SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 240
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstah
Tadeja Azola, 2018, magistrsko delo

Opis: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni. Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji. Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Ključne besede: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Reševanje avtentičnih problemov pri pouku fizike
Uroš Gašpar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo reševanje avtentičnih problemov. To so pristni, realni problemi, ki so vzeti iz vsakdanjega življenja. Učencem in dijakom je treba fiziko približati tako, da bo postal šolski predmet fizika v njihovih pogledih bolj priljubljen in uporaben. Ravno reševanje problemov, ki so avtentični (pristni), pripomorejo, da dosežemo zastavljen cilj in da bo postal predmet bolj priljubljen, saj se le s takimi problemi učenci in dijaki lahko poistovetijo. Pri pouku fizike vsekakor ne smemo pozabiti vključiti v pouk fizike eksperimenta, predvsem kadar z učenci in dijaki usvajamo novo snov. Pri pouku fizike mora učitelj včasih pri delu z eksperimentom, ki predstavlja realni problem, ali pri neposrednem opazovanju v naravi, razlago fizikalnega pojava zaradi slabega matematičnega predznanja učencev in dijakov poenostaviti oziroma mora določene vplive zanemariti ali zamolčati. Zaradi tega prihaja včasih do razhajanj rezultatov meritev, dobljenih z eksperimentom, v primerjavi s pričakovanimi rezultati, ki jih dobimo iz fizikalnih enačb. To pa pri učencih in dijakih povzroči zmedo in nezaupanje v fiziko. Da do teh razhajanj ne bo prihajalo, dopolnimo eksperimentalno delo z ustrezno rabo simulacije. V magistrskem delu smo podrobneje preučili, kako lahko uporabljamo simulacijska okolja pri pouku fizike za modeliranje fizikalnih pojavov. Preučili smo tudi, kako v pouk fizike vnesti strategijo gradnje simulacij kot tudi strategijo uporabe simulacij. Glede na učne načrte fizike v osnovni šoli, v programu splošne gimnazije ter v izbranih strokovno tehniških srednjih šolah smo analizirali, za katere vsebinske sklope lahko s programom Algodoo izdelamo simulacije.
Ključne besede: reševanje problemov, avtentični problemi, strategija gradnje simulacij, strategija uporabe simulacij, simulacijsko okolje, Algodoo
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

3.
Neposredno usmerjanje učencev k uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v matematičnih učbenikih na predmetni stopnji osnovne šole
Jožica Škofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v matematičnih učbenikih od 6. do 9. razreda osnovne šole. Za raziskavo smo izbrali dva tiskana učbeniška kompleta in en interaktivni učbeniški komplet. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se najprej posvetimo razširjenosti uporabe IKT, zlasti v Sloveniji in pri pouku matematike. Nato predstavimo nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba različne IKT pri pouku matematike in doma, ter pričakovanja in smernice učnega načrta za matematiko v osnovni šoli glede smiselne uporabe IKT. V empiričnem delu najprej predstavimo raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologijo, ki je bila uporabljena pri raziskavi, nato pa dobljene rezultate analize preučenih učbenikov, ki jih za lažjo interpretacijo predstavimo z diagrami. V okviru analize raziščemo, kako množično se pojavlja neposredno usmerjanje k uporabi različne IKT v učbeniških kompletih, pri katerih vsebinah je najpogostejša in s kakšnim namenom nastopa pri pouku matematike in samostojnem delu učencev doma. V sklepu povzamemo glavne ugotovitve raziskave in navedemo morebitne predloge učiteljem za uporabo IKT pri pouku ter avtorjem za vključevanje IKT v učbenike na podlagi smernic iz učnega načrta.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, pouk matematike, matematični učbeniki, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

4.
Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilov
Samo Curk, 2018, magistrsko delo

Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (10,23 MB)

5.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razredu
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

6.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razredu
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 4; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija
Slavica Zafošnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V svetu, kjer nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo mobilni telefoni, tablice in prenosni računalniki ter seveda internet (le-ta je dandanes dostopen skorajda vsakomur), so informacije postale lahko dosegljive. Na spletnih straneh je moč najti veliko uporabnih in nazornih interaktivnih vsebin, ki jih učitelji vključujejo v učni proces, učno vsebino bolje ponazorijo in s tem učencem omogočijo lažje razumevanje zahtevnejših vsebin. Učenci se teh vsebin poslužujejo predvsem v času samostojnega učenja, npr. pri reševanju domačih nalog. Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija je bilo sestavljeno z namenom, raziskati uspešnost usvajanja znanja vsebine (Kvadratna funkcija) s pomočjo interaktivnega učbenika (v nadaljevanju i-učbenika) Vega 2. Ključni namen izvedbe pedagoškega eksperimenta je bil preveriti prednosti poučevanja z elektronskimi gradivi, in potrditi hipotezo, da poučevanje z i-učbenikom doprinese h kvalitetnejšemu znanju. V teoretičnem delu na kratko opisujem splošno strukturo i-učbenikov. Nadalje je predstavljeno teoretično ozadje izbrane vsebine pričujočega magistrskega dela (definicija in lastnosti kvadratne funkcije, različne oblike enačbe funkcije, predstavljeni so prehodi med posameznimi oblikami enačb, risanje grafa funkcije in pomen diskriminante), ob koncu pa sta predstavljeni kurikularna podlaga ter metodična pot podajanja vsebine. V empiričnem delu so podani rezultati pedagoškega eksperimenta, katerega eksperimentalni faktor je bila kombinirana metoda poučevanja z uporabo i-učbenika. Eksperiment je zajel kontrolno in eksperimentalno skupino dijakov, obe v velikosti povprečnega srednješolskega razreda, in je trajal od 1. marca do 4. aprila 2016. Na začetku eksperimenta je bil izveden standardiziran inicialni preizkus znanja (Nacionalno preverjanje znanja, 4. junij 2007) in ob koncu še finalni preizkus znanja, ki je bil sestavljen za pridobitev rezultatov uspešnosti eksperimenta.Rezultati magistrskega dela ponazarjajo, da je bil izvedeni pedagoški eksperiment neuspešen, ker nisem popolnoma sledila navodilom v programu, ampak sem svoje delo bazirala na osnovi učnih listov, ki sem si jih predhodno pripravila po i-učbeniku. Iz rezultatov finalnega testa pa ni bilo moč razbrati učinka poučevanja z i-učbenikom.
Ključne besede: i-učbenik, apleti, kvadratna funkcija, teme, oblike enačbe kvadratne funkcije
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

9.
Strukturne značilnosti celic alfa Langerhansovih otočkov miši
Mia Prosenica, 2018, magistrsko delo

Opis: V tej raziskavi je bil naš namen pregledati in primerjati ultrastrukturo celic alfa v Langerhansovih otočkih, v treh makroskopsko razdeljenih delih (spleničnem, gastričnem in duodenalnem delu) trebušne slinavke miši. Opazovali in primerjali smo velikosti glukagonskih veziklov in granul v tkivu, ki je bilo izpostavljeno različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih. Vzorce tkiva smo analizirali s svetlobno mikroskopijo in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. Ugotovili smo, da je ultrastruktura organelov celic alfa v različnih delih trebušne slinavke in v tkivu, izpostavljenemu različnim koncentracijam glukoze, primerljiva. Statistično značilne razlike so bile opazne v premerih granul in veziklov ter v površini veziklov med tremi različnimi deli trebušne slinavke. Vzorci, izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih, so se statistično razlikovali v premerih granul in veziklov, v površini granul in veziklov ni bilo statističnih razlik. Med premeri in deleži površin granul in veziklov ob plazmalemi, ki so bili izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različnem času, ni bilo statističnih razlik. Za nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večje število Langerhansovih otočkov z vsebovanimi tipi celic, obravnavane tkivne rezine bi lahko bile izpostavljene še višjim koncentracijam glukoze in za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: glukagon, glukoza, granule, miš, trebušna slinavka, ultrastruktura, vezikli
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

10.
Vplivi zahodne diete na eksokrini del trebušne slinavke
Janja Zorin, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodobni trendi, kot so industrializacija, ekonomski razvoj in globalizacija trgovskih tokov, so prispevali k hitrim spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad (Burgos et al., 2015). Zahodno dieto imenujemo tudi standardna ameriška prehrana. Zanjo sta značilna povečan vnos živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ter pretirano uživanje rdečega mesa, rafiniranih žitaric in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob (Odermatt, 2011). Zanimalo nas je, ali zahodna dieta, poleg tega da povzroča debelost, vpliva tudi na notranje organe, natančneje na trebušno slinavko. Trebušno slinavko, z drugim imenom pankreas, na histološki ravni sestavljajo tako eksokrine kot tudi endokrine žleze, zaradi česar ima dve popolnoma različni, a zelo komplementarni funkciji: i) proizvodnjo encimov, pomembnih pri prebavi hrane, in ii) izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje homeostaze glukoze in drugih energijsko bogatih molekul (Danielsson et al., 2014). V magistrski nalogi smo pokazali, da zahodna dieta vpliva na eksokrini del pankreasa. S svetlobno in z elektronske mikroskopijo smo ugotovili, da je v strukturi in ultrastrukturi tkiva veliko razlik. Na slikah svetlobne mikroskopije smo opazili, da so v tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto, vakuole v primerjavi s kontrolno skupino mnogo številnejše. Prav tako so bile v tkivu eksperimentalnih miši nekrotične celice in lipidne kaplje. V programu Python smo dokazali hipertrofijo celic pri tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto. Na podlagi rezultatov na ultrastrukturni ravni smo potrdili hipotezo, da je v eksokrinem delu trebušne slinavke miši, hranjenih z zahodno dieto, vidna avtofagija. V tkivu so bili vidni številni avtofagosomi, avtolizosomi, rezidualna telesa in avtofagne vakuole. Z elektronskim mikroskopiranjem acinarnih celic eksperimentalnih miši smo opazili tudi napihnjene mitohondrije. Mnogi izmed njih so bili v fazi razpada. To lahko povežemo z dejstvom, da so napihnjeni mitohondriji tudi ena od glavnih značilnosti nekrotične celične smrti (Niemann & Rohrbach, 2016).
Ključne besede: trebušna slinavka, zahodna dieta, hipertrofija, acinarna celica, tkivo
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 115; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (11,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici