SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 207
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole - Sončev sistem
Marinka Paulič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole – Sončev sistem« zaokrožajo tri med seboj povezane celote: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega astronomski (predstavljena je astronomija, njena kratka zgodovina in Sončev sistem) in didaktični sklop (pojasnjeno je naravoslovje in predstavljen učni predmet naravoslovje in tehnika, oboje s stališča astronomije). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pred- in potesta, s katerima je bilo merjeno znanje četrtošolcev o Sončevem sistemu pred in po izvedbi naravoslovnega dne z enako vsebino. Ugotovljeno je, da udeležba učencev na astronomskem naravoslovnem dnevu vpliva na višje znanje učencev o Sončevem sistemu, da si učenci abstraktne pojme v astronomiji ustrezno predstavljajo ob uporabi konkretnih ponazoril (modelov) ter da izkustveno učenje pozitivno vpliva na znanje učencev, od učitelja pa zahteva temeljito teoretično pripravo, specifična didaktična znanja in več vloženega časa v pripravo aktivnosti.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni dan, četrti razred, Sončev sistem, pred- in potest
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

2.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

3.
Razredniki in vključevanje marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost
Anja Smole, 2017, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti in posebnosti marginaliziranih skupin, s katerimi se v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa veliko srečujemo, ter vloga učitelja razrednika, ki se kot vodja oddelčne skupnosti z vključevanjem teh učencev v oddelek najbolj intenzivno spopada. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili, ali se mnenja razrednikov o vključevanju marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost in mnenja o uspešnosti strategij za to vključevanje razlikujejo glede na njihove demografske značilnosti. V raziskavo smo vključili razrednike slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da se več kot polovica razrednikov počuti srednje usposobljene za vključevanje marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost ter da zelo majhen delež anketirancev meni, da so v času izobraževanja dobili dovolj znanja o vključevanju teh skupin v oddelek. Največ znanja o tem so pridobili samoiniciativno, z branjem literature. Večina razrednikov marginalizirane skupine učencev sprejema, vendar obstaja delež, ki te učence sprejema le zato, ker se to od njih pričakuje. Rezultati so pokazali tudi, da razredniki najlažje v oddelčno skupnost vključujejo učence z odstopajočimi socialnimi razmerami, za njimi učence s posebnimi potrebami, najtežje pa se jim zdi vključevanje učencev drugih rasnih, etničnih in verskih pripadnosti. Ko govorimo o uspešnosti različnih strategij za vključevanje, pa so anketirani kot najbolj uspešno izbrali spodbujanje učencev, da v šolo prinesejo predmet, ki jih spominja na njihovo kulturo, kar pomeni, da lahko na tak način marginalizirani učenci ostalim predstavijo svojo kulturo. Najmanj uspešna strategija je po mnenju razrednikov uvedba sistema nudenja pomoči marginaliziranim učencem z nagrajevanjem.
Ključne besede: marginalizirane skupine, socialno vključevanje, razrednik, oddelčna skupnost
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

4.
Poznavanje in stališča osnovnošolskih učiteljev in študentov zaključnih letnikov razrednega pouka do tehnik za olajšanje pomnenja
Taja Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V svojem zaključnem delu sem predstavila spomin – njegov razvoj, pojmovanje, delovanje in zakonitosti. Osredotočila sem se tudi na spominske tehnike, ki nam olajšajo pomnjenje, in predstavila nekatere izmed njih ter na tehniko Brain gym, ki je v zadnjem času vse bolj razširjena. V empiričnem delu sem preučevala znanje učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter študentov zaključnih letnikov razrednega pouka o spominu in njegovih zakonitostih, preverjala sem poznavanje in uporabo spominskih tehnik med navedenimi skupinami udeležencev ter pridobivala mnenja o tehniki Brain gym in smiselnosti njene uporabe v šoli. Spomin je človeška vrlina, ki jo je potrebno nenehno razvijati in negovati. Učitelji imamo ključno vlogo pri razvijanju spomina učencev in prav je, da se te izredno pomembne naloge zavedamo in jo tudi opravljamo. Velikokrat je za ta korak potrebne veliko vztrajnosti, ki pa se obrestuje, saj s tem dosežemo, da se učenci z veseljem učijo in v krajšem času pridobijo večje število informacij. Ugotavljam, da tako osnovnošolski učitelji kot študenti razrednega pouka dobro poznajo spomin in dejstva, ki so z njim povezana, prav tako sem ugotovila, da so dobro seznanjeni s spominskimi tehnikami, saj jih študentje uporabljajo pri študiju, učitelji pa v večini učijo učence, kako te tehnike uporabljati. Zanimiva je ugotovitev, da študenti zaključnih letnikov razrednega pouka poznajo več različnih spominskih tehnik kot učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Ugotavljam tudi, da udeleženci tehniko Brain gym dobro poznajo, vendar so o tej tehniki bolje seznanjeni učitelji razrednega in predmetnega pouka. Vse tri skupine udeležencev zagovarjajo smiselnost uporabe tehnike Brain gym v razredu.
Ključne besede: spomin, mnemotehnike, Brain gym, poznavanje in uporaba, mnenja
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

5.
Povezanost učnega uspeha in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju zgodnje adolescence
Estera Paradiž, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju poznega otroštva in zgodnje adolescence. Raziskava je bila opravljena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 426 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije »Eurofit«, ki meri gibalne sposobnosti učencev. Merjenci so bili na podlagi učnih ocen pri matematiki, ki so jih posredovali njihovi učitelji, razdeljeni na tri skupine: učno zelo uspešni, uspešni ter učno manj uspešni. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti glede na učno uspešnost pri matematiki ločeno po spolu smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Ugotavljanje statistično značilnih razlik je potekalo na ravni tveganja p<0,05. Za še natančnejšo opredelitev predhodno ugotovljenih statistično značilnih razlik smo opravili tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in učno manj uspešnimi dečki pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov in hitrost teka, eksplozivno, repetitivno in statično moč, koordinacijo gibanja ter vzdržljivost. Statistično značilna razlika med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in manj uspešnimi dekleti se je pokazala pri testih, ki merijo ravnotežje, vzdržljivost, hitrost alternativnih gibov in hitrost teka, gibljivost, repetitivno in eksplozivno moč ter koordinacijo telesa. Ugotovitve kažejo, da je učna uspešnost tesno povezana z gibalno učinkovitostjo tako pri dečkih kot tudi pri deklicah. Učno zelo uspešni otroci so prav tako gibalno bolj učinkoviti.
Ključne besede: gibalne kompetence, motorične sposobnosti, kognitivni razvoj, ocena iz matematike
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

6.
DIDAKTIČNA GRADIVA V ZAČETNEM BRANJU
Natalija Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema didaktična gradiva različnih slovenskih založb, ki so osredotočena na začetno branje. Na začetku dela je napisano nekaj o branju otrokom, o zgodnji pismenosti in bralnih stopnjah ter motivaciji za branje, nato pa so opredeljeni splošni pojmi, ki zajemajo didaktična gradiva, kot so učbenik, delovni zvezek in priročnik. Na kratko smo se posvetili vsakemu posebej in ga predstavili. Nato je poudarek celotnega magistrskega dela usmerjen v različne slovenske založbe, ki ponujajo didaktična gradiva, ki so namenjena predvsem začetnemu branju in opismenjevanju, saj je slednje zelo pomembno pri samem usvajanju branja. V magistrskem delu smo predstavili didaktična gradiva založb Modrijan, Izolit, Mladinska knjiga in Rokus Klett. Pri vsakem gradivu, ki ga založba ponuja, je predstavljen splošen opis, tehnične podrobnosti, avtorji in pa datum oziroma leto izida. Skupno sem preučila 37 gradiv štirih slovenskih založb. V empiričnem delu nas je zanimalo, za katere slovenske založbe se učitelji prve triade odločajo in zakaj, kako pogosto uporabljajo didaktična gradiva pri načrtovanju pouka in, ali jih vključujejo tudi v domače delo učencev. Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne razlike pri izbiri založbe glede na delovno dobo in starost učiteljev. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve in zaključke o preučenih didaktičnih gradivih in rezultatih raziskave.
Ključne besede: didaktična gradiva, založbe, začetno branje, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (2,41 MB)

7.
Knjiga umetnika
Sanja Korošak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu smo pojasnili, kaj je knjiga umetnika. Predstavili smo nekaj definicij, raziskali zgodovinski razvoj in prikazali nekaj primerov v praksi. Osredotočili smo se tudi na nekaj primerov iz Slovenije in ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko umetniških del, ki so knjige umetnika. Na kratko smo predstavili področji, ki sta tesno povezani s tem medijem. Ti področji sta vizualna in konkretna poezija ter mail art (poštna umetnost). Veliko umetnikov v svoja dela vključuje besedila. Besede so tudi del knjige in velikokrat so tudi del knjige umetnika. Predstavili smo vključevanje besedil v umetniška dela in omenili nekaj primerov. V praktičnem delu sem oblikovala lastno knjigo umetnika v grafični tehniki linorez. V grafike sem vključila besede, ki jih imamo za samoumevne in se ne zavedamo njihovih pomenov.
Ključne besede: knjiga umetnika, knjiga objekt, konkretna in vizualna poezija, poštna umetnost, napisane slike
Objavljeno: 22.02.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (3,79 MB)

8.
Grafika in moj domači kraj
Urška Juhart, 2016, magistrsko delo

Opis: Vsebino magistrskega dela sem razdelila na teoretični in pedagoški del ter na samostojno praktično ustvarjanje na grafičnem področju. V prvem delu sem namenila nekaj besed odločitvi o izbrani temi. Sledijo poglavja, v katerih sem se oprla na teoretična dognanja o umetnosti in grafični umetnosti, s kratkim vpogledom v zgodovino grafične umetnosti. Drugi del sem namenila pedagoškemu delu in s tem grafičnemu projektu, ki smo ga izvedli v osnovni šoli na Polzeli. Projekt smo izvedli z učenci od 1. do 9. razreda. Grafične tehnike smo prilagajali učnemu načrtu in starostni stopnji učencev, pri tem pa smo stremeli k temu, da smo se v vsakem razredu posluževali različnih tehnik ploskega, visokega in globokega tiska. Nekaj nastalih del sem po določenih kriterijih nato še ovrednotila. V tretjem delu sem se osredotočila na samostojno praktično ustvarjanje. Raziskovanje različnih pristopov in tehnoloških postopkov v grafičnem mediju sem začela z direktnim odtiskovanjem rastlin po postopku tehnike s premično šablono. V mojih primerih šablono predstavljajo rastline, ki se štejejo kot ready-made šablone. Matrico sem postopno nadgrajevala s kombiniranjem z drugimi grafičnimi tehnikami. Najprej sem šablone rastlin kombinirala z linorezom, nato sem dodajala še druge materiale s strukturno značilnimi površinami, ki s tiskanjem na papir ali na drugo podlago prenesejo prepričljivo materialnost površine. Tako sem z različnimi pristopi prišla do edinstvene grafične tehnike kolažnega tiska. Ker pa moja pot eksperimentiranja ni bila omejena le na postopke tiskanja, ampak tudi na izdelavo nekaterih materialov in pripomočkov za tiskanje, sem del vsebine namenila opisu izdelave želatinaste plošče, ki mi je služila kot podlaga pri ročnem tiskanju in izdelavi ročno narejenega papirja, na katerega sem ročno ali strojno tiskala. Za konec sem nekaj besed namenila še organizaciji in postavitvi razstave, kjer smo predstavili nastale otroške in moje lastne grafične liste.
Ključne besede: narava, domači kraj, eksperimentiranje, grafika, grafični projekt, kolažna tehnika, šablonski tisk, ready-made šablona.
Objavljeno: 22.02.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (18,54 MB)

9.
Vrstniški odnosi v osnovni šoli: odnosi med različnimi vidiki socialne sprejetosti
Rebeka Ros, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati odnose med različnimi vidiki socialne sprejetosti. Preučila sem sociometrično strukturo posameznih razredov na razredni stopnji ter učenčevo zaznavanje lastne socialne sprejetosti. Prav tako sem preverila, ali učna uspešnost predstavlja dejavnik združevanja preučevanih učencev v skupine ter v kolikšni meri razredničarke poznajo sociometrično strukturo svojih razredov. V raziskavo sta bila vključena dva četrta in dva peta razreda, skupaj enainosemdeset učencev ter štiri razredničarke. Podatki, ki se navezujejo na sociometrično strukturo razredov, so bili zbrani s sociometrično preizkušnjo. Učenci so odgovorili tudi na vprašanje o pričakovanih pozitivnih izbirah. Ti podatki so dali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali preučevani učenci točno ocenjujejo svojo socialno sprejetost. Poznavanje razredničark sociometrične strukture svojega razreda sem preučila z analizo strukturiranega intervjuja. Rezultati so pokazali, da večina učencev, ki spada v sociometrično skupino povprečnih, priljubljenih ali kontroverznih, realno ocenjuje lastno socialno priljubljenost v razredu. Zavrnjeni učenci večinoma precenjujejo stopnjo sprejetosti med vrstniki. Nekateri prezrti učenci dobro zaznavajo lastno socialno sprejetost, medtem ko jo nekateri precenjujejo. Rezultati, ki se navezujejo na učni uspeh, so pokazali, da učni uspeh v preučevanih razredih ne predstavlja dejavnika združevanja učencev v skupine. Analiza intervjujev je pokazala, da samo ena razredničarka pozna sociometrično strukturo svojega razreda.
Ključne besede: vrstniški odnosi, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, samopercepcija, učni uspeh
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 114; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

10.
UPOŠTEVANJE UČNIH STILOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Kaja Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Upoštevanje učnih stilov pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole je sestavljena iz treh delov, in sicer teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V njej opozarjamo na pomen učnih stilov pri pouku. Ti so pri učenju temeljnega pomena, saj pravilen način učenja pripomore k lažjemu učenju in uspešnejšim rezultatom. Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o učnih stilih, vrstah in učnih stilih v povezavi s predmetom spoznavanje okolja. V empiričnem delu magistrske naloge je bila z vidika upoštevanja učnih stilov narejena analiza za trenutno potrjene delovne zvezke za predmet spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ugotavljamo, da v delovnih zvezkih pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole prevladuje vidni učni stil, sledita mu gibalni in slušni učni stil. V praktičnem delu smo predstavili štiri učne ure s poudarkom na posameznem učnem stilu ter eno uro, kjer je bil poudarek na vseh treh učnih stilih. Učenci so po vsaki uri opravili kratek preizkus znanja. Ugotovili smo, da je največ učencev najboljše rezultate doseglo pri uri, ki je vsebovala vse tri učne stile. Sledili so učenci, ki so dosegli najmanj točk pri uri, kjer je prevladoval njihov učni stil, nato učenci, ki so dosegli največ točk pri uri s poudarjenim njihovim prevladujočim učnim stilom.
Ključne besede: Učni stili, delovni zvezek, spoznavanje okolja, tretji razred, osnovna šola
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 95; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici