| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 431
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcije, ki ohranjajo konvergenco vrst : magistrsko delo
Tine Tetičkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu vpeljemo funkcije, ki ohranjajo konvergenco vrst. To so funkcije \newline $f:\RR \longrightarrow \RR$, za katere velja, da iz konvergence vrste $\sum\limits_{n=1}^{\infty}a_n$ sledi konvergenca vrste $\sum\limits_{n=1}^{\infty}f(a_n)$. Glavni cilj magistrske naloge je podati in dokazati enostavno karakterizacijo takih funkcij. Najprej bomo predstavili osnovne pojme iz Analize in Algebre, ki so potrebni za razumevanje rezultatov, ki jih opisujemo v magistrskem delu. V drugem poglavju podamo in dokažemo glavni izrek magistrskega dela o karakterizaciji funkcij, ki ohranjajo konvergenco vrst. V zadnjem poglavju preučujemo posplošitve takih funkcij. Natančneje, definiramo lastnost, kot so biti $(c, ac)$, $(ac,c)$, $(acp)$ funkcija, in dokažemo zanimive rezultate za opisane razrede funkcij.
Ključne besede: algebra, absolutna vrednost, funkcija, konvergentnost, limita, vrsta, vektorski prostor, zaporedje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (434,67 KB)

2.
Evolucija prevladujočih paradigem in terminologije na področju raziskav sladkorne bolezni skozi prizmo teorije kompleksnih mrež : magistrsko delo
Luka Benkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Znanstveno-raziskovalna dejavnost v zadnjih desetletjih doživlja velik razmah, kar se med drugim odraža v naraščajočem številu znanstvenih in strokovnih del. Tovrstne objave so ključne za prenos in razvoj znanja, a črpanje uporabnega znanja iz vedno večjih zbirk znanstvenih del postaja vse težje. Vsak posameznik je namreč sposoben obdelati le omejeno količino informacij. Kaže se potreba po tem, da se razvijejo orodja, ki nam bodo iz velike količine podatkov pomagala pri luščenju in agregaciji uporabnih informacij. V magistrski nalogi se te problematike lotimo s podatkovnim rudarjenjem po podatkovni bazi PubMed in z orodij s področja teorije kompleksnih mrež. Kot primer obravnavamo raziskovalno področje sladkorne bolezni, ki zaradi svoje razširjenosti predstavlja pereč problem za sodobno družbo. V prvem delu naloge predstavimo način pridobivanja in obdelave podatkov ter njihove osnovne značilnosti. V nadaljevanju se osredinimo na vsebino raziskovalnih del, ki jo proučujemo na podlagi ključnih besed. Tukaj delujemo ob predpostavki, da so ključne besede dober odraz vsebine pripadajočega dela in lahko iz njih izpeljemo prevladujoče paradigme na področju. Najprej pogledamo pogostost pojavljanja oziroma frekvenco posameznih besed, iz česar sklepamo o njihovi pomembnosti. Ugotovimo, da nam zgolj preprosta frekvenca ne omogoča preučevanja časovnega razvoja pomembnosti, zato uvedemo način rangiranja besed v razrede. Besede z najvišjimi rangi predstavljajo temeljne pojme raziskovalnega področja. Srednje veliki rangi predstavljajo posamezne niše področja, medtem ko najnižji rangi odražajo specifiko posamezne raziskave. Na koncu se lotimo še povezovanja ključnih besed v kompleksne mreže, iz katerih vrednotimo relacije. Iz naših rezultatov je razvidno, da je mreža ključnih besed modularna z jasno izraženimi skupnostmi, na podlagi česar lahko razberemo interdisciplinarno povezovanje. Posebno pozornost namenimo tudi časovnemu razvoju mreže. Le-ta nenehno raste, medtem ko povprečna povezanost ne narašča monotono, temveč ima krivulja jasne vrhe v nekih prelomnih točkah raziskav. To implicira nova odrkitja, ki imajo za posledico umeščanje novih ključnih besed, terminologije oziroma paradigem v obstoječo strukturo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, podatkovno rudarjenje, kompleksne mreže, razvoj terminologije
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko delo
Julija Murko, 2022, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev. V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Ključne besede: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

5.
Soba pobega kot učna metoda bioloških vsebin na predmetni stopnji v osnovni šoli : magistrsko delo
Nika Kores, 2022, magistrsko delo

Opis: Soba pobega je socialna in miselna igra, pri kateri je treba ob pomoči različnih ugank in namigov najti izhod iz zaprtega prostora v omejenem času. Koncept sobe pobega je mogoče uporabiti tudi kot učno metodo pri različnih šolskih predmetih. Namen magistrskega dela je sestaviti tri učne priprave za pouk bioloških vsebin na predmetni stopnji osnovne šole, ki bodo vključevale elemente sobe pobega. Epidemiološke razmere niso dopuščale izvedbe dejavnosti sob pobega, zato smo ob pomoči obstoječe literature odgovorili na raziskovalna vprašanja. Želeli smo preveriti, ali na osnovi rezultatov dosedanjih raziskav lahko sklenemo, da pouk z elementi sobe pobega spodbuja sodelovalno učenje, ali lahko naredimo povezavo med učnimi urami, ki vključujejo elemente sobe pobega, ter učno motivacijo in pojavnostjo kritičnega mišljenja in ali lahko ugotovimo še kakšne dodatne prednosti takega načina dela. Ugotovili smo, da soba pobega omogoča sodelovalno učenje in skupinske razprave, pripomore pa tudi k motivaciji učencev za delo. V sobi pobega je potrebno tudi kritično mišljenje, vendar je prisotnost slednjega med drugim odvisna od dejavnosti in stopnje zahtevnosti. Soba pobega lahko pripomore k boljšemu razumevanju učne vsebine, zmanjšani anksioznosti in večji avtonomiji učencev. Učenci so pri dejavnostih uživali in so jim bile všeč. Priprava sobe pobega zahteva veliko učiteljevega časa in napora, vendar je tak način dela prijetna popestritev učne ure, prinaša pa tudi druge prednosti za učence.
Ključne besede: biologija, motivacija, sodelovanje, soba pobega, utrjevanje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko delo
Gregor Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Pakirno barvanje grafa : na študijskem programu 2. stopnje Matematika
Tomaž Ličina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pakirno barvanje grafe je dobro barvanje vozlišč, pri katerem sta poljubni dve vozlišči z isto barvo i na razdalji večji kot i. Pakirno kromatično število je najmanjše število barv, ki jih potrebujemo za tako barvanje grafa. V magistrskem delu obravnavamo pakirno kromatično število nekaterih družin grafov in zvezo pakirnega kromatičnega števila z drugimi grafovskimi invariantami. Podrobneje obravnavamo zvezo med kličnim, kromatičnim in pakirnim kromatičnim številom. V prvem delu proučujemo pakirno kromatično število na osnovnih družinah grafov, na drevesih, kartezičnih produktih grafov in na grafih Mycielskega. V naslednjem delu obravnavamo grafe z majhnimi pakirnimi kromatičnimi števili in pokažemo, da je preveriti, ali ima graf pakirno kromatično število enako 4, NP-težek problem. V tretjem delu prikažemo zvezo pakirnega kromatičnega števila z neodvisnostnim številom grafa, najmanjšim vozliščnim pokritjem grafa in maksimalno stopnjo v grafu. V zadnjem delu raziskujemo zvezo med kličnim, kromatičnim in pakirnim kromatičnim številom. Poiščemo trojice naravnih števil (a,b,c) za katere obstaja graf G s kličnim številom a, kromatičnim številom b in pakirnim kromatičnim številom c.
Ključne besede: barvanje grafov, pakirno barvanje grafov, drevesa, grafi Mycielskega, kartezični produkt grafov, klično število, neodvisnostno število, vozliščno pokritje
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (613,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Morfometrična variabilnost poletuš (rod pteromys): pristop z geometrijsko morfometrijo : pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Jurjec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk. Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Ključne besede: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

9.
Diferencirane domače naloge pri matematiki : magistrsko delo
Tanja Rojc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo domače naloge in njihovo diferenciacijo, pri čemer se osredotočimo predvsem na predmet matematika. Prvi del temelji na pregledu literature o domačih nalogah, njihovih karakteristikah ter povezanosti z akademskimi dosežki učencev. V drugem delu vsebine vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, v veliki meri se posvetimo diferenciaciji domačih nalog pri matematiki. Predstavljene so potencialne prednosti in slabosti, oblike diferenciacije ter rezultati nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ki so proučevali morebitno povezanost matematičnih domačih nalog z akademskimi dosežki učencev. V zadnjem delu magistrskega dela podajamo primere diferenciranih matematičnih domačih nalog pri obravnavi decimalnih številk v šestem razredu, ki jih učitelji lahko uporabijo v praksi. Rezultati raziskav drugih avtorjev (Allen, 2008; Fan idr., 2017; Lipovec in Ferme, 2018; Manninen, 2014; Murillo in Martínez-Garrido, 2013) kažejo, da obstaja pozitivna povezanost med diferenciranjem matematičnih domačih nalog in akademskimi dosežki učencev pri matematiki.
Ključne besede: diferenciacija, individualizacija, matematika, domača naloga, akademski dosežek
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Preferenca govnačev (coleoptera: polyphaga: scarabaeoidea) do različnih vrst iztrebkov
Tjaša Mlakar, 2021, magistrsko delo

Opis: Hrošči govnači naseljujejo vse zoogeografske regije sveta. Največje število vrst najdemo v tropskih predelih in savanah. V Evropi se vrstna pestrost in pomembnost posameznih družin po regijah razlikuje. So koprofagne žuželke, večinoma oportunisti, ki se prehranjujejo z različnimi iztrebki brez večje diskriminacije, medtem ko nekatere vrste kažejo nagnjenost k prehranjevanju z iztrebki določenih skupin vretenčarjev. Govnači iztrebke pojedo, prenesejo v nižje dele prsti ali pa na druga mesta. Hranijo se s tekočo ali deloma tekočo hrano katere vonj zaznavajo s pomočjo posameznih olfaktornih celic, ki so nameščene na antenah. Pri odlaganju jajc govnači uporabljajo tri osnovne strategije, ki vplivajo na vrsto ekoloških procesov. Raziskavo smo delali na območju Kozjaka, kjer smo s pomočjo talnih pasti primerjali privlačnost treh različnih vrst iztrebkov (kravjih, ovčjih in pasjih), vpliv bližine pašnika na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter primerjali vrstno sestavo govnačev v iztrebkih rastlinojedov in mesojedov. Na obeh lokacijah smo ulovili 270 osebkov, ki pripadajo 18 vrstam govnačev. Ugotovili smo, da ima bližina pašnika določen vpliv na številčnost in vrstno pestrost govnačev, ki pa sta bili največji v ovčjih iztrebkih, sledijo jim pasji in kravji.
Ključne besede: govnači, Scarabaeoidea, koprofagija, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici