SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 143
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Komagataeibacter sp. nov. T5K1: ocetnokislinska bakterija, izolirana iz kvasovke Saccharomycodes ludwigii
Mateja Polc, 2017, magistrsko delo

Opis: Ocetnokislinske bakterije so skupina mikroorganizmov, ki jih v naravi pogosto najdemo na substratih, bogatih s sladkorji, alkoholi in kislinami. Število opisanih rodov ocetnokislinskih bakterij je v zadnjih 30 letih iz prvotno dveh narastlo na 19. Med njimi je največje število vrst opisanih znotraj rodov Acetobacter, Gluconobacter, Gluconacetobacter in Komagataeibacter. V magistrskem delu smo iz kvasovke Saccharomycodes ludwigii T5K1 osamili ocetnokislinsko bakterijo Komagataeibacter sp. T5K1_A in jo nadalje okarakterizirali s preiskovanjem nukleotidnega zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA. Odkrili smo, da je njen najbližji sorodnik vrsta Gluconacetobacter entanii; njuni sekvenci gena za 16S rRNA sta si podobni v 99 %, sekvenci medgenskih regij 16S-23S rDNA pa v 94 %. Glede na do sedaj poznane podatke o podobnosti teh DNA-regij med vrstami ocetnokislinskih bakterij smo domnevali, da bi sev Komagataeibacter sp. T5K1_A lahko bila nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Odločili smo se, da naredimo natančno fenotipsko analizo in poiščemo fenotipske lastnosti, ki omogočajo razlikovanje seva Komagataeibacter sp. T5K1_A od njemu najbolj sorodnih vrst. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A je mogoče razlikovati od dveh filogenetsko najbolj sorodnih vrst Gluconacetobacter entanii in Komagataeibacter maltaceti po zmožnosti tvorbe 2-keto-D-glukonske kisline, uporabe sorbitola, D- manitola, D-glukonata in glicerola kot edinega vira ogljika za rast, fermentaciji D-manitola do kisline in še nekaterih drugih biokemijskih lastnostih. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A raste tudi pri višjih koncentracijah ocetne kisline ob prisotnosti 1 % in 3 % etanola v gojišču RAE, v primerjavi s tipskim sevom Komagataeibacter maltaceti. Sev Komagataeibacter sp. T5K1_A producira na gojišču RAE celulozo. Zaradi vseh teh lastnosti je sev Komagataeibacter sp. T5K1_A zelo verjetno nova vrsta ocetnokislinske bakterije. Za dokončno potrditev te hipoteze bo potrebno razlike seva Komagataeibacter sp. T5K1 od njemu najbolj sorodnih vrst potrditi še na nivoju celokupne DNA genomov. Sekvenciranje genoma seva Komagataeibacter sp. T5K1 in genomov njemu najbolj sorodnih vrst trenutno poteka v sodelavi z raziskovalno skupino iz Belgije.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, rod Komagataeibacter, industrijski bioprocesi, kis, 16S rRNA, 16S-23S rDNA, identifikacija
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

2.
Uporaba in posplošitve Anderson-Choquetovega izreka
Daša Štesl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu dokažemo Anderson-Choquetov izrek za enolične funkcije in tip Anderson-Choquetovega izreka za večlične funkcije. Natančno je predstavljena tudi njuna uporaba.
Ključne besede: kontinuum, inverzna limita, enolične funkcije, večlične funkcije, Anderson-Choquetov izrek, Varšavski lok
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (967,63 KB)

3.
Mikroskopske in ultrastrukturne značilnosti celic duodenalnega, spleničnega in gastričnega dela trebušne slinavke miši
Petra Sever, 2017, magistrsko delo

Opis: Diabetes, pankreatitis, rak na trebušni slinavki so samo nekatere od številnih bolezni, ki so vzrok za raziskovanje trebušne slinavke. Modelni organizem teh raziskav je miš (Mus musculus), ki veliko prispeva k znanju v humani medicini. Trebušna slinavka je druga največja prebavna žleza v trebušni votlini. Je eksokrina žleza, ki izloča prebavne sokove in endokrina žleza, ki regulira glukozno homeostazo. Zanimali sta nas struktura in ultrastruktura treh različnih delov trebušne slinavke miši; duodenalnega, spleničnega in gastričnega režnja. Trebušno slinavko miši smo odstranili iz trebušne votline in analizirali prej omenjene dele s pomočjo svetlobne in transmisijske elektronske mikroskopije. Ugotovili smo, da so velikosti Langerhansovih otočkov med različnimi strukturnimi deli trebušne slinavke miši med seboj primerljivi. Do statistično pomembnih razlik pa je prišlo med velikostmi glukagonskih veziklov in granul, inzulinskih veziklov in granul, velikosti somatostatinskih granul ter velikosti zimogenih granul acinusa. Le med najdaljšim premerom somatostatinskih granul v duodenalnem in spleničnem delu trebušne slinavke nismo zaznali statističnih razlik. Deleži endokrinih in eksokrinih granul v različnih strukturnih delih trebušne slinavke so med seboj primerljivi. Med samimi deli trebušne slinavke miši ni strukturnih razlik, so pa zaznavne razlike v ultrastrukturi. Dobljene rezultate smo primerjali z že objavljenimi rezultati in ugotovili, da so med seboj skladni.
Ključne besede: Langerhansovi otočki, endokrine celice, eksokrine celice, mišja trebušna slinavka, struktura
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 21 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (3,22 MB)

4.
Integrirani avtoregresijski modeli s premikajočimi sredinami za napovedovanje porabe električne energije
Matic Tajnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo pristopov različnih tehnik k napovedovanju porabe električne energije. Delo je razdeljeno na pet poglavij. V prvem poglavju so predstavljene tehnike modeliranja, ki so potrebne za razumevanje opravljenih analiz in nadaljnih primerjav, to so: večstopenjska linearna regresija, metoda podpornih vektorjev, naključni gozd in mehka logika. Pregledu metod modeliranja sledi poglavje, kjer so predstavljeni indeksi kakovosti modelov. Razdeljeni so v pet podpoglavij: napake, determinacijski koeficient, popravljen determinacijski koeficient, statistični F-test in informacijski kriteriji. V tretjem poglavju so podrobno predstavljeni in razčlenjeni integrirani avtoregresijski modeli premikajoče sredine (ARIMA). Naprej je predstavljena avtokorelacija in njene funkcije, sledi definicija stacionarnosti in diferenciranja časovne vrste, predstavljeni so sezonski ARIMA modeli, na koncu sledijo koraki Box-Jenkins metodologije za izgradnjo ARIMA modelov. V četrtem poglavju je povzeta uporaba taksonomije, izdelana je razširitev taksonomije napovedovanja v elektrogospodarstvu, predstavljena je obdelana literatura in prikaz taksonomskih enot, ki so bile vsebovane v njej. Poleg taksonomskih enot so za obravnavano literaturo predstavljeni grafi primerjav tehnik modeliranja. V zadnjem poglavju so predstavljeni izračuni in primerjava rezultatov natančnosti modelov za napovedovanje. Najprej je predstavljena lastna časovna vrsta, sledi konstrukcija ARIMA modela po Box-Jenkins metodologiji in kasneje še modelov AutoARIMA (funkcija, ki samostojno določi parametre modela), multiple linearne regresije (MLR) in metode podpornih vektorjev (SVM). Na koncu poglavja so prikazane analize primerjav med modeli glede na dolžino in odmik učnega obdobja. Primerjani so tudi modeli za 12 urno napovedovanje.
Ključne besede: napovedovanje, linearna regresija, naključni gozd, podporni vektorji, ARIMA modeli, taksonomija, mehka logika, informacijski kriteriji.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (4,58 MB)

5.
Grupa kot direktni produkt svojih nerazcepnih podgrup
Barbara Štulac, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je spoznati, pod katerimi pogoji lahko grupe razcepimo na direktni produkt nerazcepnih podgrup. Spoznamo nove pojme kot so notranji direktni produkt grup, razcepna grupa, padajoči in naraščujoči verižni pogoj. Ugotovimo, da če grupa G zadošča vsaj enemu izmed verižnih pogojev na svojih podgrupah edinkah, potem je grupa G enaka direktnemu produktu končnega števila nerazcepnih podgrup. Definiramo normalni endomorfizem in novo operacijo seštevanja preslikav. Ugotovimo, da je kompozitum naravnih vložitev in projekcij direktnega produkta grupe G, normalni endomorfizem grupe. S pomočjo lastnosti in povezav med vsemi novimi pojmi na koncu formuliramo in dokažemo Krull-Schmidtov izrek, ki pravi, da lahko vsako grupo G, ki zadošča pogojema naraščujočih in padajočih verig svojih podgrup edink, na enoličen način zapišemo v obliki direktnega produkta nerazcepnih podgrup grupe G.
Ključne besede: grupa, podgrupa, notranji in zunanji direktni produkt grup, nerazcepna grupa, naraščujoči in padajoči verižni pogoj, normalni nilpotentni endomorfizem, Krull-Schmidtov izrek.
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 98; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (628,10 KB)

6.
PLENILSKO VEDENJE LARV DVEH VRST VOLKCEV V RAZLIČNIH RAZMERAH
Jure Dervodel, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vedenjsko plastičnost pri larvah dveh vrst volkcev (Neuroleon microstenus in Euroleon nostras) in preverili konsistentnost obnašanja pri posamezniku. Ugotovili smo, da so larve vrste N. microstenus oba vedenjska vzorca odstranjevanja ostankov plena v povprečju uporabljale enako pogosto. Proučevali smo vedenjsko plastičnost volkcev vrste N. microstenus in ugotovili, da se vedenjski vzorci v razmerah z apliciranim vidnim dražljajem, v razmerah z manjšo granulacijo substrata in v razmerah, kjer smo larve hranili z manjšim plenom, razlikujejo od vedenjskih vzorcev v kontrolnem poskusu. Pri volkcih vrste N. microstenus smo zabeležili 12 osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so v različnih razmerah bili različno zastopani, kar kaže na vedenjsko plastičnost vrste. Pri vrsti E. nostras pa smo zabeležili 9 različnih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so zaradi vedenjske plastičnosti prav tako različno zastopani v različnih razmerah (kontrola, vidni dražljaj in vibracijski dražljaj). Zanimiva sta dva na novo opisana vedenjska vzorca - obmirovanje med dražljajem in priprava mesta prežanja. Povprečen čas hranjenja larv je bil najkrajši v kontrolnem poskusu, podaljšal se je z vidnim dražljajem in spremembo granulacije. Naše raziskave niso potrdile, da bi manjši plen vplival na čas prehranjevanja larve. Rezultati statističnih analiz signifikantnih razlik ne potrjujejo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, nelijakarji, Neuroleon microstenus, Euroleon nostras, vedenjska plastičnost, vidni dražljaj, vibracijski dražljaj, sprememba granulacije, velikost plena
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (947,14 KB)

7.
Starševska vpletenost v matematično izobraževanje v Sloveniji
Jerneja Kastelic, 2016, magistrsko delo

Opis: Pomembnost staršev za uspeh otrok v izobraževanju pridobiva na veljavi, zato smo z magistrskim delom preverili, kako je z vpletenostjo staršev v matematično izobraževanje pri nas. V teoretičnem delu smo se spoznali s pojmom vpletenosti staršev v izobraževanje, pregledali nekatere raziskave in izpostavili pomembnost vpletenosti v matematično izobraževanje otrok. Predstavljeni so tudi nekateri dejavniki vpletenosti in programi iz tujine. Navedenih je nekaj primerov knjižic, ki služijo kot pomoč staršem za izvajanje aktivnosti, povezanih z matematiko. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, kako je z vpletenostjo staršev v matematično izobraževanje učencev od 6. do 9. razreda osnovne šole. Preverjala se je tudi povezanost z določenimi dejavniki. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili odgovore 245 staršev. Rezultati so pokazali, da se starši v matematično izobraževanje ne vključujejo prav dosti. Ena izmed ugotovitev je bila, da starši, ki so imeli dlje časa matematiko v izobraževanju, manj pomagajo pri šolski matematiki, še posebej pri pripravah na preizkus znanja. Najpogostejši razlog za nevključevanje je neodvisnost otrok pri matematiki, na drugi strani pa starše ovira pomanjkanje časa. Pomembna povezanost se je pokazala med odnosom staršev do matematike in uspehom otrok pri matematiki. Starši z boljšim odnosom do matematike imajo otroke z boljšimi ocenami. Poleg tega so za uspeh otrok pomembna tudi izobrazbena pričakovanja staršev.
Ključne besede: starševska vpletenost, matematično izobraževanje, odnos do matematike, matematične aktivnosti
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 105; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

8.
Vpliv interaktivnosti na učinkovitost poučevanja biologije z IKT
Peter Žnuderl, 2016, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je v letih 2011–2014 potekal projekt E-učbeniki pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli. Rezultat projekta so učbeniki za naravoslovne predmete v osnovni in srednji šoli. Med obveznimi naravoslovnimi predmeti niso pripravili le učbenika za biologijo. Da bi ugotovili, kako bi delo z interaktivnim elektronskim učbenikom pri biologiji vplivalo na pridobivanje znanja, smo sami pripravili vzorčne aktivnosti z orodji in po smernicah, ki so bile uporabljene za izdelavo ostalih učbenikov. Na začetku raziskave smo si zastavili dve glavni raziskovalni vprašanji: (1) Ali interaktivnost vpliva na pridobivanje znanja? in (2) Ali na pridobivanje znanja vpliva format učbenika? Poleg tega so nas zanimale razlike med uporabniki. Preučili smo vplive odnosa učencev do predmeta, učnega sklopa, načina dela, učitelja ter vpliv izkušenj glede na način dela. Za namene raziskave smo izdelali učni sklop elektronskega učbenika na temo čutil s tremi podenotami: 1. Vid, 2. Sluh, 3. Vonj, okus in tip. Uporabili smo orodje ExeCute 3.5, ki je bilo uporabljeno tudi za izdelavo učbenikov pri prej omenjenem projektu. Pridobljeno znanje smo ovrednotili z razliko točk med predtestom in potestom, ki so ga učenci rešili pred aktivnostjo in po njej. Aktivnosti smo izvedli na tri različne načine: delo s tablico, pri katerem je bil uporabljen elektronski učbenik, delo s projektorjem, kjer je prav tako bil uporabljen elektronski učbenik, ter delo s klasičnim učbenikom, ki je bil vsebinsko enak elektronskemu učbeniku z manjšimi prilagoditvami za fizični format učbenika. Za ugotavljanje razlik med učenci smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ovrednotili čustva do predmeta, odnos do učnega sklopa, načine dela in učitelja ter mnenje o izkušnjah glede na način dela. K sodelovanju v raziskavi smo povabili šole, ki so sodelovale v projektu, njihovi učenci in učitelji pa so imeli izkušnje z uporabo elektronskih učbenikov. Ugotovili smo, da interaktivnost ni vplivala na pridobivanje znanja. Delo z elektronskim in klasičnim učbenikom je imelo primerljiv vpliv na pridobljeno znanje. Učenci so najmanj znanja pridobili z delom s projektorjem, ki je bil najbolj pasiven način dela v raziskavi. Pri delu s projektorjem je bil uporabljen elektronski učbenik, tako format učbenika ni vplival na pridobivanje znanja. Razlike med skupinama A in B so bile večinoma ali nepomembne ali manj pomembne, nekoliko bolj je odstopala skupina C. Pri analizi testov so rezultati sklopa o vonju, okusu in tipu pri vseh skupinah, ne glede na način dela, odstopali od sklopov o vidu ter sluhu. Ker se je odstopanje pojavilo pri vseh skupinah, ni bistveno vplivalo na skupen rezultat, je pa onemogočilo določitev povezave med različnimi odnosi (do učitelja, predmeta, sklopa ter načina dela) in izkušnjami z uporabo posameznih učnih pripomočkov (tablica, projektor in klasični učbenik) ter pridobljenim znanjem.
Ključne besede: elektronski učbenik, klasični učbenik, projektor, interaktivnost, čustva, izkušnje, pridobivanje znanja.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 83; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (3,23 MB)

9.
Formativno vrednotenje z uporabo IKT orodij
Damjana Podpečan, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo preverjanje in ocenjevanje znanja, pri čemer je posebna pozornost namenjena formativnemu ocenjevanju. V prvem delu naloge so opisane značilnosti preverjanja in ocenjevanja, navedena so načela, vrste in oblike, predstavljeni so nameni in merske karakteristike. V nadaljevanju pa je podrobneje predstavljeno formativno ocenjevanje. Podani so pogoji, namen, oblike ter predstavljene prednosti in slabosti formativnega vrednotenja. Predstavljenih je tudi nekaj aktivnosti, ki jih lahko učitelji uporabijo pri pouku matematike, z namenom formativnega spremljanja. Nazadnje pa so predstavljena še IKT orodja, ki se lahko uporabljajo za formativno vrednotenje. V praktičnem delu magistrskega dela pa je v programu Hot Potatoes pripravljeno vrednotenje za temo Pitagorov izrek. Ker pa so se skozi pripravo formativnega vrednotenja odkrile določene pomanjkljivosti omenjenega programa, je eden izmed formativnih testov, izdelan še v orodju Moodle, ki odpravlja pomanjkljivosti, ugotovljene za program Hot Potatoes.
Ključne besede: vrednotenje znanja, formativno vrednotenje, IKT orodja za vrednotenje.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 134; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (3,42 MB)

10.
Avtomorfizmi trikotnih matričnih algeber
Bogdan Lopert, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so na algebri zgornje trikotnih matrik obravnavani in karakterizirani avtomorfizmi, jordanski izomorfizmi in Liejevi avtomorfizmi. V delu dokažemo,da je vsak avtomorfizem na algebri zgornje trikotnih matrik Tn(K), kjer je K komutativen kolobar z enoto, notranji. Vsak jordanski izomorfizem ki slika iz algebre Tn(K) v poljubno algebro A, je bodisi izomorfizem bodisi antiizomorfizem natanko tedaj, ko je kolobar K povezan. Vsak Liejev avtomorfizem na algebri Tn(F), kjer je F polje, se lahko zapiše kot vsota avtomorfizma in linearne preslikave, ki slika v center algebre Tn(F) in uniči komutatorje ali pa kot vsota negativnega antiavtomorfizma in linearne preslikave, ki slika v center algebre Tn(F) in uniči komutatorje.
Ključne besede: algebra, zgornje trikotna matrična algebra, avtomorfizem, antiavtomorfizem, jordanski avtomorfizem, Liejev avtomorfizem.
Objavljeno: 25.11.2016; Ogledov: 104; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (249,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici