SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 282
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ogroženost uporabnika zaradi zasvojenosti s kibernetskim prostorom
Katja Rosi, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes vedno hitrejši razvoj na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij po eni strani predstavlja in prinaša prednosti za novodobno družbo, po drugi strani pa prinaša pojav novih vrst kibernetskih groženj. Vse bolj je izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij med mladimi, zlasti zato, ker so nenehno povezani z internetom, kar privede do raznih nevarnosti v kibernetskem prostoru. Prepričani smo, da so prav kibernetski napadi ena izmed temeljnih varnostnih groženj sodobni družbi. Tako narava, kot tudi vrsta samih tehnologij, ki ustvarjajo komunikacijsko in informacijsko področje, se nenehno in hitro spreminjajo. Pričakujemo lahko nenehno širjenje na področju razvoja spleta in vse večjo uporabo računalnikov, pri čemer pa so meje nadzora in odgovornosti za varovanje osebnih podatkov skrite ali slabše definirane in raziskane. Tudi mobilne naprave, zlasti med mladimi in neizkušenimi uporabniki, omogočajo uporabo omrežij kadarkoli in kjerkoli, s tem pa se veča tudi izpostavljenost raznim varnostnim tveganjem. Omenjene značilnosti komunikacije preko IKT povzročijo, da mladi v kibernetskem prostoru brez večjih zadržkov ali pomislekov v splet pošiljajo ali objavljajo razne vsebine ali sporočila, ki lahko prejemnika s svojo vsebino tudi nadlegujejo, žalijo ali celo ustrahujejo na različne načine. Računalniške incidente lahko predstavimo kot niz dogodkov, ki vplivajo na varnost omrežja, naprav ali podatkov njihovih uporabnikov. Incidente lahko preprečimo samo z ustrezno zaščito in odgovornim ravnanjem na spletu. Ko incident zaznamo, moramo takoj ukrepati ali tako imenovane zlorabe tudi prijaviti pristojnim organom ter za nasvet vprašati starše ali odrasle osebe, v kolikor se sami ne znajdemo. Na ta način lahko zaznavamo napredek na področju IKT, opazimo nove ranljivosti in na ta način izpopolnjujemo lastno znanje in izkušnje oz. se nenehno učimo. Uporabniki smo na področju IKT tako postali navdušeni uporabniki spletnih storitev, saj se v večini veselimo novih storitev, ki jih tehnologija in splet ponujajo ter sočasno pozabljamo na naše odgovornosti, ki ob teh procesih nastajajo. Tisti, ki na spletu posredujejo ali ponujajo razne storitve, so tudi odgovorni, da so te storitve varne za vse uporabnike, naša odgovornost pa je, da katerekoli spletne storitve uporabljamo v skladu s pravili in pogoji uporabe. Varna raba in obnašanje na spletu se nanaša na uporabo varnih gesel in uporabniških imen, ki jih je težko razkrinkati, na varovanje osebnih podatkov, zlasti na spletnih socialnih omrežjih, na upoštevanje opozoril o zlonamernih programskih opremah ter izogibanje sumljivim spletnim stranem, ki lahko prikazujejo škodljive ali nelegalne vsebine. Napadeni in zlorabljeni v smislu kibernetske kriminalitete, so po navadi ravno povprečni uporabniki, ki ne upoštevajo priporočil za varno uporabo spletnih storitev in menijo, da so v kibernetskem prostoru varni. Z raznimi vdori v profile, ki jih uporabljamo, se pričnejo pojavljati številne spletne goljufije in zlorabe, ki smo jih uporabniki omogočili sami, saj nismo upoštevali varnostnih opozoril in nastavitev. Pri obravnavi varnosti v kibernetskem prostoru in rabe IKT lahko govorimo o njuni zahtevni soodvisnosti, kar bo tudi predmet naše nadaljnje raziskave. Kompleksnost storitev in procesov v fizičnem in kibernetskem prostoru predstavlja za današnjo družbo glavno težavo na področju zagotavljanja varnosti. Nenehni dostop do spleta prinaša prisotnost posameznika v virtualni skupnosti, ki postaja vse pogostejša in terja vedno več časa, ki ga uporabniki, zlasti mladostniki, preživijo na IKT, zato, da so povezani z internetom. Dejavnosti v kibernetskem okolju omogočajo anonimno in s tem povezano lažno predstavljanje, kar pa prinaša velike posledice in škodo ter težavnost nadzora. Sodobna družba torej postaja vse bolj odvisna od kibernetskega prostora in s tem povečuje nevarnosti, ki se nanašajo na kibernetsko kriminaliteto, lahko pa govorimo tudi o psiholoških posledicah, v
Ključne besede: virtualni svet, kibernetski prostor, tehnologija, odvisnosti, magistrska dela
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (989,69 KB)

2.
Analiza primera informacijske varnosti v zdravstvu - Univerzitetni klinični center Ljubljana
Blaž Ozimek, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo informacijske zasebnosti je v medicini izredno pomembno, saj zdravstveno osebje ob vsakem prihodu posameznika v zdravstveno ustanovo vstopa na njegovo najbolj intimno področje. Zaradi narave dela izve bolnikove najbolj osebne podatke, ki jih mora za časa njegovega življenja varovati kot poklicno skrivnost. Z raziskavo smo dokazali, da informacijska varnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni na prvem mestu, kar velja tudi za številne druge zdravstvene organizacije po Sloveniji. Koncepti, kot je Safe Mode, imajo sposobnost dviga ravni ozaveščenosti uporabnikov; znajo jim predstaviti potencialne grožnje in njihove posledice na razumljiv način, predvsem pa uporabnike lahko naučijo preventivnega vedenja, ki jih lahko zavaruje pred izgubo podatkov in nastankom katastrofalnih posledic. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati realno stanje v slovenskem prostoru na primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju UKC). Rezultati raziskave so pokazali, da je manevrskega prostora za izboljšanje ozaveščenosti veliko, prav tako tehnik, s katerimi bi to lahko dosegli. Preizkusili smo koncept Safe Mode in ga uporabili kot delavnico opismenjevanja za prostovoljne udeležence, zaposlene v UKC-ju. Večina sicer bežno pozna politike, ki urejajo varovanje informacij, vendar pa menijo, da jih protokoli, implementirani za vdrževanje informacijske varnosti, omejujejo, prav tako tudi njihovo delo.
Ključne besede: informacijska varnost, varstvo podatkov, socialni inženiring, zdravstvo, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 88; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

3.
Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji
Saša Sirše, 2017, magistrsko delo

Opis: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Ključne besede: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (976,12 KB)

4.
Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji
Zala Žvab, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,40 MB)

5.
Spolno nadlegovanje v slovenski policiji
Andreja Kmetič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati. S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999). Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela
Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (953,84 KB)

6.
Sodelovanje policije in občinskega/mestnega redarstva pri vzdrževanju javnega reda in miru
Gregor Mlakar, 2017, magistrsko delo

Opis: Kljub širokem sklopu subjektov, ki opravljajo zadeve in naloge javne varnosti, je tematika magistrskega dela osredotočena na sodelovanje policije in občinskega redarstva pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda in miru. Od sprejema Zakona o občinskem redarstvu (2006) in Zakona o varstvu javnega reda in miru (2006), s katerima je zakonodajalec občinskim redarjem podelil določen del pooblastil in pristojnosti, je minilo že desetletje, vendar sta obe instituciji že sodelovali pred spremembo zakonodaje. Potreba po varstvu javnega reda in miru ostaja nespremenjena in nujna za nemoteno delo in življenje ljudi, saj ta ščiti posameznike, skupnosti, državne organe in druge nosilce javne oblasti pred ravnanji, s katerimi so ogrožene temeljne človekove pravice do osebne varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti. Tudi zadnji dogodki, ki smo jim priča v Evropi in na Bližnjem vzhodu, opozarjajo, da varnost ni samoumevna dobrina. Zaradi zagotavljanja višje ravni varnosti je sodelovanje policije in občinskega redarstva še toliko pomembnejša, kot je bila. Koncept magistrskega dela je zasnovan iz teoretičnega dela, kjer so opredeljeni splošni temeljni pojmi, organiziranost obeh preučevanih subjektov, iskanju povezanosti njunih področij dela in pooblastil, pregled prekrškov po zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, kot tudi predstavitev pravnih zakonskih okvirov, ki se nanašajo na njuno sodelovanje. Teoretičnemu preučevanju sledi empirično raziskovanje, ki je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja dela občinskega redarstva na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Osrednje mesto empiričnega preučevanja je namenjeno ugotavljanju operativnega sodelovanja policije in občinskega redarstva, ki zajema njune medsebojne odnose, pogostost medsebojnih stikov in ugotavljanju zaznanih ovir, s katerimi je v celoti ali vsaj delno sodelovanje onemogočeno. Smiselna celota teoretičnega in empiričnega dela je zajeta v sklepnem delu, ki zajema opredelitev postavljenih hipotez, priporočila in smernice za nadaljnji razvoj in krepitev partnerskega sodelovanja obeh institucij na področju vzdrževanja javnega reda in miru.
Ključne besede: javni red in mir, zagotavljanje varnosti, policija, redarstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

7.
Obravnava škodnih primerov avtomobilskih zavarovanj ob sumu vožnje pod vplivom prepovedanih substanc
Samo Kuštrin, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki je pred vami, predstavlja sintezo dveh problematičnih področij v Sloveniji, in sicer pojavnosti zavarovalniških goljufij/prevar (v sklopu avtomobilskega zavarovanja) ter vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Prekrivanje teh dveh področij je polje potencialnih in dejanskih zavarovalniških goljufij/prevar zaradi škodnih dogodkov, ki so nastali zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Zavarovalniške goljufije in prevare uvrščamo med kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, so visoko dobičkonosne in razmeroma malo tvegane. V slovenskem prostoru je zaradi vse pogostejših pojavov zavarovalniških goljufij in prevar zakonodajalec sklenil, da si ta posebna oblika kriminala zaradi lažjega in učinkovitejšega preganjanja zasluži ustreznejšo uzakonitev. V ta namen je leta 2008 začel veljati prenovljen zakonik (KZ-1), ki v 211. členu posebej opredeljuje zavarovalniško goljufijo. Da je tovrstni problem še kako aktualen, potrjujejo ocene zavarovalnic, da je skupna izguba letnega prihranka iz tega naslova med 5 %10 %. Statistični podatki kažejo, da je Slovenija na evropski lestvici po porabi alkohola uvrščena na peto mesto. Poleg tega se delež alkoholiziranih voznikov skozi leta ne zmanjšuje bistveno in predstavlja trajni varnostni problem v cestnem prometu. Tudi prepovedane psihoaktivne substance v Sloveniji so in bodo, upoštevajoč geografsko lego Slovenije kot tranzitne države, pereča problematika. Zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo, da se povečuje število mladih, ki posegajo po prepovedanih substancah. Ta toleranca pa se kaže tudi v številu primerih prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc. Iz leta v leto se povečuje tudi število izdanih trigoničnih zdravil. Slednjim smo se v magistrskem delu posebej posvetili, saj ugotavljamo, da slovenska družba tovrstnim zdravilom, predvsem pa njihovim stranskim učinkom, ne posveča dovolj pozornosti. Nastanek škodnega dogodka zaradi vožnje pod vplivom trigoničnega zdravila pa pomeni za povzročitelja enako izgubo zavarovalnih pravic, kot če bi bil alkoholiziran ali pod vplivom prepovedanih substanc. V ta namen smo opravili tudi raziskavo, s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri in katera trigonična zdravila najbolj vplivajo na nastanek škodnih dogodkov. Naše ugotovitve kažejo, da je bilo številčno največ izdanih zdravil iz skupine antidepresivov ter da je skoraj polovica vseh obravnavanih škodnih dogodkov nastala do enega meseca dni po prejemu trigoničnega zdravila. V magistrskem delu smo dodatno opredelili tudi težave in omejitve zavarovalnic pri preiskovanju in dokazovanju domnevnih zavarovalniških prevar, nastalih zaradi vožnje pod vplivom trigoničnih zdravil. V sklepnem delu podajamo nekaj predlogov in sistemskih rešitev, ki bi lahko po eni strani izboljšale stopnjo kulture in varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa bi lahko zavarovalnice z implementacijo predlaganih ukrepov omejile možnosti za nastanek domnevnih prevar.
Ključne besede: zavarovalništvo, avtomobilska zavarovanja, škodni primeri, zavarovalniške goljufije, prepovedane substance, magistrska dela
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

8.
Ravnanje z e-odpadki
Mija Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Nastajanje velikih količin e-odpadkov, neustrezna okoljska zakonodaja, podhranjenost državnih organov, delovanje organiziranih kriminalnih združb ipd. predstavljajo globalne probleme, ki se jim ne more izogniti niti Slovenija. Ker nas je zanimalo, kako obsežna je omenjena problematika v Sloveniji, smo le-to raziskali in podatke analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da ljudje kljub aktivnemu ozaveščanju o varovanju okolja še vedno ne razumejo pravega pomena pojma e-odpadki, kaj šele, da bi se zavedali nevarnosti njihovega nepravilnega odlaganja. V Sloveniji delujejo štiri skupne sheme za ravnanje z odpadki (Zeos, Interseroh, Slopak in Trigana), a je kljub temu na določenih območjih še vedno moč opaziti kupe nepravilno odloženih e-odpadkov. Poleg naštetega je slovenska okoljska zakonodaja slabo urejena in dopušča nepravilnosti, ki jih največkrat izkoristijo organizirane kriminalne združbe. Prepletenosti zakonitih in nezakonitih dejavnosti predstavlja veliko težavo organom pregona pri odkrivanju ter dokazovanju kaznivih dejanj povezanih z okoljem. Kadar sodišča uspejo dokazati krivdo, so kazni izjemno nizke in skoraj brez učinka, kar nam sporoča, da je ekološka kriminaliteta še kako privlačna ter donosna. Anomalije se pojavljajo tudi pri evidentiranju posameznih količin e-odpadkov, kar smo ugotovili pri pregledu analiz, ki so nam jih posredovale pristojne službe. Ugotovili smo, da je stanje na področju ravnanja z e-odpadki potrebno ponovno preučiti, vzpostaviti ustrezno strukturo dela, preurediti okoljevarstvene pravne akte po zgledu uspešnejših držav, zahtevati višje sankcije za storilce ekološke kriminalitete in vzpostaviti učinkovit nadzorni sistem.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, e-odpadki, elektronski odpadki, okoljska zakonodaja, ekološka kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 93; Prenosov: 1

9.
Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva
Bernarda Škrabar, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, operativne metode, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

10.
Vpogled detektivov v uradne evidence
Rok Fajt, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivi pri opravljanju detektivske dejavnosti stremijo k temu, da svoje delo opravijo učinkovito, strokovno in predvsem zakonito. Glede na to, da so detektivi v poslovnem svetu prepuščeni trgu, je zelo pomembno, da je stranka (naročnik) na koncu zadovoljna s pridobljenimi podatki in s celotno detektivsko storitvijo. Nemalokrat pa detektivom kvalitetno opravljenih storitev ne otežuje njihova nestrokovnost, temveč jo omeji zakonodaja, ki ne dopušča pridobivanja določenih dodatnih podatkov, ki bi pripomogli h kvalitetno opravljeni storitvi. Dovolj zgovorno na omenjeno problematiko kažejo praktični primeri izvajanja detektivske dejavnosti, kar so v opravljenih intervjujih izpostavili detektivi in podpredsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije. Ti so mnenja, da obstoječe pravice do vpogleda v uradne evidence nikakor ne zadoščajo za dovolj kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog detektiva, zato bi se jim moral omogočiti vpogled v dodatne evidence, kot so geodetske in bančne evidence ter davčni register. Na podlagi vpogleda v dodatne evidence bi se detektivom povečal nabor informacij, s katerimi bi naročnikom postregli s kvalitetnejšimi rezultati. Detektivi se zelo dobro zavedajo obstoječe problematike in večkrat skušajo z raznimi dopisi na težave opozoriti pristojna ministrstva, pod katera sodi posamezen upravljalec zbirke podatkov, vendar prevečkrat naletijo na ignoranco in nezainteresiranost obravnavanja omenjene problematike. V interesu vsakega državnega organa, pristojnega za posredovanje določenih podatkov, bi moralo biti, da detektivska dejavnost sledi trendom in se tako s časom primerno tudi razvija. S strani detektivov se kaže velik interes za omenjene spremembe, pri čemer pa bi pristojni organi morali narediti korak naprej in prisluhniti problematiki, s katero se pri svojem delu srečujejo detektivi, ter za dobro skupnega sodelovanja poenotiti mnenja.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 119; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (652,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici