SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 400
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike 'svetloba' na razredni stopnji
Silvija Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike »svetloba« na razredni stopnji sestavljajo trije deli, ki so med seboj povezani in zaokroženi v celoto – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je v povezavi z raziskovanim problemom razdeljen na tri sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen praktičnega dela pri predmetu spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika), strokovno-naravoslovni sklop (zgodnje učenje naravoslovja, svetloba in njene lastnosti ter obravnava čutila za vid) in psihološki sklop (psihofizične zmožnosti otrok v srednjem in poznem otroštvu). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Ugotovljeno je, da učitelji z učenci v okviru učnih predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika ne izdelujejo izdelkov s področja svetlobe, zato jih kasneje tudi ne uporabijo pri usvajanju novih učnih vsebin. V praktičnem delu so podrobneje predstavljeni praktični izdelki za 3., 4. in 5. razred, vezani na tematiko svetloba ter aktivnosti. Pri vsakem izdelku so navedeni cilji, medpredmetne povezave, materiali in pripomočki ter podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami. V nadaljevanju so predstavljene tudi aktivnosti, vezane na tematiko svetloba za 3., 4. in 5. razred devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Osnovna šola, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, svetloba, praktični izdelki
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

2.
Pogled na nagrajevanje in kaznovanje v različnih oblikah osnovnošolskega izobraževanja
Ana Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljeni vidiki, ki učitelja usmerjajo k odločitvi za vrsto nagrajevanja in kaznovanja; to so vzgojni stili, tehnike vodenja razreda, postavljanje mej ter druge učiteljeve kompetence. Obravnavane so različne tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Predstavljene so tudi osnove montessori pedagogike, njen pogled na nagrajevanje in kaznovanje ter nekaj izhodišč o šolanju na domu v Sloveniji, saj se naloga osredotoča na analizo podobnosti in razlik v uporabi nagrad in kazni pri različnih načinih šolanja šoloobveznih otrok. V empiričnem delu je na podlagi polstrukturiranih intervjujev predstavljeno, kako se nagrajevanje in kaznovanje razlikuje glede na obliko izobraževanja; primerjava, podobnosti in razlike odgovorov učiteljev, ki poučujejo v javni osnovni šoli, Montessori osnovni šoli ter učiteljev, ki poučujejo v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status izobraževanja na domu. V raziskavo je bilo vključenih osem učiteljev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji iz našega vzorca v javnih osnovnih šolah zastavljenih več pravil, katera postavljajo skupaj z učenci, medtem ko imajo učitelji v šolah, kjer poučujejo po Montessori pedagogiki pravil manj, so vnaprej zastavljena in bolj splošno oblikovana. Večina učiteljev iz vzorca ima vnaprej zastavljen načrt nagrajevanja in kaznovanja. Učitelji, ki poučujejo po montessori pedagogiki, namesto nagrad in kazni uporabljajo metodo naravnih posledic, pri kateri izhajajo iz posameznika in situacije, zato so tudi bolj prilagodljivi. Zaradi istega razloga kazni in nagrade izrekajo tam, kjer se je dejanje izvršilo, medtem ko jih učitelji javnih šol izrekajo izključno pred sovrstniki. V nagrajevanje in kaznovanje vključujeta starše v največji meri učitelja, ki poučujeta v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status šolanja na domu. Ugotovitve kažejo, da nihče izmed intervjuvancev ne uporablja metode žetoniranja. Pojmovanje graje kot kazni in pohvale kot nagrade se od učitelja do učitelja razlikuje, prav tako se razlikuje mnenje o pomembnosti nagrade in kazni v razredu. Vsi učitelji pa so bili enotnega mnenja, da je pomembno, da v razredu prevladuje pozitivno vzdušje.
Ključne besede: nagrajevanje, kaznovanje, osnovna šola, montessori pedagogika, poučevanje na domu
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (803,36 KB)

3.
Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava
Špela Vuk, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo (Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava) sestavljata dve zaključeni celoti – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen zdrav način življenja (prehrana, higiena, gibanje …), projekta Zdrava šola in Zdrav življenjski slog ter Dornava (kjer je na osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava potekala empirična raziskava). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je narejena na vzorcu 229 učencev Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava (v raziskavo so zajeti vsi na dan izvajanja raziskave v šoli prisotni učenci). V raziskavi je ugotovljeno, da je znanje anketiranih otrok o zdravem načinu življenja relativno visoko, je pa iz odgovorov otrok moč razbrati, da imajo višje faktografsko znanje, kot pa znanje povezano z vsakodnevnimi dejavnostmi (npr. pravilno umivanje rok). Znanje otrok o zdravem načinu življenja je glede na spol približno enako, glede na razred pa po pričakovanjih nekoliko manj znanja izkazujejo učenci prvega triletja. Anketirani učenci drugega triletja izkazujejo pravilnejše ravnanje o zdravem načinu življenja. Obstaja pa relativno majhna razlika v pravilnem ravnanju otrok o zdravem načinu življenja glede na spol.
Ključne besede: zdrav način življenja, osnovna šola, znanje o zdravem načinu življenja, življenje v skladu z zdravim načinom življenja.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoli
Urška Kolarič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih.
Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

5.
Kemijski postopki pri spoznavanju okolja: med tablicami in naravo v 1. razredu osnovne šole
Kristina Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Spoznavanje okolja je osnova tako za poučevanje kemijskih, bioloških, fizikalnih kot tudi matematičnih vsebin in tehnik. Učenci se seznanijo z najosnovnejšimi pojavi, postopki in naravnimi zakonitostmi. Zato je pristna izkušnja zelo pomembna. Med spoznavanjem rastlin, živali, vremenskih pojavov v učilnici in občutenjem tega v naravi so bistvene razlike. Učenci z učenjem v naravi usvajajo novo znanje celostno in poglobljeno. Sodobna pedagogika stremi k temu, da je učenje in znanje celovito in osmišljeno. Strokovnjaki na tem področju so si edini, da je pomemben način podajanja snovi. Poučevanje o naravi, našem okolju, mora omogočati pristno izkušnjo. V raziskavi smo ta učni pristop primerjali z uporabo tabličnih računalnikov za obravnavo učne snovi. Tehnologija je namreč didaktični pripomoček, ki ga nekateri učitelji uporabljajo, drugi pa sploh ne. Zanimalo nas je, kako ta dva različna pristopa za doseganje istih ciljev vplivata na znanje učencev in njihovo motivacijo za delo. V magistrskem delu smo raziskali tudi mnenje učiteljev, njihov pogled na omenjena pristopa. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 47 učencev, dveh oddelkov 1. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da raziskava, izvedena kot študija primera, ni pokazala velikih statistično značilnih razlik med enim in drugim načinom dela. Pokazalo se je le nekaj statistično značilnih razlik pri poznavanju postopka priprave smrekovega čaja in pri prepoznavanju stopinj medveda. V magistrskem delu sta podana dva primera priprave učne ure, in sicer v gozdu in s tabličnimi računalniki. Ugotavljamo, da je smiselno izbirati različne pristope pri pouku in učencem omogočati pristno izkušnjo v naravi, pa tudi smiselno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kemijski poskusi, prvi razred, pouk v naravi, pouk s tabličnim računalnikom
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica
Anja Hribar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer je opredeljen in opisan trajnostni razvoj, njegova zveza z vzgojo in izobraževanjem, opisana je okoljska vzgoja in predstavljena je občina Gorišnica (poudarjeno je predvsem šolstvo ter Osnovna šola Gorišnica, saj so njeni učenci predstavljali vzorec empirične raziskave). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (N=327), s katero je bilo ugotovljeno, da imajo anketirani relativno visoko znanje o varovanju okolja, pa vendar se slednje dosledno ne zrcali v njihovem ravnanju. Največ znanja o varovanju okolja izkazujejo anketirani učenci tretjega triletja, ki tudi najbolj okoljsko pravilno ravnajo. Glede na spol se tako v znanju kot tudi v ravnanju ne izkazujejo statistično značilne razlike. Najmanj znanja pa so anketirani učenci izkazali pri poimenovanju in razlagi pojmov, povezanih z varovanjem okolja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, varovanje okolja, osnovna šola, znanje o varovanju okolja, okoljsko pozitivno ravnanje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

7.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 7; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Sociološki vidiki plavanja otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Saša Drevenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni trije večji sklopi, ki se nanašajo na otrokov razvoj: socialni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, čustveni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V nadaljevanju so opisani pomen družine in športne aktivnosti otroka ter vloga družbenih dejavnikov na vključevanje otroka prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v športne aktivnosti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati intervjujev, opravljenih v kopališču Pristan. Intervjuvali smo deset vaditeljev plavanja treh plavalnih šol. Preučili smo odnos med otroki plavalci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju do gibalne aktivnosti, do vrstnikov in družbe. Analizirali smo odgovore vaditeljev plavanja, učiteljev učencev, ki plavajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu so tako predstavljeni odgovori z grafikoni in razlage, ki prikazujejo, da je sociološki vidik otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pomemben pri plavanju. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv na socialni vidik razvoja otrok. Opažamo tudi širši vpliv na celostni razvoj otroka; vpliv družine, vaditeljev plavanja, vrstnikov in družbe.
Ključne besede: Otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj, socialni razvoj, plavanje, družba.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici