SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Ključne besede: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,93 MB)

2.
Kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli
Alenka Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli. V prvem delu na kratko predstavimo, kaj je kreativnost na splošno, kako jo opredeljujejo nekateri avtorji in kaj za nas pomeni kreativnost. V drugem delu se osredotočamo na kreativnost v matematiki, na načine, kako jo lahko ugotavljamo in katere so tiste karakteristike, ki so za kreativne posameznike značilne. Osrednji del magistrskega dela predstavlja tretji del, kjer navedemo nekatere konkretne primere, s katerimi lahko učitelj spodbuja kreativnost učencev.
Ključne besede: kreativnost, kreativnost v poučevanju matematike, karakteristike kreativnih posameznikov, načini za spodbujanje matematične kreativnosti
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,11 MB)

3.
Spremembe enegije pri kemijskih reakcijah elementov s klorovodikovo kislino in z vodikovim peroksidom
Aljaž Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bila opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju s koncentrirano klorovodikovo kislino kot endotermno ali eksotermno in opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju z vodikovim peroksidom kot endotermno ali eksotermno. Kemijske reakcije sem izvajal v digestoriju, kjer sem s pomočjo Vernierjevega vmesnika spremljal spreminjanje temperature v določenem časovnem intervalu. Reakcije sem izvajal z vsemi elementi, ki so bili na voljo v laboratoriju, zajel pa sem tako skupino kovin in nekovin kot skupino polkovin. Reakcije so potekale pri približno enakih pogojih. V nalogi sem predstavil lastnosti posameznih elementov iz skupine kovin, polkovin in nekovin ter s primeri preproste razlage spreminjanja energije pri kemijskih reakcijah skušal predlagati učiteljem, kako se lotiti usvajanja te snovi v razredu. Z rezultati naloge sem želel izpostaviti najbolj tipične eksotermne in endotermne reakcije elementov s kislino ali peroksidom, ki sicer niso tako pogosti pri obravnavanju snovi v šolah, a vendar so v naravi prisotni in uporabni. S tem sem želel spodbuditi učitelje k obravnavi v šoli.
Ključne besede: energija pri kemijskih reakcijah, entalpija, eksotermna kemijska reakcija, endotermna kemijska reakcija, elementi v elementarnem stanju, vodikov peroksid, klorovodikova kislina, sistem, okolica
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,49 MB)

4.
Poučevanje o gravitacijskih valovih pri fiziki v slovenskih gimnazijah
Sebastjan Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Splošna teorija relativnosti je že skoraj stoletje nazaj napovedala obstoj gravitacijskih valov, vendar nam je šele razvoj tehnologije omogočil neposredno opazovanje njegovega fizikalnega vpliva. Ta dosežek ni le ponovno potrdil splošne teorije relativnosti, temveč nam je podal revolucionaren način pridobivanja informacij na področju astrofizike, neodvisno od spektra elektromagnetnega valovanja, s čimer smo nazadnje pridobili tudi nov vidik razumevanja številnih astrofizikalnih objektov in procesov ter razvoja zgodnjega vesolja. Za odkritje obstoja gravitacijskih valov je bilo izkazano precejšnje zanimanje, tudi s strani širše javnosti, saj je bilo njihovo odkritje izpostavljeno v različnih medijih. Mladoletniki, na katere imajo mediji prav največji vpliv, pogosto iščejo dodatne informacije o aktualni temi, bodisi s samostojnim raziskovanjem ali pri svojem učitelju (v tem primeru učitelju fizike). Učni načrt fizike za gimnazijo ne vsebuje vsebin v zvezi z odkritjem in opisom gravitacijskih valov, zato bi bilo treba za vsaj osnovno razumevanje tega kompleksnega pojava dijakom zagotoviti ustrezno fizikalno predznanje v obliki poglobitve ali dopolnitve nekaterih učnih vsebin. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom je bilo ugotovljeno, da je učni načrt za fiziko fleksibilen v tolikšni meri, da ob uvodni poglobitvi in dopolnitvi nekaterih vsebin omogoča zadostno fizikalno predznanje, potrebno za razumevanje vsebin o gravitacijskih valovih, v okviru vsebinsko nerazporejenih ur pa celo v formalnem smislu omogoča njihovo obravnavo. Veljavnost in učinkovitost tega spoznanja sta bili preverjeni z didaktičnim eksperimentom.
Ključne besede: gravitacijski valovi (GV), splošna teorija relativnosti, učni načrt za fiziko, didaktični eksperiment.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,78 MB)

5.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (3,97 MB)

6.
Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)
Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,98 MB)

7.
Pomen discipline pri pouku Tehnike in tehnologije na osnovnih šolah v Celju
Alex Wirth, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo disciplino pri pouku Tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Tehnika in tehnologija ni predmet pri katerem bi učenci mirno sedeli in samo poslušali učitelja. Vendar pa je neka stopnja discipline tudi pri tem predmetu potrebna, da lahko učenci sledijo učni snovi in da ni ogrožena varnost pri praktičnem delu. V našem delu predstavimo rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili učitelji Tehnike in tehnologije z vse Slovenije (sodelovalo je 133 učiteljev) in rezultate intervjuja, ki smo ga izvedli z učitelji Tehnike in tehnologije v Celju (sodelovalo je sedem učiteljev s šestih šol). Podamo tudi predloge na kakšen način vzpostaviti disciplinirano okolje.
Ključne besede: Tehnika in tehnologija, disciplina, pouk, osnovna šola
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

8.
Fiziološke značilnosti vodne solate (Pistia stratiotes L.) vzdolž temperaturnega gradienta
Tina Urek, 2017, magistrsko delo

Opis: Invazivnost tujih vrst je povezana z njihovimi ekofiziološkimi odzivi na nove stresne dejavnike. Pistia stratiotes je invazivna tropska rastlina, zato smo z rezultati magistrskega dela želeli ugotoviti njene fiziološke značilnosti vzdolž temperaturnega gradienta v mokrici Topla pri Prilipah. Strugo mokrice smo razdelili na 10 lokacij, ki so se razlikovale glede na temperaturo vode. Ugotavljali smo, katera temperatura vode je optimalna za največji prirast in najboljše možnosti za vegetativno razmnoževanje. Merili smo, kako sta fotokemična učinkovitost in vrednost klorofila v listu (vrednost SPAD) odvisni od temperature okolja. Rezultati meritev so pokazali, da je za P. stratiotes najoptimalnejša temperatura od 25 °C do 30 °C. Rastline pri nižjih temperaturah od 21 °C niso uspevale, prav tako so pri temperaturi nad 35 °C začele rumeneti. Temperatura vode vpliva tudi na temperaturo rozete, ki je enaka temperaturi vode, ter na temperaturo lista, ki je v povprečju za 1 °C hladnejši od temperature vode. Zraven temperature vode imajo velik vpliv tudi temperatura zraka, hranila in pH vode. S pomočjo testa kalivosti ugotavljamo, da se vrsta v mokrici Topla pri Prilipah ob razmnoževanju s stoloni, uspešno razmnožuje tudi s semeni, ki preživijo temperature pod 0 °C in skladiščenje v sedimentni semenski banki.
Ključne besede: vodna solatA, temperaturni gradient, rast, razmnoževanje, fotokemična učinkovitost, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, kalitev
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,33 MB)

9.
Pridobivanje transglutaminaze iz bakterije streptomyces platensis
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Streptomyces platensis je bakterija iz rodu Streptomyces. V rod Streptomyces spadajo nitaste bakterije, ki jih najdemo v prsti. Bakterije Streptomyces uspevajo pri pH 6,5 – 8,0 in v temperaturnem območju med 25 °C in 35 °C. Za S. platensis je značilna proizvodnja zunajceličnih encimov, ki se uporabljajo za industrijske namene. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti kako sprememba pH v celični suspenziji S. platensis vpliva na maso celic S. platensis, aktivnost encima transglutaminaza in koncentracijo skupnih proteinov v bakterijski suspenziji S. platensis. Celično suspenzijo S. platensis smo inkubirali v inkubacijskem stresalniku 8 dni pri temperaturi 28 °C in ob rahlem stalnem stresanju. Naredili smo 3 izvedbe, pri katerih smo v procesu inkubiranja celične suspenzije S. platensis spreminjali pogoje pH. Pri vseh 3 izvedbah inkubiranja celične suspenzije S. platensis v odvisnosti od inkubacijskega časa smo ugotovili, da medtem ko se je pH celične suspenzije zniževal, so koncentracija proteinov, aktivnost transglutaminaze in prirast suhe mase celic naraščale. Po treh različnih izvedbah se je izkazalo, da je za gojenje celične suspenzije S. platensis najugodnejši začetni pH 6,7 in inkubiranje pri temperaturi 28 °C ob rahlem stresanju ter brez dodatnega spreminjanja pH. Spreminjanje oziroma uravnavanje pH na začetku procesa ali med celotnim procesom inkubiranja celične suspenzije S. platensis ni ugodno za uspešno gojenje bakterije S. platensis, saj se celoten proces pospeši in bakterije hitreje propadejo.
Ključne besede: S. platensis, aktivnost transglutaminaze, koncentracija proteinov, pH, masa celic.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,08 MB)

10.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Ključne besede: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici