SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 166
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Keywords: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (3,79 MB)

2.
Morfometrična variabilnost mandibule pri vrtnih voluharicah rod terricola
Maša Kladnik, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem analizirala medvrstno variabilnosti v velikosti in obliki mandibule pri štirinajstih vrstah voluharic iz rodu Microtus ter geografsko variabilnost vrste Microtus subterraneus. V analizo je bilo vključenih 635 mandibul. Analizo sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije, na osnovi 13 oslonilnih točk, katere sem določila na labialni strani posamezne mandibule. Analizo morfološke variabilnosti med spoloma sem izvedla pri vrstah, kjer je bila zastopanost vsakega od spolov večja od 10 osebkov. Sekundarni spolni dimorfizem (SSD) v velikosti sem analizirala s t-testom, SSD v obliki pa z multivariatno analizo variance – MANOVA. Razlika ni bila signifikantna, niti v velikosti niti v obliki, zato sem spola obravnavala združeno. Medvrstno variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance oziroma F-testom, ki je bil visoko signifikanten: F 13, 621= 145,16 p<0,0001. S posteriornim testiranjem sem preverila razlike med posameznimi pari vrst. Iz rezultatov je razvidno, da se je 14 vrst voluharic statistično značilno razlikovalo v centroidni velikosti mandibule. Najmanjši so bili osebki M. subterraneus in M. daghestanicus. Nekoliko večji od povprečja so bili predstavniki vrst M. pyrenaicus in M. duodecimcostatus. Preostale vrste so izkazale podobne vrednsoti CS. Variabilnost oblike sem analizirala z multivariatnim F-testom. Vrednosti skorov za prvih deset glavnih komponent so predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Vrednost testa je bila visoko signifikantna – Wilksonova lambda je znašala 0,071; F 130, 4912 =14,85; p<0,0001. Po obliki sta si bili najbolj podobni vrsti M. liechtensteini in M. daghestanicus. Geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule sem analizirala pri osmih geografskih vzorcih M. subterraneus. Variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance. Rezultati izkazujejo delitev v dve jasno prepoznavni velikostni skupini. Telesno manjšo skupino so sestavljali vzorci iz centralne Evrope (Avstrija in Nemčija), telesno večjo skupino pa vzorci iz Makedonije in Turčije. Analiza variance je bila visoko signifikantna F7, 222=28,85; p<0,0001. Le med vzorci, najdenimi v dveh nemških zveznih deželah - Porenje in Bavarska ni bilo zaznati signifikantnih razlik. Razlike v obliki sem preverjala z diskriminantno analizo. Rezultati so razvrstili vzorce v tri skupine. Prvo skupino so tvorile makedonske živali, v drugo sta uvrščena turška vzorca, v tretji so združeni avstrijski in nemški vzorci.
Keywords: Microtus, Terricola, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, mandibula, oslonilna točka
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (3,36 MB)

3.
Test dobičkonosnosti pri razvoju mešanega življenjskega zavarovanja
Sara Čoh, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavana različna življenjska zavarovanja, pri katerih je višina premije določena s pomočjo tablic smrtnosti. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in uporabni del. V teoretičnem delu so najprej opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. Predstavljeno je tudi teoretično ozadje življenjskih zavarovanj s stališča smrtnosti in naključnih dogodkov. Opisan je začetek razvoja tablic smrtnosti, njihova konstrukcija in osnovne funkcije. Poleg slovenskih tablic smrtnosti so obravnavane tudi angleške tablice smrtnosti, ki so ločene za kadilce in nekadilce. Definiran je splošni model življenjskih zavarovanj, s pomočjo katerega so določena poljubna življenjska zavarovanja, pri katerih se ustrezno spreminjata funkcija dobička in diskontna funkcija. Poleg neto in bruto premij so obravnavane tudi matematične rezervacije. V uporabnem delu magistrskega dela je razvit model mešanega življenjskega zavarovanja za obdobje 20 let. Uporabljene so novo konstruirane tablice smrtnosti za Slovenijo, ki so dobljene iz angleških tablic smrtnosti. Izračun verjetnosti smrti je odvisen od verjetnosti smrti kadilcev in nekadilcev, ločeno za posamezni spol. Poleg opisa testa dobičkonosnosti so predstavljene tudi predpostavke, na podlagi katerih je test narejen. Poslovna strategija zavarovalnice je določena na podlagi različnih scenarijev.
Keywords: življenjsko zavarovanje, mešano življenjsko zavarovanje, komutacijska števila, tablice smrtnosti, test dobičkonosnosti
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (638,70 KB)

4.
Primerjava izbranih lastnosti nekaterih zelenjadnic, vzgojenih iz ekološko in konvencionalno pridelanih semen
Zala Oto, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo uporabili poljski poskus, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v nekaterih parametrih izbranih zelenjadnic vzgojenih iz ekološko in konvencionalno vzgojenih semen. Za poskusne rastline smo si iz asortimenta Semenarne Ljubljana izbrali redkvico (Raphanus sativus L.), kumare (Cucumis sativus L.) in grah (Pisum sativum L.). Rastline smo posadili na vrtu kmetije Vražunik na Črneški gori (občina Libeliče) ter jih nato opazovali skozi celotni življenjski cikel. Vezani smo bili na vremenske razmere, zato smo zaradi izredno nizkih temperatur, neznačilnih za mesec maj, ter večdnevnega deževja kumare in grah sadili dvakrat, saj je bila prvič kaljivost izredno slaba ali pa je sploh ni bilo. V nadaljevanju smo rastlinam izmerili velikost, maso oz. premer plodov, št. plodov, št. normalnih in razpokanih semen v plodovih ter obliko plodov. V laboratorijskem poskusu smo ugotavljali, ali tudi pod nadzorovanimi pogoji v kalilni omari obstajajo razlike v deležu kaljivosti semen ene oz. druge kmetijske prakse. Ugotovili smo, da v večini morfoloških značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med rastlinami vzgojenimi iz ekoloških semen in rastlinami vzgojenimi iz konvencionalnih semen. Izvedli smo tudi različne statistične teste ter tako testirali morebitne statistične razlike. Slednji so pokazali, da med obema proučevanima skupinama sadik obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer pri višini ter masi vegetativnih delov redkvice, premeru plodu kumar, masi strokov pri grahu ter številu semen v stroku graha.
Keywords: semena, ekološko, konvencionalno, redkvica, grah, kumare
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 1
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
p-grupe
Urška Bezjak, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je spoznati p-grupe in z njimi povezane izreke Sylowa. Najprej obravnavamo osnovne pojme teorije grup, ki jih potrebujemo za razumevanje magistrskega dela. Spoznamo enačbo razreda in proučimo morfizme grup ter vpeljemo direktni produkt grup. Največjo pozornost namenimo p-grupam, izrekom Sylowa in njihovi uporabi v klasifikaciji grup majhnih redov. Obravnavamo končne p-grupe in njihove najpomembnejše lastnosti, nekaj časa pa namenimo tudi neskončnim p-grupam, ki jih spoznavamo na primeru Prüferjevih grup.
Keywords: p-grupe, izreki Sylowa, enačba razreda, izomorfizem grup, direktni produkt grup, grupe majhnih redov, Prüferjeve grupe
Published: 19.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (497,43 KB)

6.
Zelene energije in osveščanje o njih
Boris Kojc, 2017, master's thesis

Abstract: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije. Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni. Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi. Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Keywords: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Published: 01.09.2017; Views: 26; Downloads: 1
.pdf Full text (1,88 MB)

7.
Motivacija učencev v procesu vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike osnovne šole
Dominik Robič, 2017, master's thesis

Abstract: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Keywords: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Published: 25.08.2017; Views: 45; Downloads: 5
.pdf Full text (2,28 MB)

8.
Pripravljenost učiteljev začetnikov za učinkovito vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v poučevanje
Tadeja Senica, 2017, master's thesis

Abstract: Samo internetni dostop in osnovna raba IKT danes ne zadostujeta več, saj sodobne digitalne kompetence vključujejo tudi ustrezno poznavanje IKT, ravnanje z njimi in ustrezen odnos do njih. Dejavnika, ki poleg same IKT vplivata na uspešnost integracije IKT v izobraževanje, sta tudi izurjenost učiteljev za uporabo IKT in njihov pedagoški pogled ter mnenje o tem, kako lahko IKT pripomore k izboljšanemu poučevanju. V raziskavi smo ugotavljali, v kolikšni meri so učitelji začetniki po končanem izobraževanju pripravljeni za učinkovito uporabo IKT v poučevanju, koliko se počutijo samozavestne ob različnih situacijah, ki vključujejo delo na svetovnem spletu, in koliko so motivirani ob različnih situacijah, ki vključujejo neposredno delo z učenci v razredu ob uporabi IKT.
Keywords: IKT, digitalna kompetenca, učitelj začetnik, digitalna pismenost.
Published: 25.08.2017; Views: 26; Downloads: 14
.pdf Full text (1,37 MB)

9.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, master's thesis

Abstract: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Keywords: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Published: 16.08.2017; Views: 24; Downloads: 5
.pdf Full text (1,53 MB)

10.
Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojih
Tadeja Rižnik, 2017, master's thesis

Abstract: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Keywords: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Published: 16.08.2017; Views: 29; Downloads: 12
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica