Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Ključne besede: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,36 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo paletno barvanje povezav in paletni indeks različnih družin grafov. Dobro barvanje povezav je barvanje, pri katerem velja, da nobeni incidenčni povezavi nista pobarvani z enako barvo. Dobro barvanje povezav grafa za vsako vozlišče definira množico barv incidenčnih povezav. Takšno množico imenujemo paleta vozlišča. V literaturi se avtorji večinoma osredotočajo na barvanje povezav grafov, pri katerem je uporabljeno največje možno število palet. Mi se bomo osredotočili na iskanje takšnega barvanja povezav grafa, za katerega bo veljalo, da je barvanje dobro in pri katerem bo uporabljeno najmanjše možno število palet, ki ga imenujemo paletni indeks grafa. Na začetku spoznamo osnove teorije grafov, ki nam pomagajo pri nadaljnjem razumevanju teorije. V osrednjem delu magistrske dela ugotovimo, da nas dobro barvanje z najmanjšim številom možnih barv ne pripelje vedno do najmanjšega števila palet. Spoznamo tudi, kako poiskati paletne indekse nekaterih znanih družin grafov in posebnih primerov grafov, pri katerih namesto minimalnega barvanja povezav uporabimo barvanje z večjim številom barv.
Ključne besede: Barvanje povezav, paletno barvanje povezav, paletni indeks.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 34; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,34 MB)

Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok.
Ključne besede: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv dolžine linearnih agregatov, ki jih tvorijo z gvaninom bogati oligonukleotidi treh različnih DNK zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4 na nastanek tekočekristalnih faz. Omenjena zaporedja imajo sposobnost tvorbe DNK kvadrupleksov in so povezana z nastankom nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta amiotrofična lateralna skleroza in frontotemporalna demenca. Meritve so bile izvedene z eksperimentalnima metodama dinamično sipanje svetlobe in polarizacijska optična mikroskopija. V magistrskem delu predstavimo pripravo vzorcev DNK zaporedij za izvedbo meritev z obema metodama, postavitev eksperimenta in potek meritev. V prvem delu meritev smo z dinamičnim sipanjem merili intenziteto sipane svetlobe v odvisnosti od časa. Opazili smo dva difuzijska načina, hitrega in počasnega. Predpostavljamo, da hitri difuzijski način opisuje dinamiko kvadrupleksnih agregatov in iz izračunanih difuzijskih koeficientov določimo dolžine agregatov posameznih raztopin DNK zaporedij. Difuzijski koeficient za zaporedje (G4C2) je 0,2∙10^(-10) m^2/s, kar pomeni, da zaporedje tvori izjemno dolge agregate, z dolžinami več kot 80 nm. Za zaporedje (G4C2)2 so značilni kratki kvadrupleksi (≈3 nm), saj je difuzijski koeficient bistveno večji in znaša 1,2∙10^(-10) m^2/s. Zaporedje (G4C2)4 tvori srednje dolge agregate, z dolžino približno 10 nm, difuzijski koeficient pa znaša 0,8∙10^(-10) m^2/s. V drugem delu meritev smo se posvetili iskanju ustreznih pogojev za nastanek in opazovanje tekočekristalnih faz zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4. S pomočjo polarizacijske optične mikroskopije smo ugotovili, da vsa tri zaporedja pri dovolj visokih koncentracijah kažejo kromonično tekočekristalno obnašanje z nematsko in kolumnarno heksagonalno fazo. Ugotovili smo, da je za formiranje agregatov in tekočekristalnih faz značilen zapleten strukturni polimorfizem. Kljub podobni kemijski strukturi naših DNK zaporedij smo opazili tvorbo različno dolgih agregatov, kar se opazi tudi pri različnih teksturah nastalih kromoničnih faz.
Ključne besede: DNK, oligonukleotidi, kvadrupleksi, dinamično sipanje svetlobe, difuzijski koeficient, velikost agregatov, polarizacijska optična mikroskopija, tekoči kristali, tekočekristalne faze
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,02 MB)

Opis: V magistrski nalogi podrobno predstavimo nekatere lastnosti dinamičnih sistemov, kot so tranzitivne in intranzitivne točke, tranzitivni dinamični sistemi, tavajoče in ne-tavajoče množice, invariantne množice, omega limitne množice, alfa limitne množice, shift preslikave, topološke konjugacije in vzvratne orbite ter njihove povezave s tranzitivnimi dinamičnimi sistemi.
Ključne besede: Metrični prostor, kompakten prostor, tranzitivni dinamični sistem, tavajoča množica, tranzitivne in intranzitivne točk
Objavljeno v DKUM: 27.07.2023; Ogledov: 158; Prenosov: 11
Celotno besedilo (531,13 KB)