SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 295
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov
Danijela Kolar, 2017, master's thesis

Abstract: Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.
Keywords: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika, prebivalci, stališča, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 53; Downloads: 7
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, master's thesis

Abstract: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Keywords: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 49; Downloads: 7
.pdf Full text (1,55 MB)

3.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, master's thesis

Abstract: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Keywords: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 44; Downloads: 4
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Medijski prikaz dogajanja, povezanega z begunskimi migracijami
Ajda Šulc, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo povezuje dve področji sodobnih družbenih procesov. Na prvem mestu povzema teorijo socialnega izključevanja manjšin s poudarkom na priseljencih, njihovi sekuritizaciji in kriminalizaciji. Bolj specifično se usmeri na konkretni primer teh procesov v okviru množičnih begunskih migracij v Evropo v letih 2015 in 2016. Na drugi strani opisuje temelje medijske konstrukcije realnosti in oblikovanja javnega mnenja o pomembnih družbenih procesih, med drugimi tudi o migracijah. Ti dve temi se povežeta ob spoznanju, da so mediji s selektivnim poročanjem eno od orodij socialnega izključevanja, saj tega reproducirajo. Prvi del naloge tako nadgrajuje ta teoretična izhodišča z opredelitvijo medijske marginalizacije, ki jo utemelji na primeru medijske konstrukcije podobe nedavnih migracij. Raziskovalni del naloge je namenjen analizi primera medijskega poročanja o dogajanju, povezanim z begunskimi migracijami, in sicer informativne televizijske oddaje Dnevnik RTV Slovenije. S pregledom nekaterih glavnih elementov medijskega diskurza ugotavlja okvire poročanja in njegove temeljne značilnosti. Kljub temu, da RTV Slovenija velja za javno in neodvisno televizijo, analiza razkriva, da ta pogosto zgolj reproducira politični diskurz o določeni problematiki, namesto kritičnega in objektivnega poročanja o le-tem. Vzporedno s tem pa širi tudi negotovost in problematizira dogajanje, ki ga sicer skuša prikazati z različnih perspektiv, vendar občutno nesorazmerno in v prid trenutnemu prevladujočemu mnenju javnosti ter močnejših političnih elit.
Keywords: migracije, begunci, begunska kriza, mediji, medijski diskurz, sekuritizacija, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 19; Downloads: 4
.pdf Full text (1,69 MB)

5.
Izgorelost na delovnem mestu pri policistih
Tjaša Madjar, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet magistrske naloge je izgorelost na delovnem mestu, pri čemer je poudarek na poklicu policista. Teoretični del naloge je sestavljen iz opredelitev pojma izgorelosti, vzrokov in posledic procesa izgorevanja, ter opredelitev procesa izgorevanja skozi faze. Posebej smo se osredotočili na vzroke in posledice izgorevanja, kjer smo le-te ugotavljali na ravni posameznika in na ravni organizacije. Predstavili smo tudi izgorelost kot stanje in ga primerjali s stresom, deloholizmom in depresijo, pri čemer smo navedli razlike in podobnosti med njimi z namenom lažjega razumevanja. Empirični del magistrske naloge predstavljata anketa (ocenjevalni list) in intervju, s pomočjo katerih smo ugotavljali prisotnost izgorelosti med zaposlenimi policisti in policistkami na Policijski postaji Murska Sobota. Ugotavljali smo tudi razumevanje pojma izgorelosti med policisti na PP Murska Sobota, pridobili smo njihova mnenja o morebitnih rešitvah in soočanju s problematiko izgorevanja na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da je na Policijski postaji Murska Sobota prisotno izgorevanje med zaposlenimi, vendar le-ta ne dosega visoke stopnje. Prav tako rezultati ankete ne kažejo statistično pomembnih razlik glede na spol, kar smo v začetku predpostavljali. Kot najpogostejši vzrok policisti navajajo celodnevno delo z ljudmi in preobremenjenost z delom. Prav tako ugotavljamo, da je poznavanje problematike izgorelosti na delovnem mestu, vzrokov in posledic samega procesa zadovoljivo, kar so potrdili tudi intervjuji, kjer so zaposleni na policijski postaji Murska Sobota opozorili na nesistematičen in nezadosten pristop k reševanju te problematike na ravni organizacije - policije. Rezultati intervjujev opozarjajo na visoko težnjo policistov k reševanju problematike, opozarjajo na preobremenjenost zaposlenih, preslabo plačano delo glede na odgovornost, ki jo imajo pri svojem delu. Kljub psihološki pomoči, ki jim je zagotovljena na ravni policije, kot ključno navajajo pravilno organizacijo in razporeditev dela, da ne bi prihajalo do preobremenjenosti in podaljševanja delovnikov policistov in policistk. 
Keywords: policija, policisti, policijsko delo, stres, izgorelost, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 17; Downloads: 6
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
Krizno upravljanje v primeru rušilnega potresa v Mestni občini Ljubljana
Katarina Lindič, 2017, master's thesis

Abstract: V preteklosti so večje naravne nesreče za seboj pustile ogromna razdejanja. Nekatere naravne nesreče se lahko pravočasno predvidi in s hitrim ukrepanjem prepeči hujše posledice. Obstajajo pa tudi naravne nesreče, ki jih je težje oz. nemogoče napovedati in človeštvu predstavljajo veliko presenečenje. Takšna naravna nesreča je tudi rušilni potres, kjer je moč pričakovati veliko stopnjo panike, prestrašenosti in zmede med ljudmi. Na območju Slovenije so potresi že v preteklosti večkrat povzročili hude posledice. Ljubljansko območje s potresno ranljivimi stavbami, visoko koncentracijo prebivalstva in številnimi dnevnimi migracijami upravičeno velja za potresno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organiziran na državni, regijski in občinski ravni. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu sprejme Vlada RS in se aktivira ob nastanku rušilnega potresa v kateremkoli delu Republike Slovenije. Omenjeni načrt predstavlja osnovo načrtom zaščite in reševanja ob potresu na občinski ravni. V okviru raziskovanja so bili pregledani dokumenti Mestne občine Ljubljana s področja zaščite, reševanja in pomoči. Kot glavne akterje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu določa gasilske in reševalne službe, pripadnike Civilne zaščite, posamezne gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter posameznike z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite. Po pridobljenih podatkih z raziskovalnega projekta POTROG lahko na območju Mestne občine Ljubljana v primeru rušilnega potresa pričakujemo večje število poškodovanih prebivalcev ter stavb in poškodovane infrastrukture. Omenjene službe zaščite in reševanja bodo, neposredno po potresu, zaradi uničene infrastrukture, porušenih ali delno porušenih hiš ter uničenih cestišč tako imele izjemno zahtevno in oteženo delo.
Keywords: krizno upravljanje, naravne nesreče, potresi, zaščita in reševaje, Ljubljana, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 18; Downloads: 3
.pdf Full text (1,67 MB)

7.
Poznavanje dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Ljubljane
Lavra Horvat, 2017, master's thesis

Abstract: Področje poznavanja dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstva z njihovim delom je v Sloveniji še precej neraziskano, saj so bile dosedanje raziskave opravljene le med študentsko populacijo, ne pa tudi med splošnim prebivalstvom. Za potrebe magistrskega dela je bila v ta namen opravljena raziskava o poznavanju dela varnostnikov in zadovoljstvu z njihovim delom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Ljubljane. V raziskavi so sodelovali naključni prebivalci, ki bivajo v mestu Ljubljana, in sicer v starosti od 18 do 75 let. Raziskava je pokazala, da je, za razliko od predhodnih študij na študentskih populacijah, splošno prebivalstvo z delom, ki ga varnostniki opravljajo, zadovoljno. Ugotovitve raziskave kažejo, da prebivalci Ljubljane delo zasebnih varnostnikov ocenjujejo kot nevarno, stresno in zahtevno, varnostnike pa ocenjujejo kot izobražene in profesionalne. Na ocene narave dela varnostnikov ne vplivajo pretekle izkušnje respondentov z varnostniki, kot tudi ne zaposlenost njihovih staršev ali sorodnikov v zasebnovarnostnih podjetjih, temveč zaposlenost staršev ali sorodnikov v državnih službah ali policiji. Iz raziskave je tudi razvidno, da na mnenje o profesionalnosti varnostnikov vpliva starost prebivalcev Ljubljane, ne pa tudi spol anketiranih. Glede sodelovanja zasebnih varnostnikov in policistov pa Ljubljančani menijo, da le-ti pri zagotavljanju varnosti v mestu uspešno sodelujejo.
Keywords: zasebno varovanje, varnostniki, stališča, prebivalci, javno mnenje, Ljubljana, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 12; Downloads: 2
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
Vloga detektiva pri preiskovanju zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj
Polona Pavlič, 2017, master's thesis

Abstract: Detektivska dejavnost predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji in je zakonsko močno regulirana. Eno izmed bolj kompleksnih področij detektivovega dela je zagotovo preiskovanje zavarovalniških goljufij, za kar so detektivi glede na svoja formalno določena upravičenja več kot primerni. Vloga detektiva na tem področju je ugotovitev ali gre v določenem sumljivem odškodninskem zahtevku za kaznivo dejanje goljufije ali ne in vzporedno s tem tudi pridobitev zadostne količine verodostojnih dokazov. Bistvo detektivovega dela je preverba resničnosti že zbranih informacij iz škodnih spisov in najdba novih, ki so potrebni za razjasnitev posameznega sumljivega odškodninskega zahtevka. Zaradi kompleksnosti zavarovalniških goljufij morajo imeti detektivi znanje iz številnih strokovnih področij in biti taktično ter tehnično dobro podkovani. Zavarovalniške goljufije so pogojene s številnimi dejavniki, označuje pa jih nizko tveganje za odkritje, težka dokazljivost in izrazito pomanjkanje neodobravanja s strani javnosti. Iz teh razlogov je do zavarovalniških goljufij nujna ničelna toleranca in izboljšanje ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere zavarovalnice za preiskave zavarovalniških goljufij ne najemajo detektivov, ampak imajo zaposlene notranje preiskovalce, ki pa nimajo formalno urejenih metod dela in v praksi uporabljajo detektivska upravičenja. Med drugim je uporaba detektivskih upravičenj s strani oseb, ki niso detektivi, sporna tudi iz vidika varstva človekovih pravic. Glede na ugotovitve iz intervjujev, je za uspešno preiskovanje zavarovalniških goljufij na vseh področjih zavarovanj nujno potrebno učinkovito vzajemno sodelovanje med detektivi in pristojnimi strokovnjaki iz zavarovalnic.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, avtomobilska zavarovanja, odškodninski zahtevki, preiskovanje, odkrivanje, detektivi, magistrska dela
Published: 07.11.2017; Views: 37; Downloads: 4
.pdf Full text (1,21 MB)

9.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete v Nacionalnem preiskovalnem uradu
Benjamin Jakupović, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene potrebne kompetence preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada s področja gospodarske kriminalitete. Preiskovalci gospodarske kriminalitete morajo poleg policijskih znanj posedovati tudi druga znanja s področja prava, ekonomije, kriminalistike in psihologije. V Sloveniji ima pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete pomembno vlogo policija. Za to področje sta bila ustanovljena tako Sektor za gospodarsko kriminaliteto kot specializirana preiskovalna skupina na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Prav na ta sektor smo se z vidika naših potreb osredotočili pri pisanju magistrskega dela. V teoretičnem delu magistrskega dela bomo opredelili temeljne pojme s področja kompetenc in gospodarske kriminalitete in predstavili Nacionalni preiskovalni urad. V zadnjem poglavju teoretičnega dela se bomo na podlagi pregleda literature osredotočili na kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete. Empirični del temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. Za vzorec smo vzeli kadrovsko sestavo Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer smo teoretične ugotovitve o potrebnih kompetencah preiskovalcev gospodarske kriminalitete preverili še v praksi. Poleg ankete smo izvedli tudi intervju z direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, preiskovalci, kompetence, kriminalistika, Nacionalni preiskovalni urad, NPU, magistrska dela
Published: 23.10.2017; Views: 56; Downloads: 7
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Samovarovanje pred spletnimi napadi v organizacijah
Anže Mihelič, 2017, master's thesis

Abstract: Za zagotavljanje informacijske varnosti katerekoli organizacije, še posebej tistih, ki izhajajo iz podatkovno občutljivih in intenzivnih sektorjev, je poglavitnega pomena, da kibernetske grožnje prepoznava in se z njimi sooča sleherni zaposleni, ki se povezuje v kibernetski prostor. V pričujoči magistrski nalogi je s pomočjo spoznanj varnostno-motivacijske teorije, teorije izogibanja tehnološkim grožnjam in teorije psihološke reaktance predstaljen nov model samo-varovanja v kibernetskem prostoru znotraj organizacij. Model združuje omenjene pristope in oblikuje enovit pogled na obravnavano problematiko. V nalogi predstavljena teoretična izhodišča so empirično preverjena s primarno statistično analizo in potrjujejo večino postavljenih hipotez. Analiza kaže na skladnst ugotovitev z obstoječimi teorijami: na namero za varnostno ukrepanje vplivajo zaznana ogroženost pred spletnimi napadi, zaupanje v učinkovitost varnostnih ukrepov in lastna učinkovitost pri preprečevanju spletnih napadov. V nasprotju s pričakovanji pa na zaznano ogroženost, niti na namero za varnostno ukrepanje ne vplivajo zaznani stroški ukrepanja, niti zaznana obveznost varnostnega ukrepanja v organizaciji. Vpliva psihološke reaktance na namero za varnostno ukrepanje zaradi narave podatkov s katerimi smo razpolagali ni bilo mogoče preveriti. Ugotovitve raziskave lahko predstavljajo kamen v mozaiku raziskav o zagotavljanja višje stopnje informacijske varnosti v organizacijah.
Keywords: informacijska varnost, spletni napadi, samovarovanje, organizacije, magistrska dela
Published: 16.10.2017; Views: 62; Downloads: 13
.pdf Full text (592,12 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica