1. Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko deloJuš Polanšek, 2023, magistrsko delo Opis: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene. Ključne besede: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi. Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,36 MB) |
2. Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije : magistrsko deloEva Gorjup, 2023, magistrsko delo Opis: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih
habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja,
kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino
funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave
je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez
rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal
apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso
hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s
prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum).
Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko,
Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne
baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov,
obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med
poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega
širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini).
Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo
podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede
pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za
katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato
manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna
korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V
traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi
obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial
vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in
pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega
nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili
tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med
poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto),
II
največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave
predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na
obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno
vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih. Ključne besede: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000 Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 16; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Barvanje povezav grafa z najmanjšim številom palet : na študijskem programu Izobraževalna matematika in izobraževalno računalništvoKarmen Bregač, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo paletno barvanje povezav in paletni indeks različnih družin grafov. Dobro barvanje povezav je barvanje, pri katerem velja, da nobeni incidenčni povezavi nista pobarvani z enako barvo. Dobro barvanje povezav grafa za vsako vozlišče definira množico barv incidenčnih povezav. Takšno množico imenujemo paleta vozlišča. V literaturi se avtorji večinoma osredotočajo na barvanje povezav grafov, pri katerem je uporabljeno največje možno število palet. Mi se bomo osredotočili na iskanje takšnega barvanja povezav grafa, za katerega bo veljalo, da je barvanje dobro in pri katerem bo uporabljeno najmanjše možno število palet, ki ga imenujemo paletni indeks grafa.
Na začetku spoznamo osnove teorije grafov, ki nam pomagajo pri nadaljnjem razumevanju teorije. V osrednjem delu magistrske dela ugotovimo, da nas dobro barvanje z najmanjšim številom možnih barv ne pripelje vedno do najmanjšega števila palet. Spoznamo tudi, kako poiskati paletne indekse nekaterih znanih družin grafov in posebnih primerov grafov, pri katerih namesto minimalnega barvanja povezav uporabimo barvanje z večjim številom barv. Ključne besede: Barvanje povezav, paletno barvanje povezav, paletni indeks. Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 34; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,34 MB) |
4. Modeliranje cen nepremičnin - primer stanovanjskih hiš : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaAljaž Herman, 2023, magistrsko delo Opis: V nalogi bo obravnavan model napovedi oz. ocene cene nepremičnin za primer stanovanjskih hiš, ki temelji na principu multiple regresije. Analiza, ocena parametrov in testiranje ustreznosti modela bo izvedeno na osnovi realnih podatkov, pridobljenih iz Evidence trga nepremičnin. Vzorec zajema podatke za obdobje od 2007 do 2022.
V prvem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča funkcij in metod, ki so uporabljene pri izgradnji modela. Sledi poglavje o postopkih vrednotenja, kjer so opisane spremenljivke, funkcijske oblike modelov in mere primernosti ter ustreznosti. Zadnji sklop
zajema opis postopka izgradnje modela in samo analizo rezultatov. Ključne besede: nepremičninski trg, stanovanjske hiše, modeliranje, regresija, cenilka najmanjših kvadratov Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 33; Prenosov: 8
Celotno besedilo (480,04 KB) |
5. Izvedba eksperimentalnega dela v 8. in 9. razredih pri predmetih biologija in kemija v času zaprtja šol zaradi pandemije : magistrsko deloKarin Hvalec, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok. Ključne besede: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Tranzitivni topološki dinamični sistemi z zaprtimi relacijami : magistrsko deloMatic Simonič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu posplošimo tranzitivne dinamične sisteme do tranzitivnih di-
namičnih sistemov z zaprtimi relacijami. Predstavimo lastnosti DO-tranzitivnih in
tranzitivnih topoloških dinamičnih sistemov z zaprtimi relacijami ter njihove povezave
z DO-tranzitivnimi in tranzitivnimi topološkimi dinamičnimi sistemi. Ključne besede: metrični prostor, kompaktni metrični prostor, zaprte relacije, Ma-
havierjev produkt, dinamični sistem, CR-dinamični sistem, tranzitivna točka, DO-
tranzitivni CR-dinamični sistem, tranzitivni CR-dinamični sistem. Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 32; Prenosov: 3
Celotno besedilo (871,08 KB) |
7. Vpliv dolžine DNK zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4 na nastanek tekočekristalnih faz : magistrsko deloMelani Potrč, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv dolžine linearnih agregatov, ki jih tvorijo z gvaninom bogati oligonukleotidi treh različnih DNK zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4 na nastanek tekočekristalnih faz. Omenjena zaporedja imajo sposobnost tvorbe DNK kvadrupleksov in so povezana z nastankom nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta amiotrofična lateralna skleroza in frontotemporalna demenca. Meritve so bile izvedene z eksperimentalnima metodama dinamično sipanje svetlobe in polarizacijska optična mikroskopija. V magistrskem delu predstavimo pripravo vzorcev DNK zaporedij za izvedbo meritev z obema metodama, postavitev eksperimenta in potek meritev. V prvem delu meritev smo z dinamičnim sipanjem merili intenziteto sipane svetlobe v odvisnosti od časa. Opazili smo dva difuzijska načina, hitrega in počasnega. Predpostavljamo, da hitri difuzijski način opisuje dinamiko kvadrupleksnih agregatov in iz izračunanih difuzijskih koeficientov določimo dolžine agregatov posameznih raztopin DNK zaporedij. Difuzijski koeficient za zaporedje (G4C2) je 0,2∙10^(-10) m^2/s, kar pomeni, da zaporedje tvori izjemno dolge agregate, z dolžinami več kot 80 nm. Za zaporedje (G4C2)2 so značilni kratki kvadrupleksi (≈3 nm), saj je difuzijski koeficient bistveno večji in znaša 1,2∙10^(-10) m^2/s. Zaporedje (G4C2)4 tvori srednje dolge agregate, z dolžino približno 10 nm, difuzijski koeficient pa znaša 0,8∙10^(-10) m^2/s. V drugem delu meritev smo se posvetili iskanju ustreznih pogojev za nastanek in opazovanje tekočekristalnih faz zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4. S pomočjo polarizacijske optične mikroskopije smo ugotovili, da vsa tri zaporedja pri dovolj visokih koncentracijah kažejo kromonično tekočekristalno obnašanje z nematsko in kolumnarno heksagonalno fazo. Ugotovili smo, da je za formiranje agregatov in tekočekristalnih faz značilen zapleten strukturni polimorfizem. Kljub podobni kemijski strukturi naših DNK zaporedij smo opazili tvorbo različno dolgih agregatov, kar se opazi tudi pri različnih teksturah nastalih kromoničnih faz. Ključne besede: DNK, oligonukleotidi, kvadrupleksi, dinamično sipanje svetlobe, difuzijski koeficient, velikost agregatov, polarizacijska optična mikroskopija, tekoči kristali, tekočekristalne faze Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,02 MB) |
8. Racionalne involucije : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaIvan Mastev, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu določamo dvodimenzionalne racionalne involucije s pomočjo določenih metod v računski komutativni algebri. Najprej poiščemo vse dvodimenzionalne racionalne involucije, ki imajo v števcih in imenovalcih polinome stopnje ena, nato pa poiščemo vse dvodimenzionalne racionalne involucije, ki imajo v števcih in imenovalcih polinome stopnje dve.
Zapisana je teorija, ki se uporablja pri določanju teh involucij, kot tudi vsi algoritmi, ki omogočajo iskanje rešitev. Ključne besede: racionalne involucije, ideal, groebnerjeva baza, afina raznoterost, polinomi Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 58; Prenosov: 12
Celotno besedilo (533,17 KB) |
9. Tranzitivni topološki dinamični sistemi : magistrsko deloRenato Petek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi podrobno predstavimo nekatere lastnosti dinamičnih
sistemov, kot so tranzitivne in intranzitivne točke, tranzitivni dinamični
sistemi, tavajoče in ne-tavajoče množice, invariantne množice, omega limitne množice, alfa limitne množice, shift preslikave, topološke konjugacije in
vzvratne orbite ter njihove povezave s tranzitivnimi dinamičnimi sistemi. Ključne besede: Metrični prostor, kompakten prostor, tranzitivni dinamični sistem, tavajoča množica, tranzitivne in intranzitivne točk Objavljeno v DKUM: 27.07.2023; Ogledov: 158; Prenosov: 11
Celotno besedilo (531,13 KB) |
10. Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko deloLaura Kološa, 2023, magistrsko delo Opis: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru
magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine
presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje. Ključne besede: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 28
Celotno besedilo (4,17 MB) |