| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 381
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Maksimalna produkcija entropije in maksimalna shannonova informacijska entropija v encimski kinetiki
Marko Šterk, 2018, magistrsko delo

Opis: Princip maksimalne produkcije entropije je osrednji optimizacijski princip neravnovesne termodinamike. Princip je dobro raziskan in uveljavljen v sistemih, kjer je zveza med silami in tokovi linearna. Za sisteme, kjer je ta zveza nelinearna pa princip še ni povsem uveljavljen. Primer sistema, kjer je zveza med silami in tokovi nelinearna, so encimske reakcije. V tem magistrskem delu z uporabo principa maksimalne produkcije entropije analiziramo encimsko reakcijo, ki jo poganja encim trioza-fosfat izomeraza, ki je pomemben člen v procesu glikolize in s tem pri proizvodnji energije v večini organizmov. Encim poganja reverzibilno reakcijo v kateri pretvarja substrat dihidroksi acetonfosfat v gliceraldehid-3-fosfat preko vmesnega člena iz skupine enediolov. Z upoštevanjem zakona o ohranitvi mase sistema, ohranitvi encima in fiksne ravnovesne konstante reakcije pokažemo, da v neravnovesnem stacionarnem stanju sistema obstaja maksimum produkcije entropije v odvisnosti od poljubno izbrane kinetične konstante encima. Pokazano je tudi, da v stanju z maksimalno produkcijo entropije soobstajata maksimuma Shannonove informacijske entropije in kinetične fleksibilnosti, kar pomeni, da je stanje z maksimalno produkcijo entropije hkrati tudi najverjetnejše stacionarno stanje, v katerem je encim najfleksibilnejši. Tako napovedane optimalne kinetične konstante encima trioza-fosfat izomeraza primerjamo z eksperimentalno določenimi vrednostmi iz literature in s teoretičnimi napovedmi, ki so jih podali drugi raziskovalci z uporabo svojih optimizacijskih metod.
Ključne besede: trioza-fosfat izomeraza, encimska kinetika, produkcija entropije, informacijska entropija, kinetična fleksibilnost
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (773,67 KB)

2.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih držav
Kaja Beriša, 2020, magistrsko delo

Opis: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Ključne besede: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (934,67 KB)

4.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Vpliv različnih koncentracij arzenata na rast, razvoj in metabolizem ozkolistnega koščca (Berula erecta) in vitro
Anja Podgrajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Arzen je naravno razširjen element, ki lahko toksičen predstavlja nevarnost ljudem, ostalim organizmom in okolju. Z arzenom so onesnažena številna z vodo bogata območja, zato smo želeli raziskati možnosti razstrupljanja tega elementa z makrofitom ozkolistnim koščem (Berula erecta) v tkivni kulturi. Fitoremediacijski potencial B. erecta smo ugotavljali in vitro na Murashige in Scoog (1962) gojišču brez rastnih regulatorjev, ki smo mu po 14 dneh dodali arzenat (0, 0.1, 1, 10, 50 in 100 mg/l). Raziskali smo vpliv arzenata na rastne parametre, fotokemično učinkovitost FS II, vsebnost fotosinteznih barvil, antocianov, vsebnost glutationa in cisteina ter določali privzem arzena v tkivih rastlin. Nizke koncentracije arzena (0.1, 1 in 10 mg/l) so pozitivno vplivale na prirast sveže, suhe mase, na dolžino korenin in poganjkov ter na število brstov in stolonov, zelo očitno predvsem po tretjem tednu poskusa. Visoke koncentracije arzena (50 in 100 mg/l) so zavirale vse rastne parametre in zmanjšale fotokemično učinkovitost. Pri vseh obravnavah z arzenom se je znižala vsebnost fotosintetskih barvil in antocianinov. Privzem celokupnega arzena je naraščal z naraščajočo dodano koncentracijo arzena, intenzivneje v korenine, v primerjavi z nadzemnimi delih rastlin. Vsebnost glutationa in cisteina je v splošnem postopno naraščala z večanjem koncentracije dodanega arzena.
Ključne besede: Berula erecta, makrofiti, arzen, tkivne kulture, fitoremediacija, glutation.
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

6.
Stohastično modeliranje obrestnih mer
Ines Štampar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava napoved obrestnih mer in vpliv gibanja obrestnih mer na anuiteto dolgoročnega kredita. V prvem delu je na kratko povzeta teorija stohastičnih procesov, Brownovega gibanja in Itôvega procesa. Za napoved obrestnih mer so bili uporabljeni Vasickov, CIR in Hull-Whiteov model. V drugem delu so opisane lastnosti modelov ter izpeljava pričakovane vrednosti in variance. V tretjem delu sledi modeliranje 3-mesečnega Euribor-ja. Uporabljena je metoda največje verjetnosti za Vasickov in CIR model, za Hull-Whiteov model pa metoda najmanjšega verjetja. Vključene so napovedi posameznega modela in pregled gibanja naslednjih 20 let. V četrtem delu so analizirani možni načini najema dolgoročnega kredita, predvsem odločitev o fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Glede na dobljene rezultate napovedi obrestnih mer je sestavljen amortizacijski načrt in potek dolgoročnega kredita. Delo je zaključeno s poglavjem, kjer so podani odgovori na vprašanje, ali se splača najeti nov kredit in poplačati starega (glede na nizke vrednosti trenutnih obrestnih mer).
Ključne besede: Stohastični model, obrestne mere, Vasicek, CIR, Hull-White, napoved, kredit, amortizacija
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

7.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

8.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (602,39 KB)

9.
Numerična analiza toka izpušnih plinov in termične obremenitve izpušnega kolektorja
Rok Peklar, 2020, magistrsko delo

Opis: Z rastočo tematiko okoljevarstvenih težav je avtomobilska industrija primorana implementirati številne ukrepe, kot so znižati potrošnjo goriva, zmanjšati neželene izpuste in celo hrup vozila. Računska dinamika tekočin je nedvomno velika gonilna sila pri razvoju tehnoloških inovacij, saj nam da vpogled v fenomene, katerih obravnava z eksperimentalnimi metodami ni mogoča, ali pa je preprosto predraga. V primerjavi z drugimi vejami industrije, je avtomobilska industrija ena izmed prvih, ki so računsko dinamiko tekočin pričele vključevati pri razvoju komponent. Magistrska naloga prestavlja numerično analizo termične obremenitve izpušnega sistema. Proces je deljen na dva dela: analizo toka izpušnih plinov in termično analizo strukture izpušnega sistema. Za vse simulacije uporabimo programski paket za računsko dinamiko tekočin z metodo končnih volumnov AVL FIRE™. Rezultati simulacij so bili primerjani z meritvami obstoječega izpušnega sistema.
Ključne besede: Računska dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, izpušni sistem, katalizator, prenos toplote, termična analiza, AVL FIRE
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 85; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

10.
Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijo
Tea Lipovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Ključne besede: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 73; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici