| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 278
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Einfluss der Motivation auf das Lernen der deutschen Sprache und das Wissensniveau bei Erwachsenen DaF-Lernern
Jožica Škofič, 2019, magistrsko delo

Opis: In der heutigen Zeit entscheiden sich immer mehr Menschen, verschiedenen Alters, verschiedener Bildungsniveaus und aus verschiedenen Gründen für das Fremdsprachenlernen in Form von Erwachsenenkursen. Noch vor ein paar Jahren überwog in Slowenien, im Bereich Prekmurje, die Kursteilnehmerzahl bei den Englischkursen, jetzt hat sich jedoch die Lage vollkommen verändert, die deutsche Sprache wurde wichtiger für die Menschen, die in Nordosten Sloweniens leben. Infolgedessen fingen die Kursanbieter mehr Möglichkeiten für das Lernen der deutschen Sprache anzubieten. Eine der Institutionen, die die Möglichkeit für das Lernen der deutschen Sprache bietet, ist das Gymnasium Franca Miklošiča in Ljutomer, mit dem 60-stündigem Programm des Deutschkurses. Der Kurs ist für Erwachsene gedacht, die aus verschiedenen Gründen die deutsche Sprache lernen wollen. Der Kurs bietet das Deutschlernen in drei Stufen an, in denen die Kursteilnehmer eine Bescheinigung über die Kenntnisse der deutschen Sprache auf den Niveaustufen A1/1, A1/2 oder A2 erhalten. Die Niveaus der Sprachausbildung stehen im Einklang mit der empfohlenen Skala des Gemeinsamen europäischen Referenzrahmens für Sprachen (Europarat 2011), das offizielle Kriterium der Fremdsprachenkenntnisse in der Europäischen Union. Es werden alle Kompetenzen bewertet: das Schreiben, Sprechen, das Hör- und Leseverstehen. Das europäische Kriterium für A1, genannt auch »Breakthrough« (ebd.) sieht 180 Stunden des Sprachenlernens vor, das erworbene Zertifikat ist Start Deutsch 1 (Goethe-Zertifikat A1: Start Deutsch 1, o. J.). Da der Kurs im Gymnasium Franca Miklošiča Ljutomer 60 Stunden dauert, erhalten die Kursteilnehmer am Ende des bestandenen Kurses das Zertifikat der Stufe A1/1, das bedeutet, dass sie die Hälfte der voraussichtlichen Kenntnisse der Stufe A1 erworben haben. Nach dem beendeten Kurs der dritten Stufe befinden sich die Kursteilnehmer auf dem Niveau A2, auch genannt »Waystage« (Gemeinsame Referenzniveaus, o. J.) und bekommen damit das Zertifikat Start Deutsch 2 (Goethe-Zertifikat A2: Start Deutsch 2, o. J.). In den Sprachschulen gibt es im Gegensatz zu den Mittel- und Grundschulen kein etabliertes Curriculum, deswegen muss der Kursleiter das Programm für den jeweiligen Kurs alleine zusammenstellen, die Literatur auswählen, die Themen, die bei dem Kurs bearbeitet werden, das Material vorbereiten und den Kurs koordinieren. Um den Kursteilnehmer das Folgen und das Lernen zu erleichtern, erhalten die Kursteilnehmer in unserem Fall Kursunterlagen Alltag, Beruf & Co. (vgl. Alltag, Beruf & Co., o. J.), das ein Lehrbuch enthält, eine Kombination der Theorie und Übungen mit einer CD für das Hörverstehen. Es ist vorausgesehen, dass die Kursteilnehmer zweimal in der Woche je 3 Stunden mit der Lehrerin arbeiten und dann die gleiche Stundenzahl Zuhause. Für die Arbeit Zuhause erhalten sie Hausaufgaben. Den Erfolg beim Erlernen einer Fremdsprache beeinflussen sowohl die Arbeit beim Kurs als auch die Arbeit Zuhause. Zudem gibt es aber auch noch andere Faktoren, die wir in die inneren und die äußeren Faktoren aufteilen. Die äußeren Einflüsse sind in unserem Fall z. B. die Möglichkeit für eine Arbeit, die Gesellschaft, der Druck des Arbeitsamtes u. Ä., die inneren Faktoren jedoch die eigene Motivation bzw. Wunsch nach dem Wissen oder Ausbesserung der deutschen Sprache, der Wunsch nach neuen Erfahrungen, Kenntnissen u. Ä. Einen großen Einfluss auf den Erfolg hat auch die Herangehensweise des Lehrers, seine Motivation und seine Einstellung zur Sprache. In der Masterarbeit wird ermittelt, welche Motive die Entscheidung der Teilnehmenden für den Besuch des Kurses prägten, deren Einstellung zur deutschen Sprache und die Beeinflussung der Einstellung, deren Fortschritt und den Einfluss verschiedener Fakturen auf das Wissensniveau nach dem beendeten 60-stündigen Kurs am Gymnasium Franca Miklošiča Ljutomer.
Ključne besede: SCHLÜSSELWÖRTER: Erwachsenenbildung, Fremdsprachenlernen im Erwachsenenalter, Wissensniveau, Motivation, Motive
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 168; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij
Nina Jančič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Inovacije in inovativne metode v izobraževanju
Sanja Levart, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam inovacije in inovativne metode v izobraževanju. Današnja šola se spreminja iz tradicionalne v sodobno šolo, v kateri je v ospredju učenec, inovativnost, ustvarjalnost in sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Temelj celotnega sodobnega šolskega procesa je holističen pristop, v katerem je treba izpostaviti vlogo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki kot orodje podpira inovativne pristope poučevanja in učenja. V teoretičnem delu sem opisala in podala definicije pojmov inovacija, ustvarjalnost in inovativnost različnih avtorjev, predstavila načine razmišljanja, tehnike ustvarjalnega mišljenja ter predstavila inovativne metode poučevanja. V empiričnem delu sem raziskala uporabo inovativnih metod in IKT pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo me je predvsem, koliko in v kakšni meri učitelji uporabljajo IKT in inovativne metode pri poučevanju ter posledično vpliv na samo delo z učenci. Rezultati so pokazali, da učitelji pri pouku v veliki meri uporabljajo tradicionalne metode poučevanja in učenja. Umestitev sodobne IKT jim dejansko predstavlja velik izziv zaradi različnih dejavnikov (tudi zaradi slabe usposobljenosti na tem področju). Učitelji so izpostavili, da zaradi pomanjkljive opremljenosti s sodobno tehnologijo in pomanjkljivega znanja o inovativnih metodah poučevanja in učenja le-teh ne uporabljajo tako pogosto, kot bi jih sicer lahko.
Ključne besede: inovacija, inovativnost, ustvarjalnost, tehnike ustvarjalnega mišljenja, načini razmišljanja, inovativne metode.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 127; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Pouk tehnike z otroki s posebnimi potrebami
Nenad Stropnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci se z vsebinami tehnike in tehnologije srečajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolje ter naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa se pri predmetu tehnika in tehnologija podrobneje seznanijo s posameznimi vsebinami, med katerimi sta tudi les in papir. V magistrskem delu bom podrobneje predstavil te dve vsebini in njuno umestitev v učni načrt. V teoretičnem delu bom predstavil več o posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, še posebej se bom osredotočil na otroke z motnjo avtizma. Predstavil bom potrebne prilagoditve ter uspešne metode dela s temi učenci in njihovimi starši. Pri učencih z avtizmom je bistvenega pomena strukturiran način dela in možnost umika v kotičke. Na šoli, kjer sem zaposlen, je precejšna prostorska stiska, zato je treba prostore še posebej premišljeno urejati, da zadovoljimo potrebe vseh učencev. Poleg tega, da preurejamo prostore, uporabljamo tudi različne pripomočke, ki služijo kot prostor za umik. V praktičnem delu magistrskega dela bom predstavil izdelavo hiške za umirjanje. Gre za izdelek, ki ga bodo učenci 6. razreda naredili pri pouku tehnike in tehnologije. Namenili ga bodo učencem avtističnega oddelka druge triade.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na pestrost in abundanco mahov pri kolonizaciji gozdnih poti v zakisanih srednjeevropskih bukovih gozdovih
Martina Šuman, 2019, magistrsko delo

Opis: Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavljali smo tudi povezavo med abiotskimi dejavniki in pojavljanjem določenih mahovnih tipov (akrokarpni/plevrokarpni/ostali) na različnih gozdnih tleh. Raziskavo smo opravili v manjšem mešanem bukovem gozdu v naselju Jurovski Dol (Slovenske Gorice, SV Slovenija). Za potrebe naše raziskave smo na terenu vzpostavili 50 trajnih popisnih ploskvic velikosti 50 cm x 200 cm, od tega je bilo 40 ploskvic poraslih z mahovno floro, 10 je bilo brez mahovne flore. Na popisnih ploskvicah smo skupno zabeležili 24 taksonov mahov, od tega smo 13 taksonov našli izključno na trajnih popisnih ploskvicah, ki so se nahajale vzdolž gozdnih poti. Na terenu smo merili tudi nekatere abiotske dejavnike (temperaturo tal, zraka in mahovne površine, vlago tal in mahovne površine, pH tal ter osvetljenost mahovne površine). Prav tako smo skozi obdobje 12 mesecev merili višino mahovne površine in višino stelje. Pridobljene podatke smo nato analizirali in izračunali povprečne vrednosti abiotskih dejavnikov, jih primerjali po popisnih ploskvicah. Uporabili smo tudi kompleksnejše multivariatne statistične metode oz. DCA analize za iskanje povezave med pojavljanjem in dominanco taksonov ter abiotskimi dejavniki. Ugotovili smo, da (kontrolne) ploskvice TKP41-50 brez prisotnosti mahov najbolj označujejo višje vrednosti za višino stelje in vlago prsti. Ploskvice TKP31-40 imajo v primerjavi z ostalimi ploskvicami višje vrednosti pH tal, prav tako so tukaj v povprečju mahovi najvišji. Vzorčne popisne ploskvice TVP1-30 pa so heterogene in so se razporedile vzdolž gradientov osvetljenosti, temperature tal, zraka, površine in pH tal ob mahovni površini. Ugotovili smo, da na popisnih ploskvicah vzdolž gozdnih poti prevladuje akrokarpni tip mahov, veliko je tudi predstavnikov višjih jetrenjakov (Jungermanniales). Na ploskvah z višjimi vrednostmi temperature zraka, tal in površine, pH tal ter osvetljenosti mahovne površine, se pojavljajo Diphyscium foliosum, Brachythecium sp., Rhizomnium punctatum, Plagiomnium rostratum, Hypnum cupressiforme, Thuidium tamariscinum, Plagiothecium undulatum. Ploskvice z višjimi vrednostmi za vlago zraka in tal označujejo vrste Dicranodontium denudatum, Pellia epiphylla, Bazzania trilobata, Bazzania trilobata, Pleurozium schreberi, Eurhynchium angustirete, Atrichum undulatum, Calypogeia arguta, Calypogeia fissa, Leucobryum glaucom in na ploskvicah, z višjimi mahovi se pojavljajo Eurhynchium angustirete, Pleurozium schreberi. Ti abiotski dejavniki imajo vpliv na pojavljanje in kolonizacijo mahov, vendar smo ugotovili, da je glavni dejavnik, ki vpliva na razraščanje mahov zasteljevanje oz. višina listne stelje, ki je omejitveni dejavnik.
Ključne besede: Mahovi (Bryophyta), abiotski dejavniki, plevrokarpni tip, akroparpni tip, listnati mahivi, jetrenjaki.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

6.
Sile na plug med oranjem
Luka Pajk, 2019, magistrsko delo

Opis: Med oranjem s traktorjem vlečemo plug in obračamo prst. Prst s silo deluje na plug in ga zavira, zato moramo s traktorjem delovati na plug z vsaj tolikšno silo, da se plug premika naprej. To silo imenujemo vlečna sila. S plugom v prsti ustvarimo napetost med delci prsti, ki se povečuje z večanjem sile. Ko povečujemo silo, dosežemo največjo napetost v prsti (mejo trdnosti) in povzročimo trajno deformacijo prsti. Na velikost vlečne sile vplivajo fizikalne lastnosti prsti, oblika orodja in način premikanja skozi prst. V magistrskem delu se posvečamo vplivu hitrosti na velikost vlečne sile. Za merjenje vlečne sile uporabljamo namensko narejen silomer. Merimo na 5 različnih parcelah z različno sestavo prsti in rezultate prikazujemo na grafu vlečne sile v odvisnosti od hitrosti. Izmerimo linearni odziv in iz prilagoditvenih premic za vsako parcelo izračunamo sorazmernostni koeficient med vlečno silo in hitrostjo. Najmanjše sile izmerimo v prsti s pretežno organsko strukturo, največje pa v prsti z velikim deležem ilovice.
Ključne besede: plug, sila, silomer, hitrost, prst
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 126; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Ekstremalni problemi psa in žoge
Ana Rozman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

8.
Geografska variabilnost lobanje močvirske rovke, Neomys anomalus (Cabrera, 1907) v Sloveniji
Sabina Titan, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost lobanje močvirske rovke Neomys anomalus v Sloveniji. Predstavnike močvirske rovke najpogosteje najdemo ob stoječih vodnih telesih. V Sloveniji je splošno razširjena, saj jo najdemo od nižin do visokogorja. V tej raziskavi smo domnevali, da se selekcijski pritiski razlikujejo med okolji, kar se odraža kot medpopulacijska morfometrična heterogenost. Geografsko variabilnost močvirske rovke smo merili na lobanjah, pridobljenih iz muzejskih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V analizo smo vključili 164 osebkov s petih geografskih območij (Kočevja, Kranja, Lendave, Ljubljanskega barja in Postojne). Z metodami geometrijske morfometrije smo ovrednotili variabilnost v velikosti in obliko lobanj. Dokazali smo, da med različnimi geografskimi območji obstajajo statistično značilne razlike tako v velikosti kot obliki lobanje. Na splošno sekundarni spolni dimorfizem ni bil statistično značilen ne v velikosti in ne obliki lobanje. Izjema so samice z Ljubljanskega barja, ki so imele nekoliko večje lobanje. Velikost osebkov se je večala od severa proti jugu in je bila v negativni korelaciji s povprečno temperaturo okolja ter je tako izkazovala pozitiven Bergmannov odziv. Odkrili smo, da sta za območji z največjimi (Postojna) in najmanjšimi lobanjami (Lendava) bili značilni tudi skrajni nadmorski višini (556 m in 161 m). Odkrili smo tudi, da se variabilnost v velikosti lobanje močvirske rovke v Sloveniji ujema z ugotovitvami, da so osebki močvirske rovke manjši v območjih, kjer živijo simpatrično z vodno rovko Neomys fodiens.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, selekcijski pritisk, geografska variabilnost, spolni dimorfizem, Bergmannovo pravilo
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 180; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
Predstave o mikroorganizmih
Anja Puhmeister Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje lahko imajo težave s predstavami o objektih in procesih in pogosta situacija pri pouku je, da otroci sami ne morejo ustvariti pravilne predstave o objektih poučevanja, še posebej če ti temeljijo zgolj na verbalnih opisih. Zato je učiteljeva pomoč v tvorjenju predstav, ki mora izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi tradicionalna in sodobna tehnologija, neprecenljiva. Najbolj težavni za vzpostavljanje predstav so objekti in procesi s katerimi učenci nimajo neposrednih izkušenj ali so izven območja neposrednih zaznav, ki jih omogočajo čutila, kar velja za večino mikroorganizmov. Mikroorganizmi so pomemben dejavnik za potek življenja na Zemlji ter posredno ali neposredno vplivajo na številne vidike človeških življenj in dejavnosti. Med pomembnejšimi negativnimi vplivi je njihov vpliv na zdravje, kvarjenje hrane in uničevanje dobrin, med pozitivnimi pa bi lahko navedli njihov pomen kot simbiotskih organizmov v prebavilih ali na koži ter v povezavi z biotehnološkimi procesi. Ker so vseprisotni in vplivajo na dobre in slabe procese v naravi, je njihova obravnava sestavni del šolskih kurikulov ter neformalnih poti do znanja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti poznavanje mikroorganizmov in predstave o njih pri ljudeh vseh starostnih skupin.
Ključne besede: mikroorganizem, vizualizacija, predstave
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 150; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 190; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici