SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 285
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov
Sara Železnik, 2017, master's thesis

Abstract: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Keywords: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Published: 30.08.2017; Views: 66; Downloads: 20
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
Zaznavanje varnosti v občini Hrpelje-Kozina
Vesna Mihalič, 2017, master's thesis

Abstract: Zaznavanje varnosti na lokalni ravni je najbolj povezano z zaznavanjem varnosti pri posamezniku, saj varnost predstavlja ključni dejavnik, ki vpliva na kvaliteto posameznikovega življenja. Namen sodelovanja med lokalno skupnostjo in policijo je vzpostavitev višje kvalitete življenja lokalnega prebivalstva in skupno reševanje lokalne problematike (Gorenak in Gorenak, 2011). Pri policijskemu delu v skupnosti je poudarjeno sodelovanje med državljani in policijo, skupno identificiranje varnostnih problemov in njihovo reševanje. V teoretičnem delu magistrske naloge je uporabljena deskriptivna metoda s študijo domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, primerjalna analiza ter strateško-usmerjevalni in operativni dokumenti, s katerimi je preventivno delo implementirano v delo policije. V empiričnem delu magistrske naloge se ugotavlja, kako razmere v lokalni skupnosti vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev ter pripravljenost občanov občine Hrpelje-Kozina za sodelovanje s policijo, pretekla sodelovanja, uspešnost preventivnega dela, njihovo dojemanje policistov in motečih pojavov ter njihov občutek varnosti. Glavne analize temeljijo na analizi anketnih vprašalnikov opravljenih z občani občine Hrpelje- Kozina.
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, policija, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Published: 30.08.2017; Views: 48; Downloads: 17
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
Razvoj in uporaba manj smrtonosnih prisilnih sredstev v policiji
Klemen Kotnik, 2017, master's thesis

Abstract: Uporaba »mehkih« tehnik oziroma pooblastil, kot sta ukaz in opozorilo, mnogokrat ni učinkovita in posledično se s tem pooblastila stopnjujejo. Kadar je policist pred odločitvijo o uporabi »hujših« pooblastil — prisilnih sredstev, je hkrati v položaju, ki zahteva hipne odločitve, kar pomeni brez časa za razmislek in predhodne analize. Temelj uporabe prisilnih sredstev je, da se upravičenci — policisti, ki so jim zaupana takšna pooblastila ravnajo v skladu s pozitivno zakonodajo. Policist mora pri uporabi pooblastil, oziroma prisilnih sredstev, ravnati taktično in preudarno, hkrati pa s posebno čustveno distanco do problema. Ravnati mora v skladu z načeli: zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti, humanega ravnanja in še z drugimi »operativnimi« načeli. Policist za potrebe doseganja nalog izbira med ustreznimi pooblastili, ki so najpogosteje represivno naravnana. Da do uporabe teh pooblastil pride, so potrebni tudi napori zakonodajalca. Slednji je tisti, ki določa, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko uporablja represivne ukrepe. Zaradi geografsko in družbenopolitičnega položaja, oziroma razvoja demokratičnosti družbe, je tudi zakonodajalec izgubil samovoljnost pri odločanju in določanju represivnih ukrepov. Tako tudi zakonodajalec ne more zaobiti vseh zgoraj naštetih načel, temeljev postavljenih v naši državi — ustavi in »pravil« mednarodnih organizacij, pri katerih se je država zavezala, da jih bo spoštovala in jih takšna tudi sprejemala (EU, OZN, idr.). Opisano je del raziskovanja in obravnave v prvi polovici te naloge, ki omogoča lažji vpogled in razumevanje v prisilna sredstva, ki so zakonsko na razpolago, ta sredstva so: sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, palica, električni paralizator, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, posebna motorna vozila, vodni curek, plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo ter strelno orožje. Takšna in druga sredstva se uporabljajo tudi v vojaške namene, vendar s popolnoma drugačnim namenom oziroma želenim učinkom določenega sredstva. Cilj policijske naloge v smislu uporabe prisilnih sredstev se kaže v tem, da zakon izraža potrebo po preprečitvi in odvrnitvi določene nevarnosti ali napada in ne uničenje sovražnika ali predmeta. Uničenje ali smrt je v primeru uporabe prisilnih sredstev v policiji zgolj neželena posledica. Da pa bi bilo teh vrst neželenih posledic vse manj, so v prvi vrsti svetovne nevladne organizacije in strokovna javnost nakazale potrebo po manj smrtonosnih, neubojnih, manj kot ubojnih in še podobno poimenovanih sredstvih. V drugem delu naloge so opisana in analizirana prisilna sredstva, ki so manj smrtonosna in primerna za uporabo v policiji. Pregled relevantne literature je pokazal, da so najbolj pogosto obravnavana manj smrtonosna sredstva (tudi v tujini) električni paralizator, plinski razpršilec s poudarkom na poprovem koncentratu, različni manj smrtonosni izstrelki ter nekatera druga sredstva, ki pa zaradi okoliščin še niso primerna za enakovredno obravnavo. V zaključnem delu je predstavljeno vrednotenje hipotez, predstavljene so ugotovitve s smotrnimi rešitvami, potrjena je domneva, da je v domeni države tudi razvoj manj smrtonosnih sredstev — telesne sile.
Keywords: policija, policijsko delo, prisilna sredstva, magistrska dela
Published: 29.08.2017; Views: 51; Downloads: 12
.pdf Full text (880,31 KB)

4.
Ogroženost uporabnika zaradi zasvojenosti s kibernetskim prostorom
Katja Rosi, 2017, master's thesis

Abstract: Danes vedno hitrejši razvoj na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij po eni strani predstavlja in prinaša prednosti za novodobno družbo, po drugi strani pa prinaša pojav novih vrst kibernetskih groženj. Vse bolj je izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij med mladimi, zlasti zato, ker so nenehno povezani z internetom, kar privede do raznih nevarnosti v kibernetskem prostoru. Prepričani smo, da so prav kibernetski napadi ena izmed temeljnih varnostnih groženj sodobni družbi. Tako narava, kot tudi vrsta samih tehnologij, ki ustvarjajo komunikacijsko in informacijsko področje, se nenehno in hitro spreminjajo. Pričakujemo lahko nenehno širjenje na področju razvoja spleta in vse večjo uporabo računalnikov, pri čemer pa so meje nadzora in odgovornosti za varovanje osebnih podatkov skrite ali slabše definirane in raziskane. Tudi mobilne naprave, zlasti med mladimi in neizkušenimi uporabniki, omogočajo uporabo omrežij kadarkoli in kjerkoli, s tem pa se veča tudi izpostavljenost raznim varnostnim tveganjem. Omenjene značilnosti komunikacije preko IKT povzročijo, da mladi v kibernetskem prostoru brez večjih zadržkov ali pomislekov v splet pošiljajo ali objavljajo razne vsebine ali sporočila, ki lahko prejemnika s svojo vsebino tudi nadlegujejo, žalijo ali celo ustrahujejo na različne načine. Računalniške incidente lahko predstavimo kot niz dogodkov, ki vplivajo na varnost omrežja, naprav ali podatkov njihovih uporabnikov. Incidente lahko preprečimo samo z ustrezno zaščito in odgovornim ravnanjem na spletu. Ko incident zaznamo, moramo takoj ukrepati ali tako imenovane zlorabe tudi prijaviti pristojnim organom ter za nasvet vprašati starše ali odrasle osebe, v kolikor se sami ne znajdemo. Na ta način lahko zaznavamo napredek na področju IKT, opazimo nove ranljivosti in na ta način izpopolnjujemo lastno znanje in izkušnje oz. se nenehno učimo. Uporabniki smo na področju IKT tako postali navdušeni uporabniki spletnih storitev, saj se v večini veselimo novih storitev, ki jih tehnologija in splet ponujajo ter sočasno pozabljamo na naše odgovornosti, ki ob teh procesih nastajajo. Tisti, ki na spletu posredujejo ali ponujajo razne storitve, so tudi odgovorni, da so te storitve varne za vse uporabnike, naša odgovornost pa je, da katerekoli spletne storitve uporabljamo v skladu s pravili in pogoji uporabe. Varna raba in obnašanje na spletu se nanaša na uporabo varnih gesel in uporabniških imen, ki jih je težko razkrinkati, na varovanje osebnih podatkov, zlasti na spletnih socialnih omrežjih, na upoštevanje opozoril o zlonamernih programskih opremah ter izogibanje sumljivim spletnim stranem, ki lahko prikazujejo škodljive ali nelegalne vsebine. Napadeni in zlorabljeni v smislu kibernetske kriminalitete, so po navadi ravno povprečni uporabniki, ki ne upoštevajo priporočil za varno uporabo spletnih storitev in menijo, da so v kibernetskem prostoru varni. Z raznimi vdori v profile, ki jih uporabljamo, se pričnejo pojavljati številne spletne goljufije in zlorabe, ki smo jih uporabniki omogočili sami, saj nismo upoštevali varnostnih opozoril in nastavitev. Pri obravnavi varnosti v kibernetskem prostoru in rabe IKT lahko govorimo o njuni zahtevni soodvisnosti, kar bo tudi predmet naše nadaljnje raziskave. Kompleksnost storitev in procesov v fizičnem in kibernetskem prostoru predstavlja za današnjo družbo glavno težavo na področju zagotavljanja varnosti. Nenehni dostop do spleta prinaša prisotnost posameznika v virtualni skupnosti, ki postaja vse pogostejša in terja vedno več časa, ki ga uporabniki, zlasti mladostniki, preživijo na IKT, zato, da so povezani z internetom. Dejavnosti v kibernetskem okolju omogočajo anonimno in s tem povezano lažno predstavljanje, kar pa prinaša velike posledice in škodo ter težavnost nadzora. Sodobna družba torej postaja vse bolj odvisna od kibernetskega prostora in s tem povečuje nevarnosti, ki se nanašajo na kibernetsko kriminaliteto, lahko pa govorimo tudi o psiholoških posledicah, v
Keywords: virtualni svet, kibernetski prostor, tehnologija, odvisnosti, magistrska dela
Published: 06.07.2017; Views: 117; Downloads: 34
.pdf Full text (989,69 KB)

5.
Analiza primera informacijske varnosti v zdravstvu - Univerzitetni klinični center Ljubljana
Blaž Ozimek, 2017, master's thesis

Abstract: Varstvo informacijske zasebnosti je v medicini izredno pomembno, saj zdravstveno osebje ob vsakem prihodu posameznika v zdravstveno ustanovo vstopa na njegovo najbolj intimno področje. Zaradi narave dela izve bolnikove najbolj osebne podatke, ki jih mora za časa njegovega življenja varovati kot poklicno skrivnost. Z raziskavo smo dokazali, da informacijska varnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni na prvem mestu, kar velja tudi za številne druge zdravstvene organizacije po Sloveniji. Koncepti, kot je Safe Mode, imajo sposobnost dviga ravni ozaveščenosti uporabnikov; znajo jim predstaviti potencialne grožnje in njihove posledice na razumljiv način, predvsem pa uporabnike lahko naučijo preventivnega vedenja, ki jih lahko zavaruje pred izgubo podatkov in nastankom katastrofalnih posledic. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati realno stanje v slovenskem prostoru na primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju UKC). Rezultati raziskave so pokazali, da je manevrskega prostora za izboljšanje ozaveščenosti veliko, prav tako tehnik, s katerimi bi to lahko dosegli. Preizkusili smo koncept Safe Mode in ga uporabili kot delavnico opismenjevanja za prostovoljne udeležence, zaposlene v UKC-ju. Večina sicer bežno pozna politike, ki urejajo varovanje informacij, vendar pa menijo, da jih protokoli, implementirani za vdrževanje informacijske varnosti, omejujejo, prav tako tudi njihovo delo.
Keywords: informacijska varnost, varstvo podatkov, socialni inženiring, zdravstvo, magistrska dela
Published: 15.06.2017; Views: 128; Downloads: 39
.pdf Full text (1,64 MB)

6.
Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji
Saša Sirše, 2017, master's thesis

Abstract: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Keywords: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Published: 15.06.2017; Views: 74; Downloads: 11
.pdf Full text (976,12 KB)

7.
Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji
Zala Žvab, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Keywords: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Published: 15.06.2017; Views: 95; Downloads: 14
.pdf Full text (3,40 MB)

8.
Spolno nadlegovanje v slovenski policiji
Andreja Kmetič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati. S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999). Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost.
Keywords: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela
Published: 14.06.2017; Views: 86; Downloads: 12
.pdf Full text (953,84 KB)

9.
Sodelovanje policije in občinskega/mestnega redarstva pri vzdrževanju javnega reda in miru
Gregor Mlakar, 2017, master's thesis

Abstract: Kljub širokem sklopu subjektov, ki opravljajo zadeve in naloge javne varnosti, je tematika magistrskega dela osredotočena na sodelovanje policije in občinskega redarstva pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda in miru. Od sprejema Zakona o občinskem redarstvu (2006) in Zakona o varstvu javnega reda in miru (2006), s katerima je zakonodajalec občinskim redarjem podelil določen del pooblastil in pristojnosti, je minilo že desetletje, vendar sta obe instituciji že sodelovali pred spremembo zakonodaje. Potreba po varstvu javnega reda in miru ostaja nespremenjena in nujna za nemoteno delo in življenje ljudi, saj ta ščiti posameznike, skupnosti, državne organe in druge nosilce javne oblasti pred ravnanji, s katerimi so ogrožene temeljne človekove pravice do osebne varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti. Tudi zadnji dogodki, ki smo jim priča v Evropi in na Bližnjem vzhodu, opozarjajo, da varnost ni samoumevna dobrina. Zaradi zagotavljanja višje ravni varnosti je sodelovanje policije in občinskega redarstva še toliko pomembnejša, kot je bila. Koncept magistrskega dela je zasnovan iz teoretičnega dela, kjer so opredeljeni splošni temeljni pojmi, organiziranost obeh preučevanih subjektov, iskanju povezanosti njunih področij dela in pooblastil, pregled prekrškov po zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, kot tudi predstavitev pravnih zakonskih okvirov, ki se nanašajo na njuno sodelovanje. Teoretičnemu preučevanju sledi empirično raziskovanje, ki je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja dela občinskega redarstva na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Osrednje mesto empiričnega preučevanja je namenjeno ugotavljanju operativnega sodelovanja policije in občinskega redarstva, ki zajema njune medsebojne odnose, pogostost medsebojnih stikov in ugotavljanju zaznanih ovir, s katerimi je v celoti ali vsaj delno sodelovanje onemogočeno. Smiselna celota teoretičnega in empiričnega dela je zajeta v sklepnem delu, ki zajema opredelitev postavljenih hipotez, priporočila in smernice za nadaljnji razvoj in krepitev partnerskega sodelovanja obeh institucij na področju vzdrževanja javnega reda in miru.
Keywords: javni red in mir, zagotavljanje varnosti, policija, redarstvo, sodelovanje, magistrska dela
Published: 14.06.2017; Views: 74; Downloads: 17
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Obravnava škodnih primerov avtomobilskih zavarovanj ob sumu vožnje pod vplivom prepovedanih substanc
Samo Kuštrin, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo, ki je pred vami, predstavlja sintezo dveh problematičnih področij v Sloveniji, in sicer pojavnosti zavarovalniških goljufij/prevar (v sklopu avtomobilskega zavarovanja) ter vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Prekrivanje teh dveh področij je polje potencialnih in dejanskih zavarovalniških goljufij/prevar zaradi škodnih dogodkov, ki so nastali zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Zavarovalniške goljufije in prevare uvrščamo med kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, so visoko dobičkonosne in razmeroma malo tvegane. V slovenskem prostoru je zaradi vse pogostejših pojavov zavarovalniških goljufij in prevar zakonodajalec sklenil, da si ta posebna oblika kriminala zaradi lažjega in učinkovitejšega preganjanja zasluži ustreznejšo uzakonitev. V ta namen je leta 2008 začel veljati prenovljen zakonik (KZ-1), ki v 211. členu posebej opredeljuje zavarovalniško goljufijo. Da je tovrstni problem še kako aktualen, potrjujejo ocene zavarovalnic, da je skupna izguba letnega prihranka iz tega naslova med 5 %10 %. Statistični podatki kažejo, da je Slovenija na evropski lestvici po porabi alkohola uvrščena na peto mesto. Poleg tega se delež alkoholiziranih voznikov skozi leta ne zmanjšuje bistveno in predstavlja trajni varnostni problem v cestnem prometu. Tudi prepovedane psihoaktivne substance v Sloveniji so in bodo, upoštevajoč geografsko lego Slovenije kot tranzitne države, pereča problematika. Zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo, da se povečuje število mladih, ki posegajo po prepovedanih substancah. Ta toleranca pa se kaže tudi v številu primerih prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc. Iz leta v leto se povečuje tudi število izdanih trigoničnih zdravil. Slednjim smo se v magistrskem delu posebej posvetili, saj ugotavljamo, da slovenska družba tovrstnim zdravilom, predvsem pa njihovim stranskim učinkom, ne posveča dovolj pozornosti. Nastanek škodnega dogodka zaradi vožnje pod vplivom trigoničnega zdravila pa pomeni za povzročitelja enako izgubo zavarovalnih pravic, kot če bi bil alkoholiziran ali pod vplivom prepovedanih substanc. V ta namen smo opravili tudi raziskavo, s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri in katera trigonična zdravila najbolj vplivajo na nastanek škodnih dogodkov. Naše ugotovitve kažejo, da je bilo številčno največ izdanih zdravil iz skupine antidepresivov ter da je skoraj polovica vseh obravnavanih škodnih dogodkov nastala do enega meseca dni po prejemu trigoničnega zdravila. V magistrskem delu smo dodatno opredelili tudi težave in omejitve zavarovalnic pri preiskovanju in dokazovanju domnevnih zavarovalniških prevar, nastalih zaradi vožnje pod vplivom trigoničnih zdravil. V sklepnem delu podajamo nekaj predlogov in sistemskih rešitev, ki bi lahko po eni strani izboljšale stopnjo kulture in varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa bi lahko zavarovalnice z implementacijo predlaganih ukrepov omejile možnosti za nastanek domnevnih prevar.
Keywords: zavarovalništvo, avtomobilska zavarovanja, škodni primeri, zavarovalniške goljufije, prepovedane substance, magistrska dela
Published: 13.06.2017; Views: 104; Downloads: 9
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica