Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi preučujemo molekularne mehanizme vpliva cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na kalcijevo (Ca2+) signalizacijo v gladkih mišičnih celicah (GMC) arterij ter posledično na njihovo kontrakcijo oziroma relaksacijo. Obstoječi fizikalno-matematični model, ki vsebuje šest mehanizmov, preko katerih cGMP posredno ali neposredno vpliva na signal Ca2+, nadgradimo z dvema dodatnima mehanizmoma delovanja cGMP. To sta vpliv cGMP na od Ca2+ odvisne klorove (Cl-) kanale (ClCa), ki se nahajajo v celični membrani, in na črpalke za Ca2+ v membrani sarkoplazemskega retikuluma (SERCA). Študij vpliva cGMP na ClCa je zanimiv predvsem zaradi razlik med tipi teh kanalov v pljučni in mezenterični arteriji. Mezenterična arterija vsebuje dva tipa ClCa kanalov: od cGMP neodvisne ClCa in od cGMP odvisne ClCa (ClCacGMP), medtem ko pljučna arterija vsebuje zgolj od cGMP neodvisen tip teh kanalov (ClCa). S fizikalno-matematičnim modelom za oba tipa arterij simuliramo učinek cGMP na signal Ca2+ v GMC, ki se lahko izraža v obliki oscilacij ali stacionarnega stanja ter določimo povprečno koncentracijo Ca2+ v citoplazmi, ki odraža stopnjo kontrakcije. Poleg tega preučujemo tudi vpliv cGMP na SERCA. Rezultati simulacij kažejo, da visoka koncentracija cGMP v modelu, ki vključuje ClCacGMP, privede do povišane povprečne znotrajcelične koncentracije Ca2+. To se zgodi pri koncentracijah nad 10 µM. Nasprotno pa v modelu brez kanalov ClCacGMP višanje koncentracije cGMP zniža povprečno znotrajcelično koncentracijo Ca2+, kar je skladno s pričakovanji glede relaksacijskega učinka pri visokih koncentracijah cGMP. Iz simulacij je tudi razvidno, da je kanal ClCacGMP zaradi svoje večje občutljivosti na Ca2+ pri visokih koncentracijah cGMP odgovoren za povečan vstop Ca2+ v celico, kar povzroči višjo koncentracijo citosolnega Ca2+ v mezenterični arterij.
Ključne besede: gladka mišična celica, ciklični gvanozin monofosfat, od kalcija odvisni klorovi kanali, pljučna arterija, mezenterična arterija, kalcijeva signalizacija, fizikalno-matematični model
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: V magistrskem delu se uvodoma posvečamo teoretičnim izhodiščem načela trajnosti in trajnostnega razvoja ter sodobnim smernicam vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). V ospredje postavljamo oblikovanje učenčevih spretnosti, veščin in uporabnega znanja, kar z drugo besedo imenujemo razvijanje kompetenc 21. stoletja. Poudarjene so vsebine trajnostnega razvoja ter dejavnosti, ki poudarjajo oblikovanje kritičnega mišljenja učencev o aktualnih okoljskih problemih ter jih spodbujajo, da postanejo trajnostno odgovorni državljani. Le tako bomo namreč lahko ohranil ali morda celo izboljšali stanje okolja in ga pustili bodočim generacijam, pri čemer bo odločilno vlogo imel trajnostno usmerjen izobraževalni sistem, ki bo ozaveščal, vzgajal in vplival na trajnostno ravnanje posameznikov. Za raziskovanje stanja na področju vključevanja načela trajnosti pri pouku tehnika in tehnologija ter možnost medpredmetnega povezovanja z geografijo v osnovni šoli smo raziskavo izvedli na načine, ki so predstavljeni v realnem časovnem zaporedju, kot se je raziskava dejansko izvajala: - pregled strokovne literature na temo trajnosti in trajnostnega razvoja, - neempiričen del raziskave, ki smo jo izvedli s primerjavo trajnostnih vsebin v učnih načrtih za TIT in GEO ter - empiričen del raziskave, kjer smo izbrali fokusno skupino učiteljev TIT ter izvedli polstrukturirani intervju, ki smo ga nadalje analizirali s tematsko analizo. V okviru neempiričnega dela magistrske naloge smo pregledali aktualna Učna načrta za tehniko in tehnologijo(TIT) ter geografijo (GEO) in poiskali skupne vsebinske sklope, ki se navezujejo na načelo trajnosti. Predstavili smo prednosti medpredmetnega sodelovanja in poudarek namenja praktičnemu učenju, kjer so učenci praviloma bolj motivirani in razmišljajo na višjih taksonomskih stopnjah. Na tak način osvojeno znanje je praviloma kakovostnejše in dolgotrajnejše. Prav zato smo se osredotočili na možnosti medpredmetnega sodelovanja TIT in GEO na področju trajnostnih vsebin. V empiričnem delu raziskave smo izvedli polstrukturirani intervju med učitelji tehnike in tehnologije ter ugotavljali, v kolikšni meri spodbujajo načelo trajnosti pri pouku, na katere ovire pri izvajanju trajnostnih vsebin in pri medpredmetnem povezovanju najpogosteje naletijo pri svojem delu ter pri katerih vsebinskih sklopih so možnosti za medpredmetno povezovanje z geografijo po njihovem mnenju najbolj smiselne in učinkovite. Glavne ugotovitve v zvezi vključevanja načel trajnosti pri pouku TIT poudarjajo pomen praktičnega dela, projektnih dni, izkustvenega učenja in sodelovalnega učenja, pri čemer je medpredmetno povezovanje predstavljeno kot odličen primer spodbujanja trajnostnih načel pri učencih in omogoča oblikovanje učenčevih moralnih in etičnih načel do čistega okolja. Prav zato v nalogi predstavljamo skupne vsebinske sklope, ki vključujejo načelo trajnosti in so primerni za medpredmetno povezovanje TIT in GEO. Predstavljeni izsledki raziskave in primeri dobrih praks bodo učiteljem TIT prav gotovo v veliko pomoč pri vključevanju trajnostnih vsebin v pouk. Predstavljajo pester nabor vsebinskih sklopov za medpredmetno povezovanje na področju vključevanja načel trajnosti in priložnost za nadaljnje spodbujanje trajnosti pri pouku tehnike in tehnologije.
Ključne besede: načelo trajnosti, medpredmetno povezovanje, tehnika in tehnologija, geografija
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Vsebine s področja elektrotehnike so sestavni del učnih načrtov v različnih razredih programa osnovne šole v Sloveniji. Na razredni stopnji se učenci srečajo z osnovnimi pojmi, povezanimi z elektriko. Pri tehniki in tehnologiji ter izbirnih predmetih, povezanih s tehniko, pa so učenci že deležni bolj poglobljenih vsebin z omenjenega področja. Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvaja programe, v okviru katerih se izobražujejo bodoči učitelji, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje za poučevanje tehnike in tehnologije ter z njo povezanih izbirnih predmetov v slovenskih osnovnih šolah. Glede na veljavne učne načrte morajo omenjeni bodoči učitelji dobro poznati vsebine s področja elektrotehnike, da bodo lahko kakovostno in varno izvajali pouk. V okviru tega dela smo načrtovali in postavili učno steno, ki omogoča učenje različnih načinov električnih vezav. V prvem delu smo v veljavnih učnih načrtih za osnovno šolo poiskali tiste učne cilje, ki so povezani s področjem elektrotehnike, opisali pogoje za poučevanje, tehnike in tehnologije v osnovni šoli ter programe na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, v okviru katerih se bodoči učitelji tehnike in tehnologije izobražujejo. V drugem delu smo opisali proces načrtovanja in postavitve učne stene ter pripravili primer možnih vaj za študente.
Ključne besede: elektrotehnika, električne vezave, učna stena, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,50 MB)

Opis: Clostridioides difficile (v nadaljevanju C. difficile) je anaerobna, po Gramu pozitivna bakterija, ki se zaradi prilagajanja na neugodne okoljske razmere preoblikuje v spore. Spore so zelo odporne in omogočajo dolgoročno preživetje v različnih okoljskih nišah, kot so zemlja, kompost in voda. Genomske študije so pokazale, da se populacija C. difficile diferencira in jo je mogoče razdeliti v več kladov (filogenetskih skupin): klade od 1 do 5 in divergentne klade od C-I do C-V. Sevi iz divergentnih kladov se genotipsko zelo razlikujejo od sevov iz kladov 1–5 in jih pogosteje najdemo v okolju, čeprav so bili opisani primeri okužb s sevi iz divergentnih kladov. Sevi iz kladov 1–5 so prisotni pri ljudeh, živalih in v različnih naravnih okoljih. Veliko raziskav o aktivnosti C. difficile je narejenih na obeh gostiteljih, človeku in živali. V okviru magistrskega dela smo z gojitvenimi metodami skušali preveriti prisotnost aktivnih oblik C. difficile v okolju izven gostitelja. Gojenje smo uporabili za preverjanje rasti C. difficile v nadzorovanih pogojih, tj. v vzorcih komposta. V magistrsko delo smo vključili tri kompostnike z različnih lokacij. Prisotnost C. difficile smo potrdili v enem. Ta kompost smo uporabili za pripravo mikrokozmov in spremljanje rasti C. difficile. Dobljeni rezultati potrjujejo postopno rast C. difficile v mikrokozmosih, s čimer smo prvi pokazali, da se lahko bakterija C. difficile razmnožuje v kompostu.
Ključne besede: C. difficile, kompost, vzorčenje, spore, divergentni sevi, ne divergentni sevi
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Ključne besede: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,21 MB)