SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razredi konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah
Danijela Stojko, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je preučiti razrede konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah. V uvodnem poglavju magistrske naloge najprej predstavimo nekaj osnovnih pojmov in definicij iz teorije grup, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje vsebine. Definiramo pojem modula in predstavimo nekaj osnovnih lastnosti modulov. V nadaljevanju predstavimo splošne in specialne linearne grupe ter izračunamo njihovo moč. Definiramo tudi razrede konjugiranih elementov v poljubni grupi. V osrednjem delu magistrskega dela opišemo razrede konjugiranih elementov v splošni linearni grupi $GL_n(\FF_q)$. Konstrukcija konjugiranih razredov $GL_n(\FF_q)$ temelji na teoriji o nerazcepnih polinomih in particijah števila $i \in \{1,2, \cdots, n\}$. Na koncu poiščemo in predstavimo razrede konjugiranih elementov grup $GL_2(\FF_q)$ in $GL_3(\FF_q)$.
Ključne besede: grupe, moduli, linearne grupe, konjugirani razredi
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (522,57 KB)

2.
Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebin
Alex Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči.
Ključne besede: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )
Tea Kelc, 2018, magistrsko delo

Opis: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Ključne besede: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (880,09 KB)

4.
Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in Ptujem
Vit Kukolja, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Ključne besede: tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

5.
Ontogenetska variabilnost lobanje navadnega polha, glis glis (linnaeus, 1766)
Rok Čuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil pojasniti ontogenetski vidik morfometrične variabilnosti lobanje navadnega polha (Glis glis). Material je obsegal različne starostne kategorije od mladičev, ob zapustitvi gnezda, do odraslosti. Vzorec je predstavljalo 233 lobanj navadnega polha s Krima, Slovenija. Morfometrična analiza lobanje je bila izvedena na ventralni strani lobanje. Na fotografijah z ventralne perspektive sem določil 22 oslonilnih točk. Osebki v vzorcu so bili razporejeni v 6 starostnih skupin na osnovi erupcije kočnikov. Z metodami geometrijske morfometrije sem pokazal, da ni signifikantnih razlik v velikosti ali v obliki lobanje med spoloma, zato sem v analizah združil oba spola. Tako v velikosti kot v obliki je izstopala starostna skupina 6. To je bilo pričakovano, saj so bili vanjo uvrščeni odrasli osebki v drugem letu življenja ali starejši. Mlajši osebki so imeli bobnični mehur in zobni niz relativno večja, kar kaže na alometrično rast tekom postnatalnega razvoja. Različni deli lobanje ne rastejo z enako hitrostjo ali pa ne rastejo v istem obdobju življenja. Za navadnega polha je značilno pozno poleganje mladičev. V primerjavi z evropsko tekunico (Spermophilus citellus) lobanja navadnega polha raste do dvakrat hitreje.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, alometrija, ontogenija, Glis glis
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

6.
Vpliv franšize na VaR pri določanju popustov na zavarovalno premijo
Valentina Pernek, 2018, magistrsko delo

Opis: V delu najprej na kratko opišemo osnovne pojme iz verjetnosti in statistike. Nato predstavimo osnove premoženjskih zavarovanj in strukturo premije. V drugem delu podrobneje obravnavamo teorijo ocenjevanja izpostavljenosti v zavarovanju in izpeljemo krivulje izpostavljenosti. Opišemo tudi obe parametrizaciji MBBEFD razreda porazdelitvenih funkcij. V tretjem delu sledi opis aksiomov koherentne mere tveganja. Predstavljeni sta meri tveganja VaR in pričakovani izpad. V zadnjem delu predstavimo uporabo teorije na škodnih podatkih gospodarske družbe. Predstavimo tudi uporabo teorije ekstremnih vrednosti in napravimo sestavljen model višine škod. Na koncu z Monte Carlo simulacijo iz sestavljenega modela izračunamo VaR in pričakovani izpad skupnega stroška zavarovanca.
Ključne besede: MBBEFD, krivulje izpostavljenosti, VaR, pričakovani izpad, teorija ekstremnih vrednosti, zavarovanje.
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 91; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (929,13 KB)

7.
Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Ključne besede: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (967,35 KB)

8.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 135; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

9.
Gregarine (Apicomplexa: Eugregarinorida) v stonogah (Myriapoda) v Sloveniji
Katarina Mihelak, 2018, magistrsko delo

Opis: Gregarine (Eugregarinorida) so raznolika skupina parazitskih enoceličarjev iz skupine Apicomplexa, ki živijo v črevesju in telesnih votlinah nevretenčarjev – kolobarnikov, plaščarjev, sipunkulidov in členonožcev. Cilj magistrske naloge je bil predstaviti vrste gregarin, ki parazitirajo v stonogah (Myriapoda) v Sloveniji. V stonogah smo našli 8 vrst gregarin, ki jih uvrščamo v naslednje rodove: Trichorhynchus, Echinomera, Grebnickiella, Stenophora in Cnemidospora. Za vsako vrsto gregarin smo predstavili morfometrične podatke in zabeležili gostiteljsko vrsto stonog.
Ključne besede: gregarine, Eugregarinorida, paraziti, stonoge, Slovenija
Objavljeno: 15.03.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

10.
Lastnost polnih projekcij za inverzne limite
Tina Bele Zelenko, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen tega magistrskega dela je predstaviti lastnost polnih projekcij za inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov tako z enoličnimi kot z večličnimi veznimi preslikavami. Za primer inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z večličnimi veznimi preslikavami je podrobno predstavljena tudi lastnost inverznih limit (ILP) in rezultati, ki lastnost ILP povezujejo z lastnostjo polnih projekcij.
Ključne besede: inverzne limite, večlične funkcije, izrek o zaprtih podmnožicah, lastnost inverznih limit
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (292,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici