SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 308
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih
Manja Šumer, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo. Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Ključne besede: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja
Tjaša Janković, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

3.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Ekskurzije v mestu maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole
Katja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (11,07 MB)

5.
Fantazija za komorni ansambel Ivana Pučnika: Živim z zemljo
Tjaša Zidanič, 2017, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je uvodoma osvetljena politična slika in kulturno življenje na slovenskih tleh pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sledi oris glasbenega sloga moderne v evropskem in slovenskem glasbenem prostoru. Kasneje se obravnava glasbeni ekspresionizem v evropskem merilu in kot njegovi vzporednici še v slovenskem. Obravnava se začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Marija Kogoja, in Slavka Osterca kot drugo osrednjo osebnost glasbenega ekspresionizma na naših tleh. Preide se na Aloisa Hábo in mlade slovenske skladatelje, ki so Ostercu sledili na praški konservatorij, na katerem je Hába poučeval. Spregovori se o Steinerjevem antropozofskem nazoru, kateremu so idejno pripadali Hába in med drugimi tudi mlada slovenska trojica skladateljev – Franc Šturm, Demetrij Žebre in Ivan Pučnik, ki so se želeli povezati v »grupo treh« in se tako ločiti od Osterca, ki je veljal za steber slovenske avantgarde tridesetih let. Naposled se preide na Ivana Pučnika in predstavi njegov življenjepis iz osebnega arhiva skladateljeve hčerke, gospe Ajše Pučnik. Podrobneje je obravnavano njegovo kratko, a plodovito glasbeno obdobje med letoma 1934 in 1937. Gre za praško obdobje študija kompozicije, najprej privatno in nato na praškem konservatoriju pri Hábi. Predstavi se glasbena analiza zaenkrat edine najdene in ohranjene skladbe Ivana Pučnika z naslovom Živim z zemljo. Gre za fantazijo za komorni ansambel iz leta 1936. Z analizo Pučnikove kompozicije se poskuša opredeliti njegov glasbeni slog.
Ključne besede: ekspresionizem, neoklasicizem, neobarok, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Alois Hába, antropozofija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Ključne besede: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (590,68 KB)

7.
Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda
Nina Špiler, 2017, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob cerkniškem jezeru
Neža Baraga, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici. V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Mešani zbori Antona Schwaba
Janja Belej, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Mešani zbori Antona Schwaba je predstavljeno življenje in delovanje Antona Schwaba. Podrobneje so analizirani njegovi mešani zbori. Anton Schwab je bil skladatelj, zdravnik, zobozdravnik in šahist. Deloval v večinoma v Celju in mestu doprinesel napredek pri ozaveščanju ljudi glede zdravstva in zobozdravstva ter razvoju zborovske glasbe. Njegovo delovanje je a meji med romantiko in moderno, vendar njegova izrazna sredstva nakazujejo zaključek romantike. Umeščen je med svoje sodobnike: Josipa Ipavca, Emila Adamiča, Hugolina Sattnerja, Rista Savina in Antona Lajovica. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na dveh dopolnjujočih se načelih: na analizi zgodovinskih virov ter analizi skladb iz njegovega opusa.
Ključne besede: ANTON SCHWAB, ZBOROVSKI OPUS, MEŠANI ZBORI, ZDRAVA MARIJA, ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (713,25 KB)

10.
Matrica in odtis v lesorezu
Danica Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Matrica in odtis v lesorezu sem besedilo razčlenila na tri dele. V prvem delu sem s teoretičnega vidika raziskala in opisala pojem lesorez v umetnosti, njegov razvoj in zgodovino. Svoje raziskovanje lesoreza skozi zgodovino sem zaključila z opisom petih umetnikov, ki so ustvarjalci sodobnega lesoreza. To so Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. V drugem delu naloge sem opisala lasten odnos do lesa. Raziskala sem, kaj mi les v umetnosti nudi in kaj mi omogoča pri ustvarjanju. Lesorez se je skozi zgodovino počasi razvijal in danes nam omogoča različne pristope in tehnike obdelave lesa. Najprej sem predstavila lastna dela z vsebinskega in likovnega vidika. Nato sem skozi lastno doživljanje in izkušnje opisala postopek priprave lesene matrice in lesene tiskovne površine. Ključen pomen za pravilno pripravo matrico so imele izbira, priprava in obdelava lesa. Opisala sem tudi, na katere težave sem naletela in kako sem jih reševala. Tretji del naloge sem posvetila lastni razstavi. Potek razstave sem glede na svojo izkušnjo opisala z besedami, s spremnim besedilom na razstavi in s slikovnim gradivom. Z vprašalnikom in analizo vprašalnika sem na razstavi raziskala, kaj gledalca bolj pritegne kot končni izdelek, matrica ali odtis, ter katera tiskovna površina jih bolj prepriča – papir, furnir ali les.
Ključne besede: Lesorez, visoki tisk, zgodovina lesoreza, tehnike lesoreza, furnir, masiven les, matrica, odtis, tiskovna površina.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici