SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 158
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

2.
Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojih
Tadeja Rižnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Ključne besede: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

3.
Clarovo in Friesovo število benzenoidnih sistemov
Simon Brezovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področji organske kemije in teorije grafov. Benzenoidni ogljikovodiki so aromatske spojine, katerih razporeditev π-elektronov lahko prikažemo s pomočjo Kekuléjevih struktur. Matematično gledano so to popolna prirejanja. Šestkotnik benzenoidnega sistema, ki vsebuje natanko tri povezave popolnega prirejanja, imenujemo sekstet. Moč največje množice sekstetov glede na vse Kekuléjeve strukture benzenoidnega sistema imenujemo Friesovo število. Z dodatno zahtevano neodvisnostjo sekstetov dobimo Clarovo število. Glavni izrek magistrske naloge pomaga pri iskanju Clarovega števila velike družine benzenoidnih sistemov in omogoča primerjavo stabilnosti različnih benzenoidnih ogljikovodikov. V prvem delu predstavimo nekaj osnov teorije grafov. Nadalje proučimo kemijsko ozadje benzenoidnih ogljikovodikov in njihovo preoblikovanje v matematični jezik benzenoidnih sistemov. V drugem delu spoznamo Friesovo in Clarovo število ter dokažemo nekaj lem, potrebnih za dokazovanje glavnega izreka. Pokažemo, da obstaja preprost enoličen način iskanja Friesovega števila omejene množice benzenoidnih sistemov. Z glavnim izrekom za izbrano podmnožico benzenoidnih sistemov dokažemo, da je množica sekstetov, ki daje Clarovo število, vsebovana v množici sekstetov, ki ponudi Friesovo število. V zadnjem delu magistrske naloge de finiramo pojem stabilnosti benzenoidnega ogljikovodika. Ugotovitve podkrepimo s primeri in teoretična spoznanja primerjamo s praktično dobljenimi vrednostmi. Za konec spoznamo najbolj stabilno podmnožico benzenoidnih ogljikovodikov, popolne benzenoidne ogljikovodike.
Ključne besede: benzenoidni ogljikovodik, benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, Friesovo število, Clarovo število, stabilnost benzenoidnih ogljikovodikov
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (953,05 KB)

4.
Poissonov proces pri neživljenjskih zavarovanjih
Janja Zorman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na naključnih procesih za neživljenjska zavarovanja. Predstavljene so osnove verjetnosti, ki so potrebne za razumevanje nadaljnje snovi. Procesi obravnavajo velikosti terjatve, štejejo terjatve, ki so se zgodile v nekem časovnem obdobju ter njihove ponovitve. Tako pod različnimi pogoji vpeljemo različne procese, kot so Poissonov, obnovitveni in mešani proces, ki izpolnjujejo različne lastnosti, nekatere lastnosti pa imajo tudi skupne. Vsi ti procesi so uporabni tudi v vsakdanjem življenju, na primer v financah, stohastičnih omrežjih, zdravstveni statistiki in še mnogih drugih področjih. Pogledali si bomo tudi nekaj zgledov, ki nam bodo v pomoč pri razumevanju teh procesov, zapisali pa bomo tudi nekaj principov za izračun premij.
Ključne besede: naključni procesi, neživljenjska zavarovanja, terjatve
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

5.
Uporaba igrifikacije pri pouku računalništva
Dominik Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Igre, ena najstarejših oblik socialne interakcije človeka [1], so del našega vsakdana. Namenjene so predvsem zabavi v prostem času, a se pogosto zgodi, da se ob njih tudi marsikaj naučimo. Uporaba iger v poučevanju ni nič novega, saj igre zelo dobro motivirajo učence k sodelovanju in razmišljanju [2]. Velikokrat pa uporaba igre pri poučevanju izgubi namen učila in ostane le igra [3]. Da bi se temu izognili, moramo razumeti pojem igra in zakaj igre motivirajo učence. Igra je sistem, v katerem je igralec vključen v abstraktni izziv, definiran s pravili, interaktivnostjo in povratno informacijo, ki vodi do kvantitativnih rezultatov, ki pogosto privedejo do emocionalnega učinka [5]. Že iz definicije lahko zasledimo osnovne elemente igre, ki so: sistem, igralec, abstrakcija, izziv, pravila, povratna informacija, kvantitativni rezultat in emocionalni odziv. Pomembno je, kako so elementi v praktičnem primeru povezani med seboj. Igralec dobi zanimanje za igro zaradi takojšnje povratne informacije in interakcije, ki sta povezani z izzivom igre. Izziv je definiran s pravili znotraj sistema, da vzbuja čustvene odzive, ki so povezani s kvantitativnim rezultatom, ki je abstraktno prikazan znotraj večjega sistema. Vidimo, da gre za elemente, ki vzpodbujajo igralca k razmišljanju. Zanima nas, kako bi lahko te elemente uporabili pri poučevanju, kar nas privede do pojma igrifikacija. Igrifikacija pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri, mehanike iger in estetike iger z namenom vključitve in motivacije ljudi k učenju in reševanju problemov. Pomembni elementi igrifikacije so torej igra, mehanika iger, estetika iger, načini razmišljanja v igri, vključitev ljudi, motivacija, učenje in reševanje problemov [8]. Če želimo doseči efektivno igrifikacijo pouka, morajo biti mehanika, dinamika in estetika igre ves čas v medsebojni interakciji. To zelo dobro razloži MDE okvir [10]. Mehanika igre so metode, ustvarjene za interakcijo s stanjem igre, ki jih prožijo agenti [12]. Dinamika igre opisuje proces vpliva mehanike igre na igralca v času, ko je ta v interakciji z mehaniko in v času po interakciji z mehaniko igre [10]. Dinamika igre sproži emocionalne odzive pri igralcu, kar nas privede do estetike igre [6]. Za boljše razumevanje estetike igre, ki se pojavlja pri uporabi igrifikacije, je potrebno razumeti behavioristične modele in motivacijo [9]. Šele ko razumemo te pojme, lahko igrifikacijo vključimo v pouk računalništva. Na spletu lahko zasledimo veliko aplikacij in iger, ki omogočajo igrifikacijo pouka računalništva. Med njimi sta tudi ClassDojo in Minecraft Education Edition. Za igrifikacijo pa ni vedno potrebna uporaba tehnologije. Igrifikacijo lahko vključimo v pouk tudi tako, da sami izdelamo elemente, pri čemer je potrebno upoštevati vse ključne elemente igrifikacije [39].
Ključne besede: igra, igrifikacija, motivacija, mehanika igre, dinamika igre, estetika igre
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

6.
Rast in razvoj treh ekotipov plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) v tkivni kulturi
Jasmina Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Po vsej Evropi velja plazeča zelena (Apium repens (Jacq. Lag.) za kritično ogroženo vrsto, ki številčno zelo nazaduje. V Sloveniji že od leta 1997 niso najdena nova ali potrjena obstoječa rastišča. Za ponovno naselitev A. repens na slovenska tla bi bilo potrebno rastlinski material pridobiti z nam najbližjih lokalno prilagojenih in ekološko podobnih okolij. Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo iz rastlin A. repens, pridobljenih na izviru reke Slunjčice na Hrvaškem ter ga morfološko in fiziološko primerjati z rastlinskim materialom, pridobljenim iz botaničnega vrta Kew, Velika Britanija, ter iz Španije, ki že raste v tkivni kulturi. Uporabili smo trdno Murashige in Skoog (MS) gojišče brez in z rastnim regulatorjem, BAP v koncentracijah 2 µM in 5 µM. Ugotavljali smo, na katerem gojišču poganjki vseh treh ekotipov najbolje uspevajo, jih primerjali med seboj in ugotavljali, ali gre za podobne ali različne ekotipe te vrste. Tekom rasti in razvoja posameznega ekotipa A. repens smo spremljali rastne parametre: višino poganjkov, število stolonov, število brstov, dolžino korenin in število korenin ter merili fotokemično učinkovitost posameznega ekotipa. Glede na to, da je A. repens rastlina močvirnatih tal, smo ovrednotili vpliv delne potopitve na zgoraj omenjene morfološke in fiziološke parametre. Vsi trije ekotipi A. repens so najbolje uspevali na osnovnem MS gojišču brez rastnih regulatorjev. Rast in razvoj španskega ekotipa je po vseh izmerjenih parametrih značilno izstopal. Poganjki so zrastli najvišje, razvilo se je največ stolonov, brstov, korenine so bile najdaljše in najštevilnejše, rastlinski material je izgledal robustno. Delna potopitev na morfološke in fiziološke parametre ni bistveno vplivala.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, Apiaceae, kobulnice, ekotip, tkivna kultura, morfološki znaki, fiziološki znaki, renaturacija
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

7.
Razvoj testne lutke za preučevanje delovanja senzorja za zaznavo pešcev ob trku z osebnim vozilom pri velikih naletnih hitrostih
Taja Svetina, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo razvoj nadomestne testne lutke za testno lutko Flex-PLI, ki bi jo uporabljali pri testih preučevanja delovanja senzorja za zaznavo pešcev ob trku z vozilom pri velikih naletnih hitrostih. Razvoj zajema določanje ciljnih krivulj, ki predstavljajo lastnosti testne lutke Flex-PLI med trkom, simulacijo trkov ter oblikovanje nove testne lutke, določanje njenih lastnosti med trkom in primerjanje teh lastnosti z lastnostmi testne lutke Flex-PLI. Podane so tudi dinamika togega telesa, fizika trkov ter možnosti zaščite pešcev pri trku z vozilom. Uspelo nam je razviti nadomestno testno lutko, ki zadostno oponaša obnašanje testne lutke Flex-PLI pri trkih z velikimi naletnimi hitrostmi in ki zadostuje zadanemu cilju, da naj bi bila nadomestna testna lutka čim bolj enostavna in posledično v primerjavi s testno lutko Flex-PLI cenovno ugodna. Podali smo različico možnega prototipa nadomestne testne lutke
Ključne besede: trki, gibalna količina, poškodbe pri trkih, zaščita pešcev, kinetična energija, testna lutka, tlačni senzor za zaznavo pešcev, deformacije
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,49 MB)

8.
Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766)
Saša Zavratnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Glodavci spadajo med najuspešnejše sodobne sesalce. Lobanja sesalcev je kompleksna struktura, primerna za proučevanje postnatalne ontogenije pri malih sesalcih. Deluje kot celota, deli pa so med seboj neenakomerno povezani in razdeljeni v module. Material, uporabljen v študiji, so bile ventralne strani lobanj navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766) iz lokalitete Krim, Slovenija, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Lobanje smo na podlagi erupcije meljakov razdelili v šest starostnih skupin. Raziskovali smo postnatalno variabilnost v obliki in velikosti ventralne strani lobanje, predvsem z vidika modularne organizacije, morfološke integracije ter alometrije. Do sedaj podobna raziskava še ni bila izvedena. Z metodami geometrijske morfometrije smo primerjali stopnjo modularnosti med juvenilnimi in adultnimi osebki. Hipotetično modularnost smo na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta testirali na 224 lobanjah. Hipotezo o modularnosti pri mladih živalih smo zavrnili, pri odraslih osebkih pa so rezultati delno podprli delitev lobanje na obrazni in možganski del. Stopnja integracije med moduloma je večja pri mladih osebkih in se s starostjo zmanjšuje. Lobanja navadnega polha raste alometrično. Čeprav je lahko alometrija močan integracijski faktor, je imela na hipotetično modularnost lobanje navadnega polha majhen vpliv. Sklepamo, da je sprememba v stopnji integracije med obraznim in možganskim delom lobanje v času ontogenije posledica specializacije obeh funkcionalnih modulov ter prehoda s sesanja mleka na mehansko obdelavo trše hrane.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, modularnost, alometrija, RV koeficient, ontogenija, lobanja, Glis glis
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

9.
Določitev površinske napetosti nematskega tekočega kristala in nekaterih izotropnih kapljevin na obdelanih steklenih površinah z metodo kapilarnega dviga
Denis Rajh, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene meritve močenja in kapilarnega dviga vode, glicerola, silikonskega olja in tekočega kristala na obdelanih steklenih površinah z namenom določitve površinske napetosti. Delo je sestavljeno iz teoretičnega opisa kapilarnih pojavov s poudarkom na računanju oblike meniskusa in višine kapilarnega dviga, predstavitve fizikalnih lastnosti uporabljenih materialov in eksperimentalnih metod ter rezultatov. Razvil sem postopek merjenja kontaktnih kotov kapljevin na ravnih podlagah s prilagojenim optičnim mikroskopom s horizontalno postavitvijo objektivov, ki je bil uporaben tudi za določanje oblike meniskusov in meritve višin kapilarnih dvigov v cilindričnih kapilarah. Ugotovil sem, da ima obdelava steklenih površin s silanom različen vpliv na močenje polarnih in nepolarnih kapljevin, kar se pozna tudi pri spreminjanju višine kapilarnih dvigov. Pokazal sem tudi, da se anizotropne lastnosti nematskega tekočega kristala izrazijo v anizotropiji površinske napetosti, ki je odvisna od robnih pogojev na površini stekla. Metoda kapilarnega dviga v ozkih cilindričnih kapilarah se je izkazala kot enostaven, učinkovit, ponovljiv in dovolj natančen način določanja površinske napetosti različnih vrst kapljevin, ki je uporabna tudi za raziskovanje vpliva kemijske funkcionalizacije površin na lastnosti močenja.
Ključne besede: kapilarni dvig, močenje, površinska napetost, kapljevine, tekoči kristali
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (5,87 MB)

10.
Möbiusove transformacije in dvojne spirale
Katja Breznik, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu se najprej seznanimo s Kleinovim konceptom geometrije. Ta nam med drugim omogoča, da med različnimi geometrijami, ki jih lahko razumemo kot dokaj neodvisne matematične teorije, vzpostavimo medsebojne relacije. V drugem poglavju preidemo na geometrijo kompleksnih števil. Sledi osrednje poglavje s podrobno obravnavo Möbiusovih transformacij. Seznanimo se z definicijo, lastnostmi in s klasifikacijo Möbiusovih transformacij. Predstavljeno teorijo podkrepimo s primeri. Za konec opišemo primer dvojne spirale, ki jo zgradimo s pomočjo loksodromične Möbiusove transformacije, podane s predpisom T(z)=((2+i)z+2+4i):(z+2+i), kar je tudi osrednji cilj magistrskega dela.
Ključne besede: geometrija, grupa, transformacijska grupa, kompleksna števila, stereografska projekcija, Riemannova sfera, Möbiusove transformacije, klasifikacija Möbiusovih transformacij, dvojna spirala
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (724,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici