| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 439
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurja
Damjana Flisar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Ključne besede: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

2.
Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji
Maja Bokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji je sestavljeno iz treh samostojnih, medsebojno povezanih delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje tri sklope, in sicer: pedagoško-didaktični sklop, psihološki sklop in geografki sklop ter predstavitev vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu podrobneje predstavimo učni načrt za naravoslovje in tehniko ter opredelimo izkustveno učenje kot didaktično strategijo poučevanja pri naravoslovju. V psihološkem sklopu opišemo psihofizične lastnosti učencev, v geografskem sklopu na kratko predstavimo pomursko regijo in osnovne šole, katere so vključene v empirični del naloge. Po teh treh sklopih pa se osredotočimo na tematski sklop voda in opredelimo lastnosti vode, njen pomen za človeka ter onesnaževanje voda. V empiričnem delu predstavimo analizo raziskave, ki smo jo izpeljali v šestih šolah v Pomurski regiji (treh primestnih in treh mestnih šolah). Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšno znanje in odnos imajo učenci 4. in 5. razredov do vode. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da imajo učenci v drugem triletju določeno znanje o vodi, vendar se je izkazalo, da imajo še vedno pomanjkljivo znanje o njej. Učenci imajo na splošno pozitiven odnos do vode, vendar ne vsi, nekateri jo premalo cenijo in se ne zavedajo njenega pomena za življenje. Na podlagi teh rezultatov smo mnenja, da je potrebno učence bolj poučiti o vodi in še bolj ozaveščati o tem, kako pomembna dobrina je voda. Rezultati empiričnega dela so nas usmerili v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo model izvedbe aktivnosti z vodo na osnovi izkustvenega učenja. Vsaka aktivnost je podrobno opisana (zapisana vsebina, zajeti cilji, postopek aktivnosti, predvideni pripomočki). Učni model je pripravljen na način izkustva učencev, saj ta zagotavlja, da pridobljeno znanje ostane trajno. Pomembno je zavedanje, da je učenje o naravi v naravi za učence izjemnega pomena, saj jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi in trajnejše znanje.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, eksperimenti z vodo, Pomurska regija
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva
Kaja Ričnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Ključne besede: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, magistrsko delo

Opis: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Ključne besede: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Uporaba lutke pri otrokovi simbolni igri
Taja Podvinski, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 148; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (585,65 KB)

7.
Odličnost glasbenega nastopanja
Ženet Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope.
Ključne besede: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 148; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (505,71 KB)

8.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

9.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

10.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 162; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici