| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 463
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko delo
Sara Pintar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 39; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Identifikacija enojajčnih dvojčkov v policijskih postopkih : magistrsko delo
Veronika Mrak, 2022, magistrsko delo

Opis: V dosedanjih raziskavah opazimo, da lahko enojajčne dvojčke ločujemo na različne načine npr. preko biometričnih ločevalcev, prepoznave obraza, ujemanja prstnih odtisov in dlani, prepoznave glasu, pisave in šarenice. Enojajčni dvojčki lahko zamenjavo identitete izkoristijo v vsakdanjem življenju v svojo korist kot tudi za namen goljufije. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali enojajčni dvojčki zamenjajo svojo identiteto z namenom pridobitve neke koristi. Ugotovili smo, da več kot polovica ljudi opaža zamenjavo identitete med enojajčnimi dvojčki in da ni povezanosti med trajanjem poznanstva enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja. Med starostjo enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja pa obstaja povezanost. Ugotovili smo, da spol enojajčnih dvojčkov ni povezan z zamenjavo identitete enojajčnih dvojčkov ter da je sposobnost ločevanja enojajčnih dvojčkov povezana z opažanjem zamenjave njune identitete. Nadalje smo želeli dobiti vpogled v postopek obravnave enojajčnih dvojčkov s strani policistov in njihove izkušnje s tovrstno obravnavo. V Slovenski policiji ne vodijo statističnih podatkov, ki bi se nanašali na enojajčne dvojčke kot na osumljence kaznivih dejanj. Pri preiskovanju in obravnavi kaznivih dejanj se občasno srečajo s posameznimi osumljenci, ki so enojajčni dvojčki. Ker imajo enojajčno dvojčki isti DNK profil, to predstavlja težave pri biometrični identifikaciji, razen če na kraju kaznivega dejanja odkrijejo tudi prstne odtise.
Ključne besede: policijski postopki, dvojčki, identifikacija, zamenjava identitete, goljufije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko delo
Emina Šuško, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi. Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih. Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU. Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč. Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 76; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Policijske nosljive telesne kamere in mnenje prebivalstva : magistrsko delo
Nik Marin, 2022, magistrsko delo

Opis: Kot ves svet tudi policija sledi napredku in potrebam sodobnega časa. Zraven številnih sodobnih tehnologij, ki lahko pripomorejo k delu policije, so policijske nosljive telesne kamere področje, ki bi lahko bistveno prispevalo k delu policistov in v policijski dejavnosti. V Združenih državah Amerike je uporaba in raziskava tega področja bistveno bolj razširjena, pa vendar se taka tehnologija uporablja tudi v Evropi in drugje po svetu. Je pa na raziskovalnem področju policijskih nosljivih kamer veliko pomanjkljivosti. V nalogi se opredelimo na to, kaj so policijske nosljive telesne kamere ter predstavimo nekaj prednosti in slabosti, ki jih ima uporaba take tehnologije. Predstavimo tudi zadržke in pomisleke, ki jih je treba premagati, da bi imela uporaba policijskih nosljivih telesnih kamer podporo tako od policije kot tudi od prebivalstva. Pregledamo tudi že opravljene raziskave tega področja in predstavimo nekaj ugotovitev, ki so jih raziskave prinesle. Policijske nosljive telesne kamere so v uporabi tudi v Sloveniji, vendar jih v večini uporabljajo le posebne enote policije. Njihovo število je omejeno in niso obvezne, da bi jo moral nositi vsak policist. Raziskav na tem področju v Sloveniji primanjkuje, posebej če bi želeli kot družba sprejeti in posplošiti uporabo take tehnologije je treba najprej raziskati, kako in pod katerimi pogoji bi bila družba pripravljena sprejeti uporabo policijskih nosljivih telesnih kamer. V magistrski nalogi smo izvedli raziskavo in ugotavljali odnos prebivalstva v Sloveniji do uvedbe in uporabe policijskih nosljivih telesnih kamer. V raziskavi smo ugotovili, da je prebivalstvo naklonjeno uporabi take tehnologije in menijo, da kamere vplivajo na opravljanje policijskega dela, njegovo varnost in politike, ki so povezane z uporabo kamer.
Ključne besede: policijsko delo, telesne kamere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (571,30 KB)

5.
Zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih v gostinski panogi : magistrsko delo
Danijel Pranjić, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Ključne besede: kršitve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Dejavniki tveganja za samopoškodbe pri mladostnikih : magistrsko delo
Mišo Šušak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problem samopoškodbeno vedenje pri mladih in je zasnovana tako, da odgovori na vprašanja: kaj je samopoškodovanje in kakšen je obseg tega problema v mladostniški populaciji, kakšni so dejavniki tveganja za samopoškodbe, razlogi in funkcije samopoškodovanja, kaj je poskus samomora ter kakšno je zdravljenje takšnega stanja ali vedenja. Samopoškodovanje samo po sebi prispeva številne osebne in kontekstualne dejavnike ter njihovo interakcijo. Čeprav se posamezni dejavniki razlikujejo glede na način izvedbe raziskavanja, so najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja za samopoškodbe: spol, različne značilnosti osebnosti, kot so agresivnost, impulzivnost, negativna samopodoba, travmatične izkušnje in negotova navezanost ter depresivna motnja. Mladi, ki se samopoškodujejo, to storijo, da bi se spopadli z vznemirljivimi občutki, da bi občutili nekaj, ko so otrpli, in / ali da bi izrazili svojo bolečino ali se za kratek čas počutili bolje. Samopoškodovanje, večinoma izvirajo iz vedenjske paradigme, socialnega učenja in kot pomemben kontekstualni dejavnik izpostavljajo tudi imitacijo vrstnikov. Impulzivnost in uporaba snovi, vključno z alkoholom in drogami, sta tudi opozorilna znaka za povečano tveganje za samomor. Ljudje, ki doživijo stresen življenjski dogodek, lahko občutijo močno žalost ali izgubo, tesnobo, jezo ali brezizhodnost in občasno pomislijo, da bi jim bilo bolje, če jih nebi bilo. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se samopoškodbeno vedenje med spoloma sicer razlikuje, vendar pa razlike niso statistično značilne. Ko govorimo o samopoškodbenem vedenju, večina najprej pomisli na rezanje po delih telesa, vendar smo z raziskovanjem tega področja ugotovili, da so praskanje do krvi, puljenje las in samomor pogostejše oblike samopoškodovanja pri mladih in so naštete oblike v populaciji statistično bolj značilne. Analiza podatkov naših anketirancev je pokazala, da ni razlik iskanja pomoči glede na spol, vsekakor pa imajo dovolj informacij kam se obrniti za pomoč v stiski.
Ključne besede: smernice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Varovanje osebnih podatkov v času COVID-19 : primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Anja Kapla, 2022, magistrsko delo

Opis: Varovanje osebnih podatkov je v današnji družbi zelo velik izziv. Skladno s trendom vse večje digitalizacije življenja se povečuje potreba po varovanju zasebnosti in s tem tudi po varovanju osebnih podatkov. V času COVIDA-19 je prišlo do velikih družbenih sprememb, tudi do sprememb na področju uporabe tehnologije in izmenjave podatkov. Spremenil se je način šolanja in dela, hkrati se je veliko storitev preselilo na splet ali pa so si podjetja pri poslovanju morala pomagati s spletnimi storitvami. Pojavilo se je tudi pomembno vprašanje o ravnovesju med varovanjem osebnih podatkov in varovanjem javnega zdravja. Pregled zakonodaje pokaže, da imamo v Sloveniji na področju varovanja osebnih podatkov še prostor za izboljšave. Na podlagi pregleda zakonodaje se odkrijejo tudi prve razlike med javnim in zasebnim sektorjem na področju varovanja osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je s primerjavo pravil, ozaveščenosti, kršitev, praks in izzivov na področju varovanja osebnih podatkov v Sloveniji ugotoviti, ali obstajajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem pri varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19. S tem namenom je bila izvedena raziskava, razdeljena na dva dela. Prvi del je vključeval intervjuje s strokovnjaki na področju varovanja osebnih podatkov, drugi del raziskave pa je predstavljala anketa o varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19, deljena med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da na področju varovanja osebnih podatkov v času COVIDA-19 prihaja do nekaterih razlik med javnim in zasebnim sektorjem. Rezultati ankete so pokazali, da do razlik prihaja na vseh preučevanih področjih, in sicer na področju pravil, kršitev in ozaveščenosti. Pokazalo se je tudi nezadovoljstvo s sprejetimi ukrepi na državni ravni. Poleg tega so intervjuji in pregled literature pokazali, da je področje varovanja osebnih podatkov v Sloveniji mogoče še izboljšati. Prva raven za vpeljavo izboljšav je zakonodajni raven, sledi ji vpeljava v poslovanje in spodbujanje zavedanja zaposlenih.
Ključne besede: informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1020,54 KB)

8.
Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko delo
Klara Kregar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 155; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 162; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško : magistrsko delo
Nejc Krušnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Zagotavljanje stopnje varnosti je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od osebnih izkušenj in finančnih sredstev ter javnih kot zasebnih organizacij, ki zagotavljajo varnost prebivalcem Republike Slovenije. Republika Slovenija je demokratična republika, ki se nahaja v centralnem predelu Evrope, kar pomeni, da Republika Slovenija predstavlja križišče prehoda iz južnega v severni del Evrope. Obravnavana problematika v magistrskem delu temelji na slovenski policiji, njihovih odzivih na omejevanje ilegalnih prehodov državne meje in pooblastilih, ki jih ima policija za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, ki sta osnovna in temeljna zakona o delu in pooblastilih policije. Slovenska policija ima za nadzor državne meje ob meji, na meji in v notranjosti države na razpolago helikopterje, vozila in druge tehnične pripomočke. Slovenski policiji so v pomoč pri nadzoru in omejevanju ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško tudi slovenska vojska, lokalne samoiniciative, varnostni organi iz tujine in drugo. Najbolj kritično območje s področja ilegalnih prehodov državne meje zagotovo predstavlja slovensko-hrvaška državna meja. Slovensko-hrvaška državna meja je najdaljša državna meja v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi meji Republika Slovenija. Zaradi geografske raznolikosti pokrajine ob slovensko-hrvaški državni meji je slovenska policija postavljena pred velik izziv. V magistrskem delu so predstavljeni in opisani primeri kaznivih dejanj s področja nezakonitih migracij in ukrepi za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško.
Ključne besede: državne meje, ilegalni prehodi, schengensko območje, nadzor meje, policija, policijsko delo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 267; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (923,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici