raziskavo med 28 policisti OKC PU LJ. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo želeli ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med izkazano samoučinkovitostjo in usposobljenostjo policistov OKC PU LJ in njihovo delovno dobo ter funkcijo, ki jo opravljajo na delovnem mestu. Nadaljnje smo želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Ugotovitve raziskave so pokazale, da pri zaznavi samoučinkovitosti in usposobljenosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu ne prihaja do statistično značilnih razlik niti glede na delovno dobo niti glede na funkcijo, ki jo policisti OKC PU LJ opravljajo na delovnem mestu. Na podlagi ugotovitev smo sklenili, da so policisti OKC PU LJ za delo dobro usposobljeni, sebe pa ocenjujejo kot samoučinkovite. Prav tako pa so ugotovitve raziskave pokazale, da komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vpliva na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Iz tega je razviden velik pomen dobrega sodelovanja policistov OKC PU LJ s policisti na terenu, saj boljše komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vodi k večji zaznavi samoučinkovitost policistov OKC PU LJ na delovnem mestu.
Ključne besede: magistrska dela, Operativno-komunikacijski center, Policija, napotitev, samoučinkovitost, usposobljenost, analiza narave dela
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (762,17 KB)

7.
Izvajanje dela v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija v Sloveniji
Petra Žiberna, 2018, magistrsko delo

Opis: Alternativnim kazenskim sankcijam ali drugače rečeno skupnostnim sankcijam sodobni pravni sistem posveča vse več pozornosti. Tak način kaznovanja omogoča sodiščem več možnosti kaznovanja, kar pripomore k pravilnejši izbiri sankcije za posameznega storilca. Med alternative zaporne kazni spada tudi delo v splošno korist ali drugače rečeno družbeno koristno delo. V Republiki Sloveniji se je začelo razvijati že leta 1995, ko je takratni Kazenski zakonik uvedel izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. Delo v splošno korist se v Sloveniji izvaja v primeru kaznivih dejanj, prekrškov in kot način odvračanja od kazenskega postopka. Pomembno vlogo pri izvajanju imajo centri za socialno delo, ki vodijo postopke v zvezi z izvrševanjem te alternativne kazenske sankcije, tožilstvo in sodišče ter izvajalske organizacije, kjer napotene osebe opravljajo naloženo število ur dela v splošno korist. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako poteka izvajanje dela v splošno korist v Sloveniji, ali obstajajo razlike v načinu izvajanja dela v splošno korist med izvajalskimi organizacijami po posameznih slovenskih regijah ter kakšne izkušnje imajo z napotenimi osebami. Zanimalo nas je tudi, kako poteka delo z napotenimi osebami v izvajalskih organizacijah, kakšne izkušnje imajo s komunikacijo s centri za socialno delo in ali so zaposleni v izvajalskih organizacijah zadosti usposobljeni za delo z napotenimi osebami. Ugotovili smo, da izvajanje dela v splošno korist poteka v vseh regijah Slovenije na enak način, brez večjih razlik. Izvajalske organizacije so mnenja, da so njihovi zaposleni dovolj usposobljeni za delo z napotenimi osebami, vendar bi kljub temu želeli dodatna usposabljanja in navodila za delo. Večina sodelujočih izvajalskih organizacij ima dobre izkušnje z napotenimi osebami, v posameznih regijah Slovenije pa se pojavljajo tudi manjša odstopanja.
Ključne besede: magistrska dela, alternativna kazenska sankcija, delo v korist skupnosti, izvajalske organizacije, probacija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Ekološka kriminaliteta skozi prizmo kriminoloških teorij
David Sluga, 2018, magistrsko delo

Opis: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Ključne besede: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (990,85 KB)

9.
Prispevek evropskega foruma za varnost v mestih k zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti
Anja Završnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Ne le v Evropi, temveč po celem svetu se spopadamo z različnimi oblikami kriminalitete. Z namenom njenega preprečevanja in ozaveščanja javnosti o njej je bil ustanovljen tudi Evropski forum za varnost v mestih. Gre za edino evropsko mrežo, ki povezuje tako lokalne kot regionalne oblasti. Forum s svojimi prispevki in projekti omogoča še tesnejše sodelovanje med različnimi državami. Namen magistrskega dela je bil preučiti in pregledati članke in prispevke Evropskega foruma za varnost v mestih, katerega članica je tudi Slovenija. Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti področja dela omenjenega foruma. Vsako opisano področje njegovega dela je kronološko urejeno od najstarejših do novejših prispevkov. Prav tako je bil namen magistrske naloge predstaviti sodelovanje med Slovenijo in Evropskim forumom za varnost v mestih ter njegovo sodelovanje z različnimi drugimi organi in ustanovami po svetu. V magistrski nalogi smo se tudi na kratko osredotočili na področje kriminalitete v Sloveniji ter zakonsko podlago, ki ureja posamezno področje, prav tako pa smo naredili kratek pogled v prihodnost in opredelili, katerim področjem bo treba nameniti še veliko pozornosti. Magistrska naloga lahko predstavlja nekakšne smernice za razvoj nadaljnjih projektov, ki bi še dodatno pripomogli k zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti, zmanjševanju strahu pred kriminaliteto ter izboljšanju odnosov med prebivalstvom in pristojnimi organi oblasti.
Ključne besede: magistrska dela, EFUS, preprečevanje, kriminaliteta, projekti, varnost v lokalni skupnosti
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (808,79 KB)

10.
Ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji
Mihael Murćehajić, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji. Odpadki predstavljajo problem sodobne družbe, saj jih je zaradi različnih dejavnikov čedalje več, ravnanje z njimi pa je z željo po čistem, varnem in zdravem okolju usmerjeno v ponovno uporabo in okolju prijazno obdelavo. Nevarni odpadki predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje, saj vsebujejo nevarne in strupene snovi. Trgovina z odpadki spada med oblike ekološke kriminalitete, ki je v porastu. Zaradi vpliva kapitala in želje po dobičku pogosto pozabimo na varnost in strateške cilje ter iščemo le kratkoročne rešitve. Ravnanje z nevarnimi odpadki je drugačno v vsaki državi, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja magistrske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, zakone, poročila in članke), ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi odpadki in vse subjekte, ki so vključeni v ta proces. Opravili smo intervjuje z direktorji specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s končno obdelavo nevarnih odpadkov. Pri analiziranju in zbiranju podatkov smo se osredotočili na obdobje zadnjih 15 let, ko so se dogajale tudi največje zakonske spremembe na področju odpadkov. Čeprav je zakonodaja na področju ravnanja z nevarnimi odpadki stroga in natančna, je stanje v praksi alarmantno, z veliko nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti. To kažejo tudi nedavni incidenti v centrih za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki jih nadzirajo kadrovsko podhranjeni nadzorni organi. Čas teče naprej, eni in isti problemi ostajajo. Kaže se potreba po jasnem sistemu, kjer bi država prevzela večjo odgovornost in poskrbela za svoje nevarne odpadke.
Ključne besede: magistrska dela, nevarni odpadki, ravnanje z nevarnimi odpadki, trgovina z odpadki, Republika Slovenija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici