SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 202
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Neodvisna dominacija na grafih
Nina Črešnjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo različne tipe dominacij in sicer dominantno število, neodvisnostno število, neodvisno dominantno število in zgornje dominantno število. Neodvisno dominantno število je raziskano na različnih družinah grafov kot tudi na različnih grafovskih produktih. V prvem delu magistrske naloge smo navedli vse pojme, trditve, izreke, ki jih potrebujemo za razumevanje glavnega problema magistrske naloge. Predstavimo tudi različne razrede grafov in različne dominacije v gra h. V drugem poglavju obravnavamo različne meje neodvisnega dominantnega števila. Predstavljene so splošne meje, ki veljajo na različnih družinah grafov in meje, ki veljajo za dvodelne grafe. Tretje poglavje pa se nanaša na neodvisno dominantno število krepkega, korenskega in kartezičnega produkta. Za nekatere od teh produktov smo prikazali tudi rezultate o neodvisnostnem številu in dominantnem številu.
Ključne besede: dominantno število, neodvisno dominantno število, neodvisnostno število, dominantno popolni grafi, dobro pokriti grafi, grafovski produkti
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Vpliv različnih koncentracij selenita in arzenata na ozkolistni koščec (Berula erecta) v in vitro pogojih
Metka Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv različnih koncentracij selenita (0,01, 0,1, 1, 10 in 50 mg/L) in arzenata (20, 40, 60 in 80 mg/L) v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L na rastne parametre, fotokemično učinkovitost, fotosintezna barvila, antoccianine, vsebnost glutationa in cisteina pri ozkolistnem košcu (Berula erecta) v in vitro pogojih. Rastline smo gojili na preprostem MS gojišču Murashige in Skoog (1962), brez rastnih regulatorijev. Posamezni poskus je trajal tri tedne. Nizke koncentracije selenita (0,01, 0,1 in 1 mg/L) so pospešile rast poganjkov in korenin, ter stimulirale tvorbo stolonov in brstov, medtem ko so višje koncentracije (10 in 50 mg Se(IV)/L) zavrle rast rastlin. Najbolj stimulativen vpliv na preučevane rastne parametre je imela koncentracija 1 mg Se(IV)/L, zato smo jo tudi izbrali za preučavenje interakcije z arzenatom. Koncentracija 50 mg Se(IV)/L je imela intenzivno negativen vpliv na potencialno fotokemično učinokvitost fotosistema II. Vsebnost barvil se je znižala pri vseh obravnavah selenita, privzem celokupnega selena pa se je z naraščajočo koncentracijo selenita višal. Mejna koncentracija, do katere je naraščala vsebnost skupnega glutationa in cisteina v koreninah in poganjkih, je bila 1 mg Se(IV)/L, pri višjih koncentracijah pa je selen spremenil svojo naravo delovanja in začel delovati kot pro-oksidant ter posledično znižal koncentracijo glutationa in cisteina. Naraščajoče koncentracije arzenata so v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L negativno vplivale na rastne parametre, ta je bil najbolj opazen pri višjih koncentracijah (60 in 80 mg As/L + 1 mg Se(IV)/L), kar je sovpadalo tudi z nižanjem potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II in koncentracije klorofilov ter antocianinov. Privzem arzena in selena je bil višji v korenine, kot v nadzemne dele rastlin. Prisotnost arzenata je pozitivno vplivala na privzem selena v koreninah, kar nakazuje na sinergistični učinek med elementoma. Vsebnost glutationa in cisteina se je v koreninah in nadzemnem delu rastlin višala z naraščajočo koncentracijo arzenata v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L.
Ključne besede: selen, arzen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, barvila, tioli
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

3.
Princip največje absolutne vrednosti
Edina Makovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava princip največje absolutne vrednosti, ki predstavlja pomemben rezultat v kompleksni analizi. Izraz princip največje absolutne vrednosti pravzaprav predstavlja skupek izrekov, ki govorijo o največji absolutni vrednosti holomorfne funkcije na nekem območju. Princip lahko uporabimo tudi za dokazovanje nekaterih pomembnih matematičnih izrekov, kot so osnovni izrek algebre, Schwarzova lema in mnogi drugi. V prvem delu magistrskega dela bomo predstavili nekaj osnovnih de finicij, izrekov in pomembnih rezultatov, ki jih bomo potrebovali v naslednjih poglavjih. Drugi del je posvečen predstavitvi principa največje absolutne vrednosti. V tem poglavju bomo podali več verzij izreka o največji absolutni vrednosti in jih tudi dokazali. Omenili bomo še Gaussov izrek o srednji vrednosti, ki ga bomo uporabili pri dokazu principa največje absolutne vrednosti. V tretjem in zadnjem poglavju pa bomo prikazali uporabo principa največje absolutne vrednosti pri dokazu drugih matematičnih izrekov in podali še fizikalno interpretacijo. Za konec bomo za boljše razumevanje predstavili princip največje absolutne vrednosti na konkretnem matematičnem zgledu.
Ključne besede: princip največje absolutne vrednosti, holomorfne funkcije, Schwarzova lema, osnovni izrek algebre, Phragmen-Lindelofov princip, Borel-Caratheodoryjev izrek, Hadamardov izrek o treh premicah.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Končna polja
Alenka Vok, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tema magistrskega dela je pojem, s katerim se srečujemo v algebri, to so končna polja. V delu najprej predstavimo osnovne definicije in lastnosti grup ter kolobarjev, ki jih potrebujemo za lažje razumevanje končnih polj, nato pa bolj podrobno obravnavamo polja. Polje je komutativen kolobar z enoto 1≠0, kjer so vsi neničelni elementi obrnljivi. Vemo, da je vsako polje cel kolobar, za katerega pa velja, da ima karakteristiko enako 0 ali p, kjer je p praštevilo. Razširitev K polja F je končna, če je polje K, ki ga obravnavamo kot vektorski prostor nad poljem F, končno razsežen. Če ima končno polje F q elementov in je K končna razširitev polja F, potem ima K q^n elementov, kjer je n=[K:F]. Če je K razširitev polja F in f(x)∈F[x] nekonstanten polinom, ki razpade v polju K in ne razpade v nobenem pravem podpolju polja K, K imenujemo razpadno polje polinoma f(x) nad F. Dokažemo, da sta poljubni dve polji, ki imata končno število elementov in sta razpadni polji polinoma f(x)=x^(p^n)-x nad ℤ_p, izomorfni. Iz teh trditev sledi karakterizacija končnih polj, ki pove, da za poljubno praštevilo p in poljuben n∈N obstaja do izomorfizma natančno enolično določeno končno polje s p^n elementi. Na koncu podamo enega izmed temeljnih izrekov, predstavljenih v magistrskem delu, to je Wedderburnov izrek. Izrek pove, da je vsak končen obseg polje.
Ključne besede: Karakteristika polja, karakteristika kolobarja, klasifikacija končnih polj, razširitev polja, faktorski kolobar, polje, končno polje, ideal, cel kolobar, maksimalni ideal in praideal, kolobar polinomov, homomorfizem kolobarjev, razpadno polje, vektorski prostor, Wedderburnov izrek, ničle polinoma.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (661,24 KB)

5.
Normirana polja
Špela Čebul, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsaka norma na kolobarju na običajen način porodi metriko. Posledično lahko definiramo pojem poln metrični prostor in preko njega poln kolobar. Dokažemo, da lahko poljuben kolobar K vložimo v poln kolobar K' na tak način, da je K gosti v K'. Izrek Ostrovskega pove, da je vsaka netrivialna norma na polju racionalnih števil Q ekvivalentna bodisi standardni normi, pridobljeni iz absolutne vrednosti, bodisi p-adični normi, kjer je p praštevilo. Ker za ekvivalentne norme na nekem polju dokažemo, da inducirajo enako topologijo na tem polju, potem na polju racionalnih števil obstajata natanko dve različni napolnitvi. Napolnitev polja racionalnih števil glede na standardno normo je polje realnih števil R, glede na p-adično normo pa polje p-adičnih števil Q_p.
Ključne besede: Kolobar, polje, faktorski kolobar, norma, poln kolobar, napolnitev.
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (511,58 KB)

6.
Razredi konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah
Danijela Stojko, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je preučiti razrede konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah. V uvodnem poglavju magistrske naloge najprej predstavimo nekaj osnovnih pojmov in definicij iz teorije grup, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje vsebine. Definiramo pojem modula in predstavimo nekaj osnovnih lastnosti modulov. V nadaljevanju predstavimo splošne in specialne linearne grupe ter izračunamo njihovo moč. Definiramo tudi razrede konjugiranih elementov v poljubni grupi. V osrednjem delu magistrskega dela opišemo razrede konjugiranih elementov v splošni linearni grupi $GL_n(\FF_q)$. Konstrukcija konjugiranih razredov $GL_n(\FF_q)$ temelji na teoriji o nerazcepnih polinomih in particijah števila $i \in \{1,2, \cdots, n\}$. Na koncu poiščemo in predstavimo razrede konjugiranih elementov grup $GL_2(\FF_q)$ in $GL_3(\FF_q)$.
Ključne besede: grupe, moduli, linearne grupe, konjugirani razredi
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (522,57 KB)

7.
Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebin
Alex Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči.
Ključne besede: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

8.
Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )
Tea Kelc, 2018, magistrsko delo

Opis: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Ključne besede: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (880,09 KB)

9.
Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in Ptujem
Vit Kukolja, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Ključne besede: tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 84; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

10.
Ontogenetska variabilnost lobanje navadnega polha, glis glis (linnaeus, 1766)
Rok Čuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil pojasniti ontogenetski vidik morfometrične variabilnosti lobanje navadnega polha (Glis glis). Material je obsegal različne starostne kategorije od mladičev, ob zapustitvi gnezda, do odraslosti. Vzorec je predstavljalo 233 lobanj navadnega polha s Krima, Slovenija. Morfometrična analiza lobanje je bila izvedena na ventralni strani lobanje. Na fotografijah z ventralne perspektive sem določil 22 oslonilnih točk. Osebki v vzorcu so bili razporejeni v 6 starostnih skupin na osnovi erupcije kočnikov. Z metodami geometrijske morfometrije sem pokazal, da ni signifikantnih razlik v velikosti ali v obliki lobanje med spoloma, zato sem v analizah združil oba spola. Tako v velikosti kot v obliki je izstopala starostna skupina 6. To je bilo pričakovano, saj so bili vanjo uvrščeni odrasli osebki v drugem letu življenja ali starejši. Mlajši osebki so imeli bobnični mehur in zobni niz relativno večja, kar kaže na alometrično rast tekom postnatalnega razvoja. Različni deli lobanje ne rastejo z enako hitrostjo ali pa ne rastejo v istem obdobju življenja. Za navadnega polha je značilno pozno poleganje mladičev. V primerjavi z evropsko tekunico (Spermophilus citellus) lobanja navadnega polha raste do dvakrat hitreje.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, alometrija, ontogenija, Glis glis
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici