1. Projektno delo pri pouku tehnike in tehnologije : magistrsko deloTjaša Poredoš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeljuje in obravnava vlogo projektnega dela pri pouku tehnike in tehnologije v osnovni šoli. V teoretičnem delu magistrskega naloge so izpostavljeni trije ključni teoretični okviri oziroma tematike in sicer STEM, mladostniki in družba ter zelo pomembne življenjske kompetence. Predvsem so izpostavljeni inovativni pristopi poučevanja ter podrobneje predstavljen pristop projektnega dela pri pouku tehnike in tehnologije. V empiričnem delu naloge so predstavljene ugotovitve raziskave, s katero smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev učiteljev ugotavljali smiselnost projektnega dela pri pouku tehnike in tehnologije. Analiza podatkov je pokazala, da učitelji tehniko in tehnologijo projektnega dela pogosto uporabljajo, namreč trdijo, da so že same vsebine učnega načrta tehnike in tehnologije naravnane za to obliko poučevanja. Sam pristop omogoča in veliko prispeva k razvoju učenčeve spretnosti, natančnosti, ustvarjalnosti in h kritičnemu mišljenju.
Ključne besede: STEM, kompetence, projektno delo, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
2. Razvoj učnih pripomočkov in učil za poučevanje matematike : magistrsko deloJure Plejić, 2025, magistrsko delo Opis: Pri poučevanju geometrije se učenci pogosto srečujejo s težavami pri vizualizaciji teles ter z razvojem prostorskih predstav. Obstoječi učni pripomočki so največkrat ali preveč krhki in se hitro poškodujejo ali pa cenovno težko dostopni in zato redkeje uporabljeni. V raziskavi tega magistrskega dela je bil namen razviti prototip učnega kompleta učil, ki bi bil didaktično ustrezen, cenovno ugoden in dovolj trpežen za uporabo v osnovnošolskem okolju. V teoretičnem delu smo analizirali veljavni učni načrt za matematiko in pregledali obstoječa učila, pri čemer smo ocenili njihovo didaktično vrednost, enostavnost uporabe, cenovno dostopnost in trajnost. V praktičnem delu pa smo z uporabo CAD orodij, laserskega rezanja ter strojnega in ročnega obdelovanja razvili in izdelali prototipe geometrijskih teles z mrežami, ki jih je mogoče razpreti v vse izvedljive postavitve. Izdelani prototipi so se izkazali kot trpežni, cenovno dostopni in primerni za ponovljivo izdelavo tudi v osnovnošolskem okolju. Zato smo pripravili tehnično in tehnološko dokumentacijo, ki učiteljem omogoča samostojno izdelavo. Naši prototipi imajo potencial za vključevanje v pouk matematike, saj omogočajo bolj nazoren prikaz različnih postavitev mrež, pomagajo pri razvoju prostorskih predstav ter spodbujajo sodelovalno in raziskovalno učenje.
Ključne besede: učni pripomočki, učila, geometrijska telesa, matematika
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (8,34 MB) |
3. Povezava med barvo cvetov in abiotskimi dejavniki v različnih tipih travišč : magistrsko deloEva Gros, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučili izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP) 41 rastlinskih vrst iz 27 popisov vzorčenih na štirih tipih travišč v Mariboru in okolici. Ta so bila ekstenzivni travnik, intenzivni travnik, urbana ruderalna trata ter urbana intenzivna trata. Osredotočili smo se na meritve lastnosti barv cvetov (refleksivnost, kromatičnost, svetlost) v povezavi s pridobljenimi MFP, Ellenbergovimi indeksi in indeksi motenj. Iz literature smo pridobili podatke o opraševalcih rastlinskih vrst. Skupno smo opravili 470 spektrofotometričnih meritev. Izvedli smo korelacijsko analizo, posplošen linearni model, korespondenčno analizo s odstranjenim trendom (DCA) in analizo glavnih komponent (PCA). Na vseh traviščih sta prevladovali rumena in bela barva cvetov. Čeprav smo rastišča uvrstili kot različno stresne se je izkazalo, da so rastni pogoji ugodni na vseh površinah. To je potrjevala prevladujoča kompetitorska strategija rastlin na vseh traviščih, hkrati pa razen vpliva hranil v tleh na svetlost barve ni bilo značilnih korelacij med barvnostjo (kromatičnostjo) cvetov in: LDMC, indeksi motnje, svetlobo, ter temperaturo. Z magistrsko nalogo smo prispevali k oblikovanju protokola za spektrofotometrične meritve barv cvetov, ter ustvarili za FNM UM lastno bazo s spektri refleksivnosti cvetov, ki se lahko v prihodnje še močno razširi in uporabi pri ostalih raziskavah barve cvetov, vida opraševalcev ter mehanizmov biotske pestrosti.
Ključne besede: spektrofotometrija, refleksivnost, morfološko-funkcionalne poteze (MFP) rastlin, motnja, Ellenberg (EIV)
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,55 MB) |
4. Spontano širjenje lesnatih vrst v mestnih parkih Ljubljane, Maribora in Zagreba : magistrsko deloLuka Petković, 2025, magistrsko delo Opis: Raziskava obravnava spontano pojavljanje lesnatih rastlinskih vrst v urbanih parkih treh srednjeevropskih mest: Ljubljane, Maribora in Zagreba. Glavni cilj raziskave je bil osvetliti vlogo mestnih zelenih površin kot pomembnih žarišč za spontano pojavljanje tako domorodnih kot tujerodnih vrst, s posebnim poudarkom na vrstah z invazivnim potencialom. Delo prispeva k boljšemu razumevanju procesov, ki oblikujejo sestavo urbane flore v kontekstu podnebnih sprememb, biotske homogenizacije in vse intenzivnejše urbanizacije.
Podatki so bili zbrani z natančnim terenskim delom, ki je vključevalo sistematičen pregled izbranih mikrolokacij znotraj posameznih parkov. Vzorec je bil zajet v različnih vegetacijskih sezonah, z namenom celovitejšega zajema spontanega pojavljanja vrst. Posebna pozornost je bila namenjena morfološki določitvi vrst, analizi življenjskih oblik, načinov širjenja ter določitvi geografskega izvora posameznih taksonov.
Skupno je bilo zabeleženih 131 vrst lesnatih rastlin, pri čemer so bile najpogostejše domorodne vrste., - Med tujerodnimi so prevladovali taksoni z izvorom iz Severne Amerike in Azije. Najpogostejši način razširjanja je bila zoohorija, sledila je anemohorija, kar kaže na pomembno vlogo živali in vetra pri sekundarni disperziji. Glede na življenjske oblike so prevladovala drevesa, vendar je bila prisotna tudi znatna številčnost grmovnic in vzpenjavk. Skupno je bilo evidentiranih 14 invazivnih in 17 potencialno invazivnih vrst, kar opozarja na potrebo po rednem spremljanju in ukrepanju. Rezultati potrjujejo pomen raznolikosti habitatov in mikrolokacij znotraj urbanih parkov kot ključnih dejavnikov pri spontanem pojavljanju in potencialnem razširjanju lesnatih rastlinskih vrst. Delo izpostavlja tudi potrebo po dolgoročno usmerjenem in trajnostnem upravljanju mestne vegetacije, ki bo temeljilo na ekološkem razumevanju urbanih ekosistemov ter preprečevanju širjenja invazivnih vrst. Magistrsko delo je bilo delno sofinancirano iz projekta IŠRI:UM za leto 2025.
Ključne besede: mestni parki, spontano pojavljanje, lesnate rastline, invazivne vrste, urbani ekosistemi, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Racionalna kanonična forma matrikeKaja Šimon, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo, kako lahko linearni operator T: V -> V, kjer je V končno razsežen vektorski prostor nad poljem F, v ustrezni bazi predstavimo s posebno matriko z elementi iz polja F, imenovano racionalna kanonična forma. Ta zapis temelji na posebnem rezultatu, ki pravi, da lahko prostor V zapišemo kot direktno vsoto T-cikličnih podprostorov.
V prvem delu predstavimo izsledke o polinomih, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. Sledi pregled temeljnih pojmov, kot so lastne vrednosti, karakteristični in minimalni polinom, invariantni podprostori, direktne vsote ter izrek o primarni razčlenitvi. V nadaljevanju obravnavamo izrek o ciklični dekompoziciji, ki omogoča, da linearni operator predstavimo z matriko v racionalni kanonični obliki. Ta je sestavljena kot direktna vsota pridruženih matrik moničnih polinomov, imenovanih invariantni faktorji. Dotaknemo se tudi Jordanove oblike, ki opisuje matrike linearnih operatorjev z značilnostjo, da se njihov karakteristični polinom popolnoma razcepi nad obravnavanim poljem. V zaključnem delu predstavimo še postopek za izračun racionalne kanonične forme s pomočjo elementarnih podobnostnih transformacij.
Ključne besede: matrika, racionalna kanonična forma, ciklična dekompozicija, pridružena matrika, invariantni faktorji, Jordanova forma
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Evolucijska specializacija encimov in informacijska kompleksnost: kvantitativna analiza encimov ß-laktamazJan Žnidarič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu kvantitativno proučujem povezavo med evolucijsko specializacijo encimov in informacijsko kompleksnostjo na primeru treh encimov iz družine β-laktamaz (β-laktamaza I, RTEM β-laktamaza, PCI β-laktamaza). Z vidika teorije informacije izračunam Shannonovo entropijo, informacijo in informacijsko kompleksnost iz primarne strukture encimov, pri čemer obravnavam kodone kot mikrostanja in aminokisline kot makrostanja. V teoretični analizi razvijem kinetični model encimske reakcije (E + S ⇌ ES → EP → E + P) in numerično določim maksimalno produkcijo entropije oz. hitrosti encimske reakcije v programskem okolju Berkeley Madonna. Rezultati pokažejo različne informacijske profile in različne vrednosti produkcije entropije. Encim PCI β-laktamaza izstopa z najvišjo informacijsko kompleksnostjo, medtem ko je za encim značilna najnižja produkcija entropije. Encim β-laktamaza I dosega najvišjo produkcijo entropije, zmerno kompleksnost in največjo evolucijsko razdaljo od skupnega prednika, RTEM pa vmesne vrednosti. Primerjava encimov kaže na obratno razmerje med informacijsko kompleksnostjo in katalitsko učinkovitostjo. Opažena korelacija med večjo evolucijsko razdaljo in večjo produkcijo entropije podpira tezo, da daljši evolucijski pritisk optimizira katalizo. Interpretacijo utemeljim v okviru načela maksimalne produkcije entropije (MEP) in razpravljam o omejitvah modela (predpostavka enakih verjetnosti kodonov, zanemarjanje višjih strukturnih ravni).
Ključne besede: encimska kinetika, informacijska kompleksnost, Shannonova entropija, evolucijska razdalja, β-laktamaze, načelo maksimalne produkcije entropije.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. Graf deliteljev niča komutativnega kolobarjaEva Petauer, 2025, magistrsko delo Opis: Graf deliteljev niča $\Gamma(R)$ komutativnega kolobarja $R$ povezuje teorijo kolobarjev s teorijo grafov. Vozlišča grafa deliteljev niča so neničelni delitelji niča, povezava med vozliščema $x$ in $y$ pa obstaja, kadar je $xy=0$. Cilj naloge je raziskati, kako lastnosti kolobarja (noetherskost, artinskost, lokalnost, končnost) vplivajo na strukturo grafa deliteljev niča ter obratno, katere informacije o kolobarju lahko razberemo iz grafa deliteljev niča.
Vsak graf na vsaj treh vozliščih lahko predstavimo kot graf deliteljev niča nekega kolobarja, za grafe na več kot treh vozliščih pa to ne drži. Velja, da je vsak graf deliteljev niča nekega komutativnega kolobarja povezan in da ima premer manjši od štiri. Če vsebuje cikel, je dolžina najkrajšega cikla manjša ali enaka sedem. Če obravnavamo komutativne artinske kolobarje, katerih graf deliteljev niča vsebuje cikel, je dolžina najkrajšega cikla manjša ali enaka štiri. V grafu deliteljev niča obstaja vozlišče, ki je povezano z vsakim drugim vozliščem natanko takrat, ko je bodisi $R \cong \mathbb{Z}_2 \times A$, pri čemer je $A$ cel kolobar bodisi je $Z_0(R)$ anihilatorski ideal. Obravnavamo še polne grafe in pokažemo, da če je $\Gamma(R)$ polni graf, potem je bodisi $R \cong \mathbb{Z}_2 \times \mathbb{Z}_2$ bodisi je $R$ lokalni kolobar. Na koncu še dokažemo, da je graf deliteljev niča z več kot tremi vozlišči graf zvezda natanko takrat, ko je $R \cong \mathbb{Z}_2 \times F$, pri čemer je $F$ končno polje. Velja tudi, da ima graf zvezda $p^n$ vozlišč, pri čemer je $p$ neko praštevilo in $n \in \mathbb{N}_0$ in obratno, vsak graf zvezda velikosti $p^n$ je lahko graf deliteljev niča.
Ključne besede: komutativen kolobar, delitelj niča, graf deliteljev niča
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Hevristika za particijsko dimenzijo grafov : magistrsko deloLaura Denko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu razvijemo in predstavimo hevristiko za izračun particijske dimenzije grafa. Pričnemo s pregledom temeljnih pojmov iz teorije grafov in nekaterih osnovnih družin grafov, nato uvedemo pojem particijske dimenzije grafa, pri čemer posebno pozornost namenimo drevesom in monocikličnim grafom.
V nadaljevanju obravnavamo temeljne koncepte teorije optimizacijskih problemov ter pojma hevristike in evolucijskega računanja.
Sledi predstavitev zasnove in implementacije razvite hevristike v programskem jeziku Python. Zaključimo s predstavitvijo rezultatov testiranj razvite hevristike na različnih družinah grafov z znano optimalno vrednostjo particijske dimenzije ter rezultate preverjanja domneve »če je $T$ vpeto drevo monocikličnega grafa $G$, potem je $pd(G) \leq pd(T) + 1$«. Dobljene rezultate primerjamo z že znanimi vrednostmi.
Ključne besede: particijska dimenzija grafa, monociklični grafi, hevristika, evolucijski algoritem
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. Domača mačka (Felis catus Linnaeus, 1758) kot invazivni plenilec prostoživečih živali : magistrsko deloLarisa Bedrač, 2025, magistrsko delo Opis: Domača mačka (Felis catus) velja za enega najuspešnejših in hkrati najvplivnejših plenilcev prostoživečih živali na svetu. Čeprav gre za udomačeno vrsto, ki je tesno povezana s človekom, ohranja svoje naravno plenilsko vedenje. Sodobni človek z zagotavljanjem hrane, zatočišč in veterinarske oskrbe umetno zvišuje njen fitnes, kar omogoča, da populacije domačih mačk dosegajo visoke gostote tudi tam, kjer okolje za plenilce naravno ni ugodno. Zaradi tega imajo domače mačke potencial invazivne vrste, ki lahko pomembno vpliva na strukturo in dinamiko lokalnih ekosistemov. V okviru raziskave smo uporabili dve glavni metodi: anketiranje lastnikov mačk in terenski popis ostankov plena. S pomočjo spletne ankete smo zbrali podatke o izvoru mačk, njihovem bivanju ter o njihovem zdravstvenem stanju. Rezultati kažejo, da ima kar 55% vprašanih v svojem gospodinjstvu vsaj eno mačko kot hišnega ljubljenčka. Ključna ugotovitev je, da ima večina lastniških mačk omogočen izhod v zunanje okolje, kar jim omogoča izražanje naravnega plenilskega vedenja, hkrati pa kaže na večjo izpostavljenost boleznim in poškodbam za to skupino lastniških mačk. Rezultati terenskega popisa so pokazali, da domače mačke najpogosteje plenijo drobne sesalce (polovica vseh zabeleženih uplenjenih vrst), sledijo ptice in plazilci. Plenilska aktivnost je bila najintenzivnejša v spomladanskih in poletnih mesecih, predvsem v jutranjih urah. Kaže se tudi odvisnost samega plenjenja od temperaturnega gradienta, z najvišjo frekvenco plenjenja med 10 in 25 °C. Višja diverziteta in frekvenca plena sta bili zabeleženi v ruralnih okoljih v primerjavi z urbanimi. Funkcionalna analiza plena kaže na izjemno širok spekter plenjenja, predvsem pri razredu sesalci in ptice, kar potrjuje oportunistično naravo domače mačke kot plenilca.
Ugotovitve potrjujejo, da so domače mačke pomemben ekološki dejavnik v krajini, kar bi morali upoštevati pri upravljanju populacij prostoživečih vrst.
Ključne besede: domača mačka, plenjenje, prostoživeče živali, invazivne vrste, taksonomska pestrost, funkcionalne lastnosti, habitati, anketa, terenski popis
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,91 MB) |
10. Privlak in zlivanje kapljic vode na mikrostrukturiranih tekočekristalnih površinah : magistrsko deloFilip Ferš, 2025, magistrsko delo Opis: Kapljice na poroznih in mikrostrukturiranih površinah impregniranih s tekočimi kristali, zaradi neravnovesja sil vzdolž stične črte okoli sebe tvorijo omočitveni rob, ki vodi do interakcij dolgega dosega. Za milimetrske kapljice, ki med seboj interagirajo, opazimo tri faze zlivanja: privlak, odtok lubrikanta v omočitvenem robu in zlitje. Uporabljamo hitro kamero za preučevanje teh dinamičnih faz na nematskih in izotropnih tekočekristalnih površinah. Pokažemo, da sta privlak in zlitje hitrejši na mikrostrukturiranih površinah (SLIPS) in v tem primeru ni relevantnih razlik v dinamiki na posamezni tekočekristalni fazi. Na poroznih površinah (LCIPS) je privlak med kapljicami veliko počasnejši, predvsem zaradi debelejše plasti lubrikanta in posledično večjega omočitvenega roba. V tem primeru je tudi zlitje počasnejše. Dinamika kapljic na SLIPS v glavnem sledi analogiji klasičnega vzmetnega nihala, kjer ima površinska napetost vlogo vzmeti in viskoznost vlogo koeficienta dušenja. Takšna analiza je bila nedavno izvedena na podobnih mikrostrukturiranih površinah, impregniranih s silikonskimi olji. V naših eksperimentih v glavnem določimo krajše čase odtoka in ne opazimo nihanja kapljic po prvem vrhu hitrosti. Poleg tega je amplituda drugega vrha hitrosti na LCIPS neodvisna od polmera kapljic, medtem ko je na SLIPS amplituda drugega vrha hitrosti neodvisna od tekočekristalne faze. Končno je nihajni čas v tretji fazi zlitja na SLIPS odvisen od polmera na potenco 3/2, medtem ko na LCIPS tega ne opazimo. Poleg tega nihajni čas ni odvisen od viskoznosti tekočega kristala. To eksperimentalno delo predstavlja izviren pogled na interakcije med kapljicami in njihovo zlivanje na mikrostrukturiranih in poroznih površinah s tekočekristalno prevleko.
Ključne besede: mikrofluidika na odprtih površinah, tekoči kristali, površinska napetost, superhidrofobnost, spolzke s tekočino impregnirane površine
Objavljeno v DKUM: 01.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (7,19 MB) |
