SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 258
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kvantno računalništvo in Groverjev algoritem
Tinkara Marčec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava teoretičen pristop k razumevanju kvantnega računalništva in opisuje kvantni algoritem kot primer uporabnosti hitro se razvijajočega področja. Delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu je podrobneje opisana matematična podlaga, potrebna za razumevanje kvantnega računanja, ki obsega kompleksna števila, vektorske prostore in razširitve ter linearne transformacije. Drugi del opisuje fizikalne osnove in temeljne definicije ter razlage kvantne mehanike, iz katere se razvija področje kvantnega računalništva. Kvantni mehaniki sledi poglavje kvantnega računalništva, v katerem so predstavljeni osnovni koncepti in elementi, s katerimi je možno graditi kvantne algoritme. Predstavljen je tudi model kvantnega računanja, katerega se poslužujejo raziskovalci in razvijalci na področju odkrivanja novih kvantnih algoritmov. V zadnjem delu magistrske naloge je opisan Groverjev algoritem, eden izmed prvih kvantnih algoritmov, ki prikazuje uporabnost kvantnega računalništva v prihodnosti.
Ključne besede: linearne transformacije, kvantno računalništvo, kubit, kvantna vrata, kvantno vezje, Groverjev algoritem
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (653,07 KB)

2.
Primerjava ekofizioloških odzivov enoletnih in dvoletnih rastlin česnovke
Katarina Šerc, 2018, magistrsko delo

Opis: Vrsta Alliaria petiolata velja za najprepoznavnejšo invazivko gozdov vzhodne Amerike in južne Kanade, kamor se je razširila iz Evrazije. Alliaria petiolata je dvoletnica, za katere je značilno obdobje t.i. enoletne regeneracije. Takrat rastlina izoblikuje bazalno rozeto, ki mora preživeti do prihodnje vegetacijske sezone, v kateri rastlina oblikuje visoke cvetoče poganjke, ki plodijo, rastlina pa s koncem sezone propade. Zaradi razlik v pojavnosti in življenjskem ciklu obeh tipov rastlin, sem pričakovala funkcionalne razlike v med listi. V nalogi sem na terenu proučevala ekofiziološke razlike med listi prvoletne rozete in listi drugoletne cvetoče rastline ter razlike v potencialni alelopatski uspešnosti obeh tipov. Primerjala sem količino klorofila v listu, ocenjeno kod vrednost SPAD, fluorescenco klorofila in prevodnost listnih rež. Pri tem sem spremljala tudi abiotske dejavnike. Ker je za vrsto A. petiolata značilno alelopatsko delovanje, sem s pomočjo biološkega kalitvenega testa (Lepidium test) v laboratoriju potrdila, da je A. petiolata alelopatsko učinkovita. Preverila sem vodne ekstrakte ter hlapljive substance, pri čemer so me zanimale razlike v delovanju alelopatskih učinkovin na kalitev semen in rast kalic testne rastline. Raziskava je bila omejena na spomladanski čas v mesecu maju leta 2017, ko rastline cvetijo, a še ne tvorijo plodov. Terensko delo je zajemalo tri lokacije v Mariboru: Koblarjev zaliv, Mariborski otok in obgozdni rob za trgovinskim centrom v okolici fakultete. Z izvedenimi meritvami sem potrdila, da so rozete v primerjavi s cvetočimi rastlinami fotosintetsko aktivnejše. Tako je v prvem letu življenjskega cikla vrste A. petiolata povečana količina klorofila in prevodnost listnih rež. Prav tako imajo listi prvoletne rozete višjo alelopatsko učinkovitost v primerjavi z učinkovanjem listov cvetoče rastline, kar se je izkazalo tako za hlapljive snovi kot za vodni ekstrakt listov. Razloge za večjo učinkovitost rastlin v prvem letu lahko najdemo v ekološki strategiji vrste, ki mora preživeti prvo leto in nakopičiti dovolj energije, da v drugem letu hitro zraste, zacveti in razvije semena ter tako nadaljuje generacije in ohranja vrsto.
Ključne besede: Alliaria petiolata, alelopatija, dvoletnice, Lepidium test, ekofiziologija, funkcionalna ekologija
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Kombinatorična teorija iger
Nejc Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo izbrane vsebine s področja kombinatorične teorije iger. V uvodnih poglavjih predstavimo primere preprostih kombinatoričnih iger ter navedemo nekatere osnovne definicije in trditve, na katerih temelji teorija kombinatoričnih iger. Predstavimo dokaz Zermelovega izreka in podamo več primerov osnovnih strategij, ki jih igralca uporabljata pri igranju. Glavni poudarek je na igrah normalnega tipa, pri katerih zmaga tisti igralec, ki napravi zadnjo potezo. Ob tem obravnavamo pojme kot so: položaj in njegov tip, vsota položajev in ekvivalenca položajev, na katerih temelji kombinatorična teorija iger. V drugem delu predstavimo kombinatorično teorijo nepristranskih iger ob pomoči igre Nim in dokažemo Sprague-Grundyev izrek, ki nam omogoča celostno razumevanje ekvivalence pri nepristranskih igrah. Podobno predstavimo tudi njegovo različico za pristranske igre ob pomoči igre Hackenbush. Skozi celotno magistrsko delo povezujemo in odkrivamo zveze med obravnavanimi vsebinami, ki jih dopolnjujemo z rešenimi praktičnimi primeri.
Ključne besede: Zermelov izrek, strategije, igre normalnega tipa, nepristranske in pristranske igre, Sprague-Grundyev izrek.
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 32; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
Variabilnost lobanje mišjih hrčkov (rod Calomyscus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Barbara Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje treh vrst mišjih hrčkov: pakistanskega mišjega hrčka (C. baluchi), plemenitega mišjega hrčka (C. grandis) in hotsonskega mišjega hrčka (C. hotsoni). V raziskavo sem vključila tudi osebke katerih binarno ime ni znano – Calomyscus sp. Med 120 osebki, ki so del muzejskih zbirk, sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, geografsko in medvrstno variabilnost, ter alometrijo v velikosti in obliki ventralne strani lobanje. Z analizo morfološke variabilnosti pri C. baluchi nisem zaznala sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti in obliki lobanje. Iz tega sklepam, da je stopnja kompeticije med istospolnimi osebki majhna. Geografsko in medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem analizirala pri šestih geografskih vzorcih (OTU-jih) treh vrst: C. baluchi, C. grandis in C. hotsoni. Variabilnost v velikosti lobanje med posameznimi vrstami sem preverila z analizo variance, ki je bila visoko signifikantna. Predstavniki C. baluchi iz Kabula so imeli največje lobanje, nekoliko manjši so bili C. hotsoni iz Kermana, presenetljivo najmanjši pa C. grandis iz Tehrana. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti so pokazale, da so razlike med vsemi skupinami signifikantne, z izjemo C. hotsoni, ki z večino drugih OTU-jev ni dosegel signifikantne razlike. Nesignifikantnost rezultatov sem pripisala nizkemu številu osebkov v vzorcu (n = 3). Glede na prvo diskriminantno funkcijo sta se formirali dve skupini, C. baluchi in C. grandis. Obe vrsti sta se razlikovali v dolžini slušnega kanala, širini ličnega loka in dolžini gobčnega dela lobanje. Najdaljšo Prokrustovo razdaljo sem zabeležila med C. baluchi in Calomyscus sp., kar pomeni, da je med njima bila oblikovna variabilnost lobanje največja. Istovrstna primerjava lobanje je pokazala, da se velikost in oblika lobanje C. baluchi iz različnih OTU-jev statistično značilno razlikujejo. Posteriorno testiranje je izkazalo signifikantno razliko med osebki iz provinc Kabul in Kandahar. Provinci sta precej oddaljeni druga od druge in sklepam, da so osebki najverjetneje izpostavljeni različnim okoljskim pritiskom. V zadnjem delu naloge sem z analizo alometrije ugotovila tesno povezanost oblike in velikosti lobanje mišjih hrčkov. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh vrstah linearen. Ob izključitvi alometrije se je prekrivanje morfoprostorov bistveno povečalo. Iz tega sklepam, da ima alometrija pomembno vlogo v morfologiji lobanj mišjih hrčkov.
Ključne besede: Calomyscus, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska in medvrstna variabilnost, alometrija
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
Teorija pričakovane koristnosti v zavarovalništvu
Maja Šket, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana teorija koristnosti, ki se uporablja za predstavitev preferenc posameznika. Če posameznik preferira izbiro a pred izbiro b, potem funkcija koristnosti pripiše izbiri a večje število kot izbiri b. Prvi del magistrske naloge je teoretičen, kjer je najprej razložena teorija koristnosti pri gotovih izbirah. Nato sledi teorija koristnosti v tveganih pogojih, ki sta jo razvila John Von Neumann in Oskar Morgenstern in je osnova za praktični del. Pri praktičnem delu je opisan odnos posameznika do tveganja in uporaba pričakovane koristnosti pri zavarovanjih za izračun premij.
Ključne besede: teorija pričakovane koristnosti, funkcija koristnosti, tveganje, zavarovanje, premija.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (553,41 KB)

6.
Napovedovanje GPS sledi z globokimi nevronskimi mrežami
Jernej Borlinić, 2018, magistrsko delo

Opis: Metode strojnega učenja vse bolj prodirajo v vsa področja modernega gospodarskega in raziskovalnega okolja. Obstoječi algoritmi dosegajo vrhunske rezultate pri nalogah kot so prepoznavanje slik, razumevanje besedil in govora ipd. Avtomatizirane rešitve takšnih nalog so še nedavno veljale za nedosegljive. V tej magistrski nalogi pregledamo najpopularnejše globoke nevronske mreže, iz njih sestavljene modele in njihove načine učenja. S pridobljenim znanjem in večkratnim testiranjem v drugem delu, razvijemo model globoke nevronske mreže za napovedovanje GPS sledi. Osnovno testiranje modela poteka na lastnem naboru sintetično ustvarjenih podatkov. Dva najuspešnejša modela v nadaljevanju učimo s pomočjo izbranih realnih podatkov pridobljenih od podjetja GoOpti d. o. o. Končni izpopolnjen model pa učimo z razširjenim naborom realnih podatkov. V magistrski nalogi so opisani izbira in implementacija modela, način učenja, ustvarjanje in pridobivanje naborov podatkov in pridobljeni rezultati.
Ključne besede: Strojno učenje, globoko učenje, globoke nevronske mreže, povratne nevronske mreže.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (9,58 MB)

7.
S principi kompleksnih mrež do karakterizacije korelirane dinamike delniških trgov
Nina Šilovinac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo inovativen komputacijski pristop, ki temelji na teoriji kompleksnih mrež, in ga uporabimo za kvantitativni opis dinamike trgovanja z delnicami. Z avtomatiziranim pridobivanjem podatkov, njihovim filtriranjem in obdelavo smo podatke pripravili za izgradnjo dveh vrst funkcionalnih finančnih mrež. Prva temelji na korelirani dinamiki dnevnega trgovanja, druga pa na korelacijah v dolgoročnih trendih, opisanih z mesečnim povprečjem. Obe mreži smo vizualizirali, izračunali njune topološke lastnosti in jih primerjali z drugimi realnimi mrežami. Proučevali smo tudi dinamično spreminjanje funkcionalnih finančnih mrež in ugotovili, da so iz sprememb topoloških lastnosti razvidni pretresi finančnih trgov, kot je bila finančna kriza v letu 2007. S principi multipleksne mreže smo proučevali tudi zvezo med korelirano dinamiko dnevnega trgovanja in mesečnih trendov. Na koncu smo tudi analizirali, kako se sovisno trgovanje kaže z vidika posameznih držav in ovrednotili deležnike za stabilnost posameznih delnic. Naše ugotovitve kažejo, da ima uporaba sodobnih teoretskih orodij s področja kompleksnih mrež velik potencial na področju ekonofizike in kvantitativnega finančništva.
Ključne besede: ekonofizika, kompleksne mreže, delniški trg, korelirana dinamika, časovne mreže, trgovanje, funkcionalne mreže, dolgoročni trendi, dnevno trgovanje, topološke lastnosti, realne kompleksne mreže, finančna kriza, multipleksna mreža, kvantitativno finančništvo, karakterizacija, fizika, magistrsko delo, Šilovinac
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

8.
Morfometrična analiza mandibul velikega voluharja, Arvicola terrestris (Linnaeus, 1758)
Nuša Nezman, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je bila morfometrična analiza variabilnosti mandibule pri velikem voluharju, Arvicoli terrestris (Linnaeus, 1758). Raziskovani material je zajemal 597 osebkov z različnih geografskih območij: iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Španije, Švice, s Češke, Madžarske in Slovaške. Material izvira iz različnih muzejskih zbirk. Zaradi izredne ekološke plastičnosti velikega voluharja, največje evropske voluharice, prihaja med populacijami do izrazite variabilnosti v telesni velikosti in obliki. Namen dela je bil s pomočjo geometrijske morfometrije odkriti, ali obstajajo razlike v velikosti in obliki spodnje čeljustnice (mandibule) med živalmi z različnih geografskih območij, in oceniti razlike med spoloma. Po določitvi 13 oslonilnih točk na mandibulah smo opravili uni- in multivariatne analize. Preverjanje morebitnih razlik v velikosti in obliki je potekalo ločeno. Pri preverjanju sekundarnega spolnega dimorfizma smo ugotovili, da ne prihaja do razlik med spoloma, zato smo v nadaljevanju raziskave oba spola obravnavali skupaj. V nadaljevanju smo pri preverjanju geografske variabilnosti v velikosti mandibul znotraj vrste Arvicola terrestris prepoznali tri velikostne razrede. V najmanjši razred so se uvrščale mandibule vseh osebkov iz Avstrije in večine osebkov iz Švice, največje mandibule pa so imeli osebki, ulovljeni na območju Bolgarije, Madžarske in Nemčije. Izstopal je material iz Španije, ki je zajemal devet osebkov vrste Arvicola sapidus. Tudi pri preverjanju geografske variabilnosti v obliki smo opazili razlike. Te smo zaznali tako na sprednjem predelu z meljaki kot tudi na veji mandibule s tremi odrastki. Celotna mandibula postaja krajša in kompaktnejša. Pri analizi kopičenja na osnovi oblike smo prepoznali sedem skupin, ki so bile geografsko ustrezne.
Ključne besede: veliki voluhar, Arvicola terrestris, spodnja čeljustnica, mandibula, oslonilna točka, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

9.
Sinteza koordinacijskih spojin železa s piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid, izonikotinamid)
Nejc Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin železa z izbranimi piridinkarboksamidi (pikolinamid, nikotinamid in izonikotinamid). Opravljenih je bilo 20 sintez, pri katerih smo spreminjali sintezne pogoje in izbrane reagente. Najpogosteje uporabljeno topilo je bilo metanol. Sintezne produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, infrardečo spektroskopijo in strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati novo koordinacijsko spojino s kemijsko formulo (isnH)2[Fe(isn)2(SO4)2(H2O)2]·H2O, katere struktura do sedaj še ni bila opisana. Spojina je bila produkt dveh sintez (NB19 in NB20), pri katerih smo kot reagenta uporabili izonikotinamid in železov(II) sulfat heptahidrat. Sintezi smo izvedli z mešanjem pod refluksom.
Ključne besede: koordinacijska spojina, ligand, železo, piridinkarboksamidi, izonikotinamid, rentgenska praškovna difrakcija, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, monokristalna analiza.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (8,04 MB)

10.
Številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)
Nastja Mencinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Velikost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja (I. typographus) (Coleoptera: Scolytinae) lahko ocenjujemo po različnih metodah. Ena od teh je uporaba feromonskih pasti. Z njihovo pomočjo lahko iz gozda odstranimo veliko število ciljnih osebkov (I. typographus). V pasti pa se ujamejo tudi neciljne žuželke – gre namreč za prestrezne pasti, v katere se po naključju zaletijo predvsem tiste žuželke, ki jih privlači vonj feromonov I. typographus in vonj po razkroju živali. Med njih spadajo plenilci in parazitoidi smrekovega lubadarja in drugi saproksilni hrošči, ki predstavljajo pomemben element gozdnih ekosistemov in vplivajo na dinamiko populacij podlubnika. Z masovnim lovom lubadarjev iz ekosistema odstranimo tudi njihove plenilce in parazitoide, kar lahko celo podaljša izbruh lubadarjev. V magistrski nalogi nas je zanimala številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti. Raziskava je potekala leta 2016 na Hrvaškem, na območju Žitnik (občina Gospič). Uporabili smo tri tipe pasti - Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past s 6 posodami in Lindgrenova večlijakasta past z 12 posodami, ki so bile opremljene s feromonom za vrsto I. typographus (Pheroprax®). Z vstavljanjem mrežic, z velikostjo odprtine 5 mm, nad zbirne posode v polovico feromonskih pasti smo skušali ugotoviti, ali takšna modifikacija pasti vpliva na zmanjšanje stranskega ulova. Za testiranje vpliva pasti in prisotnosti mreže nad zbirno posodo smo uporabili posplošen linearni mešan model (angl. Generalized linear mixed model – GLMM) na osnovi negativne binomske porazdelitve in izračunali indeks specifičnosti pasti (Specificity index). Ugotovili smo, da pasti, ki so modificirane z mrežo, ulovijo manjše število I. typographus, razen v primeru Theysohnove pasti, ki je ulovila enako število ciljnih osebkov. Pasti z mrežo ulovijo statistično značilno manj neciljnih osebkov velikosti nad 6 mm. Pri kategorijah velikosti pod 4 mm in med 4 in 6 mm je viden vpliv tipa pasti, medtem ko mreža ni imela vpliva na količino ulova.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, kairomoni, feromonske pasti, Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past, plenilci, parazitoidi
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici