SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 328
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vedenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj
Anja Šauperl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Védenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na: psihološki sklop, kjer je predstavljen otrok in njegove psihološke značilnosti; pedagoško-didaktični sklop, v katerem podrobneje predstavimo splošne cilje predmeta spoznavanje okolja in operativne cilje ter vsebine, vezane na temo odpadki v prvem triletju; geografski sklop, v katerem je predstavljena občina Šentilj, osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak; ekološki sklop, kjer pojasnjujemo pojem ekologija, onesnaževanje okolja in predstavimo pojem odpadki in ločevanje odpadkov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, podrobnejša analiza in ugotovitve raziskave. V njej so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak. Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je znanje učencev o odpadkih in kako z njimi ravnajo. Raziskava je pokazala, da učenci o ravnanju z odpadki veliko vedo. Prav tako v veliki meri vedo, kako z njimi ravnati.
Ključne besede: prvo triletje, spoznavanje okolja, onesnaževanje okolja, odpadki
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Živa narava - Kako dobro (in če sploh) jo poznajo učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje
Ajda Kavčič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga, z naslovom Živa narava – kako dobro (in če sploh) jo poznajo učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega), ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je opredeljena narava (živa in neživa), opisani so življenjski prostori (gozd, polje, reka, sadovnjak, travnik), poudarjena je naveza med otroki in naravo. Ker je raziskovalni problem vezan na kraj Laporje, je ta predstavljen v teoretičnem delu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, narejene na vzorcu 153 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro (in če sploh) učenci poznajo živo naravo. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da učenci z Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje živo naravo v večini dobro poznajo. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da imajo anketirani učenci največ znanja o življenjskem prostoru polju, saj ta v veliki meri obdaja šolsko okolico in samo vas Laporje. Življenjske prostore reko, sadovnjak in travnik učenci v večini prav tako poznavajo dobro, je pa njihovo znanje najšibkejše v poznavanju gozda in njegovih rastlin.
Ključne besede: narava, živa narava, življenjski prostor, osnovna šola
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

3.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Ključne besede: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti - analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah
Kaja Konc, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti – analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah je nastalo z namenom proučiti trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci in oblikovati predloge za izboljšavo na tem področju. Gre za aktualno problematiko, ki je tako v svetu kot v Sloveniji, ne glede na številne raziskave, dokaj zapostavljena, saj je področje likovne nadarjenosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu žal še vedno potisnjeno v ozadje. V teoretičnem delu smo najprej proučili dosedanja svetovna in domača vedenja s področja nadarjenosti, v nadaljevanju smo se usmerili na področje likovne nadarjenosti, ki predstavlja vodilno nit našega dela. V delu so predstavljene značilnosti likovno nadarjenih učencev, postopki identifikacije in prilagojene oblike dela z učenci, ki so nadarjeni na tem področju. V empiričnem delu predstavljamo rezultati raziskave, ki je potekala na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih v spletni obliki poslali učiteljem likovne umetnosti na slovenskih šolah, smo analizirali trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci. Ugotavljamo, da delo z nadarjenimi na likovnem področju na slovenskih šolah poteka po ustaljenih smernicah, ki jih narekuje Zakon o osnovni šoli in Učni načrt, vendar je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali predloge za izboljšave, ki jih predstavljamo v sklepnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: osnovna šola, nadarjenost, likovna nadarjenost, likovno nadarjeni učenci, delo z likovno nadarjenimi učenci
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu
Mojca Remic, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Ključne besede: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 94; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 82; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, magistrsko delo

Opis: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Ključne besede: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

9.
Govorna komunikacija predšolskih otrok
Sonja Serec, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije. V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki. Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok. Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Zmožnost razumevanja slovenskih in angleških frazemov pri učencih 5., 7. in 9. razreda osnovne šole
Barbara Šimenc, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so tako v slovenščini kot v angleščini pogosto prisotni v našem vsakdanjem življenju. So izrazi, ki bogatijo naš jezik in jih najdemo tako v umetnostnih besedilih kot tudi v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa je razumevanje frazemov v primerjavi z ostalimi besedami in besednimi zvezami velikokrat težje, saj so večinoma rabljeni v prenesenem pomenu. V slovenskih in angleških risankah, filmih in knjigah lahko zasledimo veliko frazemov. Tudi v šoli se srečamo z njimi, in sicer v učbenikih, delovnih zvezkih in tudi nacionalnih preverjanjih znanja. Najpomembnejše je, da učenci frazeme razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, s koliko frazemi v slovenskem in angleškem jeziku se učenci srečajo v šoli in kakšne so zmožnosti razumevanja teh frazemov pri učencih petega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom. Zanimale so nas razlike, ki nastajajo v razumevanju frazemov glede na starost učencev, glede na vrsto in glede na jezik, v katerem je frazem. Analiza testov je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Mlajši učenci so imeli več težav pri razumevanju slovenskih in angleških frazemov kot starejši učenci. Kar nekaj težav se je pojavilo tudi pri starejših učencih glede angleških frazemov, saj niso vedeli njihovega pomena, kar hkrati potrjuje naša predvidevanja, da angleške frazeme razumejo slabše kot slovenske. Po pogovoru z učitelji razrednega pouka in angleščine smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s slovenskimi in angleškimi frazemi. Več bi morali delati na razumevanju tako slovenskih kot angleških frazemov, saj poznavanje frazemov širi učenčev besednjak.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, slovenski frazemi, angleški frazemi, razumevanje frazemov, preneseni pomen
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (617,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici