SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 328
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza narave dela policistov Operativno - komunikacijskega centra policijske uprave Ljubljana
Sara Kandolf, 2018, master's thesis

Abstract: Operativno-komunikacijski center (v nadaljevanju OKC) je najmlajša operativna služba policije, ki je bila kot takšna ustanovljena leta 1992. Javnosti je omenjena služba poznana predvsem po interventni telefonski številki 113, na kateri klice sprejemajo, obravnavajo in evidentirajo policisti OKC. V Sloveniji je na osmih Policijskih upravah (v nadaljevanju PU) organiziranih osem OKC PU, katerih namen je izvajanje vseh potrebnih postopkov za zagotovitev prvih nujnih ukrepov policije na kraju dogodka (Gradišnik in Ristič, 2012). Magistrsko delo obravnava analizo narave dela policistov OKC PU LJ. S pomočjo vprašalnika smo izvedli empirično raziskavo med 28 policisti OKC PU LJ. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo želeli ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med izkazano samoučinkovitostjo in usposobljenostjo policistov OKC PU LJ in njihovo delovno dobo ter funkcijo, ki jo opravljajo na delovnem mestu. Nadaljnje smo želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Ugotovitve raziskave so pokazale, da pri zaznavi samoučinkovitosti in usposobljenosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu ne prihaja do statistično značilnih razlik niti glede na delovno dobo niti glede na funkcijo, ki jo policisti OKC PU LJ opravljajo na delovnem mestu. Na podlagi ugotovitev smo sklenili, da so policisti OKC PU LJ za delo dobro usposobljeni, sebe pa ocenjujejo kot samoučinkovite. Prav tako pa so ugotovitve raziskave pokazale, da komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vpliva na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Iz tega je razviden velik pomen dobrega sodelovanja policistov OKC PU LJ s policisti na terenu, saj boljše komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vodi k večji zaznavi samoučinkovitost policistov OKC PU LJ na delovnem mestu.
Keywords: magistrska dela, Operativno-komunikacijski center, Policija, napotitev, samoučinkovitost, usposobljenost, analiza narave dela
Published: 11.10.2018; Views: 15; Downloads: 5
.pdf Full text (762,17 KB)

2.
Izvajanje dela v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija v Sloveniji
Petra Žiberna, 2018, master's thesis

Abstract: Alternativnim kazenskim sankcijam ali drugače rečeno skupnostnim sankcijam sodobni pravni sistem posveča vse več pozornosti. Tak način kaznovanja omogoča sodiščem več možnosti kaznovanja, kar pripomore k pravilnejši izbiri sankcije za posameznega storilca. Med alternative zaporne kazni spada tudi delo v splošno korist ali drugače rečeno družbeno koristno delo. V Republiki Sloveniji se je začelo razvijati že leta 1995, ko je takratni Kazenski zakonik uvedel izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. Delo v splošno korist se v Sloveniji izvaja v primeru kaznivih dejanj, prekrškov in kot način odvračanja od kazenskega postopka. Pomembno vlogo pri izvajanju imajo centri za socialno delo, ki vodijo postopke v zvezi z izvrševanjem te alternativne kazenske sankcije, tožilstvo in sodišče ter izvajalske organizacije, kjer napotene osebe opravljajo naloženo število ur dela v splošno korist. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako poteka izvajanje dela v splošno korist v Sloveniji, ali obstajajo razlike v načinu izvajanja dela v splošno korist med izvajalskimi organizacijami po posameznih slovenskih regijah ter kakšne izkušnje imajo z napotenimi osebami. Zanimalo nas je tudi, kako poteka delo z napotenimi osebami v izvajalskih organizacijah, kakšne izkušnje imajo s komunikacijo s centri za socialno delo in ali so zaposleni v izvajalskih organizacijah zadosti usposobljeni za delo z napotenimi osebami. Ugotovili smo, da izvajanje dela v splošno korist poteka v vseh regijah Slovenije na enak način, brez večjih razlik. Izvajalske organizacije so mnenja, da so njihovi zaposleni dovolj usposobljeni za delo z napotenimi osebami, vendar bi kljub temu želeli dodatna usposabljanja in navodila za delo. Večina sodelujočih izvajalskih organizacij ima dobre izkušnje z napotenimi osebami, v posameznih regijah Slovenije pa se pojavljajo tudi manjša odstopanja.
Keywords: magistrska dela, alternativna kazenska sankcija, delo v korist skupnosti, izvajalske organizacije, probacija
Published: 11.10.2018; Views: 14; Downloads: 4
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
Ekološka kriminaliteta skozi prizmo kriminoloških teorij
David Sluga, 2018, master's thesis

Abstract: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Keywords: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Published: 11.10.2018; Views: 15; Downloads: 1
.pdf Full text (990,85 KB)

4.
Prispevek evropskega foruma za varnost v mestih k zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti
Anja Završnik, 2018, master's thesis

Abstract: Ne le v Evropi, temveč po celem svetu se spopadamo z različnimi oblikami kriminalitete. Z namenom njenega preprečevanja in ozaveščanja javnosti o njej je bil ustanovljen tudi Evropski forum za varnost v mestih. Gre za edino evropsko mrežo, ki povezuje tako lokalne kot regionalne oblasti. Forum s svojimi prispevki in projekti omogoča še tesnejše sodelovanje med različnimi državami. Namen magistrskega dela je bil preučiti in pregledati članke in prispevke Evropskega foruma za varnost v mestih, katerega članica je tudi Slovenija. Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti področja dela omenjenega foruma. Vsako opisano področje njegovega dela je kronološko urejeno od najstarejših do novejših prispevkov. Prav tako je bil namen magistrske naloge predstaviti sodelovanje med Slovenijo in Evropskim forumom za varnost v mestih ter njegovo sodelovanje z različnimi drugimi organi in ustanovami po svetu. V magistrski nalogi smo se tudi na kratko osredotočili na področje kriminalitete v Sloveniji ter zakonsko podlago, ki ureja posamezno področje, prav tako pa smo naredili kratek pogled v prihodnost in opredelili, katerim področjem bo treba nameniti še veliko pozornosti. Magistrska naloga lahko predstavlja nekakšne smernice za razvoj nadaljnjih projektov, ki bi še dodatno pripomogli k zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti, zmanjševanju strahu pred kriminaliteto ter izboljšanju odnosov med prebivalstvom in pristojnimi organi oblasti.
Keywords: magistrska dela, EFUS, preprečevanje, kriminaliteta, projekti, varnost v lokalni skupnosti
Published: 11.10.2018; Views: 10; Downloads: 1
.pdf Full text (808,79 KB)

5.
Ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji
Mihael Murćehajić, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji. Odpadki predstavljajo problem sodobne družbe, saj jih je zaradi različnih dejavnikov čedalje več, ravnanje z njimi pa je z željo po čistem, varnem in zdravem okolju usmerjeno v ponovno uporabo in okolju prijazno obdelavo. Nevarni odpadki predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje, saj vsebujejo nevarne in strupene snovi. Trgovina z odpadki spada med oblike ekološke kriminalitete, ki je v porastu. Zaradi vpliva kapitala in želje po dobičku pogosto pozabimo na varnost in strateške cilje ter iščemo le kratkoročne rešitve. Ravnanje z nevarnimi odpadki je drugačno v vsaki državi, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja magistrske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, zakone, poročila in članke), ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi odpadki in vse subjekte, ki so vključeni v ta proces. Opravili smo intervjuje z direktorji specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s končno obdelavo nevarnih odpadkov. Pri analiziranju in zbiranju podatkov smo se osredotočili na obdobje zadnjih 15 let, ko so se dogajale tudi največje zakonske spremembe na področju odpadkov. Čeprav je zakonodaja na področju ravnanja z nevarnimi odpadki stroga in natančna, je stanje v praksi alarmantno, z veliko nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti. To kažejo tudi nedavni incidenti v centrih za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki jih nadzirajo kadrovsko podhranjeni nadzorni organi. Čas teče naprej, eni in isti problemi ostajajo. Kaže se potreba po jasnem sistemu, kjer bi država prevzela večjo odgovornost in poskrbela za svoje nevarne odpadke.
Keywords: magistrska dela, nevarni odpadki, ravnanje z nevarnimi odpadki, trgovina z odpadki, Republika Slovenija
Published: 11.10.2018; Views: 16; Downloads: 2
.pdf Full text (1,90 MB)

6.
Uporaba samoupravljanega intervjuja v Sloveniji
Monika Klun, 2018, master's thesis

Abstract: Pričanje očividcev lahko predstavlja edini ali glavni vir dokazov pri preiskovanju kazenskih zadev. Spomin prič na dogodek je lahko še posebej pomemben, kadar je na kraju kaznivega dejanja več prič, preiskovalci pa se ne morejo istočasno vsaki priči enako kakovostno posvetiti. Poleg tega lahko v množici prič spregledajo tudi kakšno pričo, ki bi zmogla posredovati pomembne podrobnosti. V običajnih policijskih razgovorih s pričami je pogosto zaslediti postavljanje zaprtih, sugestivnih vprašanj, kar lahko privede do napačnih informacij ali občutka podrejenosti priče. Ti dejavniki so privedli do razvoja samoupravljanega intervjuja, katerega namen je čim bolj ohraniti spomin prič na dogodek. Temelji na tehnikah ustnega kognitivnega intervjuja (npr. postavljanje odprtih vprašanj, duševna obnovitev konteksta). Gre za preiskovalno orodje, ki ni nadomestilo kasnejšemu razgovoru s pričo, omenjen pripomoček namreč lahko priče izpolnijo doma in ga nato čim prej vrnejo preiskovalcem. Samoupravljani intervju je učinkovit le, ko ga priča izpolni neposredno po kaznivem dejanju, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu spopadanju s stresom. Proučevano orodje ni primerno za vsakogar, izvzete so namreč lahko tiste priče, ki imajo težave s pisnim izražanjem (npr. ljudje z disleksijo) in motivacijo. V drugem delu magistrske naloge je bila uporabljena empirična metoda. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil primerjati točnost spominske obnove udeležencev, ki so izpolnjevali samoupravljani intervju in sodelujočih v kognitivnem intervjuju. Ugotovili smo, da bi samoupravljani intervju lahko pripomogel k boljšemu preiskovanju kazenskih zadev tudi v Sloveniji, saj so ugotovitve naše pilotne študije pokazale, da je bilo z njim zbranih več točnih podrobnosti kot s kognitivnim intervjujem. Ugotovitev naše raziskave sicer ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, mogoče pa jo je razumeti kot izhodišče za razpravo in obravnavo vprašanj o sodobnejših, učinkovitejših in etično sprejemljivejših razgovorih za pridobivanje informacij od prič kaznivih dejanj v slovenskem pravosodnem sistemu.
Keywords: magistrska dela, pričanja, samoupravljani intervju, kognitivni intervju, priče, preiskava, Slovenija
Published: 11.10.2018; Views: 27; Downloads: 7
.pdf Full text (774,84 KB)

7.
Teroristi samotarji - analiza primera Erica Roberta Rudolpha
Tina Kurent, 2018, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo. Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve. Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Keywords: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Published: 10.10.2018; Views: 62; Downloads: 4
.pdf Full text (1,15 MB)

8.
Kazenskopravna ureditev ekskluzije dokazov v Sloveniji in Združenih državah Amerike
Andreja Hren, 2018, master's thesis

Abstract: Dokazni postopek je sredstvo, s katerim stranki uveljavljata svoje zahteve in verzije. Bistvo je razmerje med posameznikom in državo, ki pa mora biti enakopravno. Bistvo ekskluzije je, da prepreči, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi uporabili v kazenskem postopku. V primeru uporabe takih dokazov, gre za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pa tudi procesne kršitve. Pojem ekskluzija dokazov izvira iz Združenih držav Amerike in je tam tudi najdosledneje izpeljan. Slovenija in ZDA imata v nekaterih primerih podobno ureditev, vendar pa obstajajo tudi tiste ključne razlike med njima.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni postopki, ekskluzija dokazov, človekove pravice, magistrska dela
Published: 22.08.2018; Views: 57; Downloads: 20
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Ugotavljanje značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi s strani družinskih članov na podlagi spisov državnih tožilstev
Andreja Repinc, 2018, master's thesis

Abstract: Z naraščanjem števila prebivalstva dramatično narašča tudi število starejših ljudi v sodobni družbi. Ker gre pri staranju za zapleten proces, ki vpliva na zmanjšanje gibalnih in funkcijskih sposobnosti osebe, so starostniki nemalokrat žrtve različnih kaznivih dejanj. Magistrsko delo se osredotoča na značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi, ki so bila storjena s strani družinskih članov. V družini, ki velja za varno okolje, so starejši lahko viktimizirani na različne načine, in sicer fizično, psihično, finančno, spolno, ali pa so žrtve zanemarjanja. Starejši ljudje so pogosto odvisni od družinskih članov, med njimi je vzpostavljen zaupen odnos, kar žrtvam preprečuje, da bi ukrepali zoper svoje najbližje. Za starejše, ki so fizično šibkejši in bolj ranljivi od mlajših starostnih skupin, so lahko posledice viktimizacije še posebej resne. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve, ki temeljijo na analizi podatkov, pridobljenih iz kazenskih spisov okrožnih državnih tožilstev v Krškem, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju ter v Slovenj Gradcu. Medtem ko med oškodovanci prevladuje ženski spol, so obdolženci večinoma moški. Oškodovanke obdolžencev, s katerim največkrat bivajo na istem naslovu, ne prijavijo takoj, torej ne gre za enkraten dogodek. Kadar so pristojni organi obveščeni o kaznivem dejanju, so najpogosteje naznanitelji oškodovanci ali drugi družinski člani. Večino obdolžencev policija predhodno še ni obravnavala zaradi drugih kaznivih dejanj. Oškodovanci so izpostavljeni različnim oblikam viktimizacije, ki pa ni vezana na spol obdolženca. Tako kot se pri moških obdolžencih različne oblike viktimizacije ne pojavljajo enako pogosto, tudi ne velja, da so ženske obdolženke največkrat odgovorne za razne oblike zanemarjanja.
Keywords: starejši, starostniki, kazniva dejanja, nasilje, družinski člani, tožilski spisi, magistrska dela
Published: 18.07.2018; Views: 151; Downloads: 23
.pdf Full text (2,19 MB)

10.
"Ukinitev" instituta preiskovalnega sodnika
Marko Tanevski, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Ukinitev instituta preiskovalnega sodnika« temelji na zasnovi osnutka novo nastajajočega Zakona o kazenskem postopku ZKP-1. Razdeljena je na tri dele. Prvi del predstavlja spremembe pristojnosti tožilca in preiskovalnega sodnika v zgodovinskem razvoju kazenskega procesnega prava, temeljna načela kazenskega postopka, ki so najbolj relevantna za položaj tožilca in preiskovalnega sodnika ter pristojnosti in naloge, ki jih imata državni tožilec in preiskovalni sodnik po trenutno veljavnem Zakonu o kazenskem postopku ZKP-M. Drugi del predstavlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Predstavljeni so razlogi in povod za spremembo veljavnega Zakona o kazenskem postopku, pri čemer so izpostavljene kritike pravnikov, ki so opozarjali na to, da je trenutna zasnova Zakona o kazenskem postopku neustrezna in zastarela. V nadaljevanju so izpostavljeni razlogi za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki smo jih razdelili na razloge politično-družbene in pravno-sistematske narave. Vsaka sprememba Zakona pa s seboj prinese tudi posledice, ki lahko nastanejo ob sprejetju novega zakona. Te posledice smo opredelili kot pasivizacijo sodišča in aktivizacijo strank, kot ločenost preiskave med obrambo in tožilstvom, ustanovitev dokaznega prava kot garanta poštenosti postopka ter opredelitvijo zadnje posledice, ki predstavlja avtonomijo posameznika kot temeljno izhodišče novega kazenskega postopka. Nato smo v celoti predstavili osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki smo ga razdelili na splošni del, preiskovalni postopek, vmesno fazo in fazo obtoževanja. V splošnem delu so predstavljene pravice oškodovanca, nov institut predobravnavnega sodnika ter določbe o pristojnosti in izločitvi. V preiskovalnem postopku smo izpostavili pristojnosti in naloge državnega tožilca, predobravnavnega tožilca in položaj obdolženca. Nato je opisana največja posebnost novega preiskovalnega postopka, to sta vmesna faza ter obtožni postopek s priznanjem krivde obdolženca. V tretjem in tako zadnjem delu magistrskega dela so z namenom primerjave opisani kazenskoprocesni postopki drugih držav s podobno ureditvijo, ki jo prinaša novela ZKP-1.
Keywords: kazenski postopek, državni tožilci, preiskovalni sodniki, magistrska dela
Published: 06.07.2018; Views: 149; Downloads: 34
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica