| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 657
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poučevanje tujega jezika v razredu in na daljavo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Kovač Sanda, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati potek poučevanja tujega jezika (TJ) na daljavo in v razredu v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ). V teoretičnem delu smo opredelili prednosti in sodobne pristope poučevanja v razredu, vezane na poučevanje TJ na nižji stopnji osnovne šole. Predstavili smo tudi prednosti in vrste poučevanja na daljavo, nato pa smo se osredotočili na poučevanje TJ na daljavo v 1. VIO. Navedli smo digitalne kompetence učitelja, ki poučuje TJ v 1. VIO in predstavili dosedanje raziskave, ki se nanašajo na poučevanje TJ na daljavo na nižji stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika primerjali poučevanje TJ na daljavo in v razredu v 1. VIO na vzorcu 119 učiteljev tujega jezika (TJ) ter razrednega pouka (RP) z opravljenim izobraževanjem iz poučevanja TJ v otroštvu. Zanimale so nas razlike v odgovorih glede na izobrazbo, delovno dobo učiteljev in glede na regijo, v kateri poučujejo. Rezultati kažejo, da učitelji ocenjujejo kakovost pouka TJ v razredu bolje kot na daljavo. Med učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe nekaterih pristopov pri poučevanju TJ v razredu in na daljavo ter v vključevanju nekaterih učnih vsebin v pouk TJ na daljavo glede na regijo, v kateri poučujejo. Ugotovili smo tudi, da v času poučevanja TJ na daljavo učitelji realizirajo manj učnih ciljev in redkeje vključujejo pesmi, zgodbe, dramatizacijo, didaktične igre ... v primerjavi s poukom v razredu.
Ključne besede: poučevanje v razredu, poučevanje na daljavo, tuji jezik, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli
Sara Ferk, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Ključne besede: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Raba spletnih strani in pesmi pri pouku tujega jezika v 1. VIO OŠ
Lucija Marčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje uporabo pesmi in spletnih strani pri pouku TJ v 1. VIO OŠ. Teoretični del naloge se osredotoča na prednosti uporabe glasbenih vsebin (predvsem pesmi) pri pouku TJ v omenjenem obdobju in kakovost spletnih strani, ki te vsebine ponujajo. Magistrsko delo ima zato dva namena. Prvi je preveriti uporabo spletnih strani, ki ponujajo glasbene vsebine, pri učiteljih tujega jezika v 1. VIO OŠ, njihove kriterije za izbor pesmi in rabo didaktičnih postopkov učenja pesmi pri pouku TJ v 1. VIO OŠ. Drugi namen magistrskega dela je s pomočjo izbranih kriterijev za analizo spletnih strani, besedil in pesmi analizirati najpogosteje zastopane spletne strani, ki ponujajo glasbene vsebine za poučevanje TJ v 1. VIO OŠ. V prvem delu je uporabljena metoda polstrukturiranega intervjuja. Intervjuvane so bile štiri učiteljice, ki poučujejo TJ v 1. VIO OŠ na različnih šolah v okolici Maribora in Ljubljane. Rezultati so pokazali, da učiteljice med glasbenimi gradivi posegajo predvsem po zvočnih in video posnetkih. Te največkrat poiščejo kar na portalu YouTube, kjer najdejo kanale, namenjene učenju TJ. Omenile so tudi nekaj spletnih strani. Iz odgovorov so bili pridobljeni podatki o najpogosteje uporabljenih spletnih straneh, ki ponujajo glasbene vsebine za poučevanje TJ v 1. VIO OŠ. Na osnovi teh rezultatov so bile v drugem delu magistrskega dela s pomočjo kriterijev različnih avtorjev analizirane in ocenjene spletne strani Super Simple Songs, British Council – Learn English Kids in Maple Leaf Learning. Rezultati so pokazali, da je le spletna stran Super Simple Songs je dosegla visoko končno oceno. Ta je bila tudi najpopularnejša med intervjuvanimi učiteljicami. Spletna stran ponuja kakovostne vsebine, ki so primerne za učence v 1. VIO OŠ. Vrednost njihovih pesmi je visoka. Tudi njihove aktivnosti ob pesmih so prosto dostopne in kakovostno oblikovane, vsebujejo gibalne aktivnosti in predloge za druge aktivnosti, ki jih lahko uporabimo v razredu. Spletni strani British Council – Learn English Kids in Maple Leaf Learning sta dosegli povprečno končno oceno.
Ključne besede: tuji jezik (TJ), 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (VIO), pesmi, analiza spletnih strani
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

4.
Slikanice kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Patricija Celec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali izbrane slikanice, jih analizirali in sestavili učne priprave za poučevanje tujega jezika angleščine s pomočjo slikanic. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili slikanice, spoznali oblike in tipe slikanic. Prav tako smo še podrobneje raziskali uporabo slikanic pri učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu, razloge za in proti, kriterije za izbor in dejavnosti z uporabo slikanic. Preučili smo tudi že obstoječe raziskave. V empiričnem delu magistrskega dela smo opravili podrobno analizo šestih slikanic, ter zanje spisali podrobne učne priprave, ki bodo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka kot učiteljem tujega jezika, ki poučujejo v 1. VIO OŠ. Pri podrobni in obsežni analizi smo se opirali na prilagojene kriterije za izbor slikanice pri pouku tujega jezika v otroštvu in preverili, v kolikšni meri analizirane slikanice izpolnjujejo kriterije. Analiza je pokazala, da smo izbrali kvalitetne slikanice, tako po sami vsebini kot tudi po ilustracijah in sporočilni vrednosti. Ugotovili smo, da so vse preučevane slikanice primerne za učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu, saj vključujejo bogato tujejezikovno besedišče, omogočajo medpredmetno povezovanje z ostalimi učni predmeti, imajo pa tudi velik izobraževalni potencial. Slikanice so zakladnica različnih pomembnih življenjskih vrednot.
Ključne besede: slikanice, učenje in poučevanje tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, učne priprave
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

5.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, magistrsko delo

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

7.
Odzivi vzgojiteljic na izstopajoče vedenje predšolskih otrok
Urška Gorjup Kokerić, 2021, magistrsko delo

Opis: Naloga naslavlja tematiko izstopajočega vedenja otrok v predšolskem obdobju. Pri tem izhajamo iz teze, da izstopajoče vedenje rezultira iz socialnih interakcij, njegovo zaznavanje pa je subjektivno pogojeno. Ločimo vedenja, ki so razvojno pogojena in so kot taka značilna za posamezna razvojna obdobja, ter vedenja, ki so odklonska in jih uvrščamo v čustvene in vedenjske težave oz. motnje. V nalogi smo opredelili čustveni in socialni razvoj predšolskega otroka in predsta-vili heterogene oblike izstopajočega vedenja. Spoznali smo, da se dejavniki, ki vplivajo na izstopajoče vedenje, najpogosteje prepletajo in ne izhajajo le iz dru-žinskega okolja, ampak tudi iz lastnosti posameznika in socialnega okolja. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju. V raziskavo smo vključili štiri strokovne delavke vrtca, ki so zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljice. Ugotovili smo, da vzgojiteljice kot izstopajoče oblike vedenja pretežno navajajo vedenja, ki so razvojno pogojena. Kot glavni dejavnik za izstopajoče vedenje označijo starše. Omenijo tudi lastno-sti otroka in dejavnike okolja. Zaznavanje izstopajočega vedenja vpliva na njiho-ve odzive. Vedenje vzgojiteljic ne sme temeljiti na njihovih osebnostnih prepriča-njih in kulturnih normah. Odzivi, ki niso podprti z vedenjem o dejanskih vzrokih za izstopajoče vedenje, so neutemeljeni. Njihovi odzivi na izstopajoče vedenje naj bodo torej utemeljeni na znanju.
Ključne besede: izstopajoče vedenje, predšolski otroci, odzivi vzgojiteljic
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Uporaba netoksičnih grafičnih tehnik v globokem tisku v izobraževalnih programih
Maja Rudolf, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bom ukvarjala z uporabo netoksičnih grafičnih tehnik globokega tiska. Tehnično izhodišče predstavlja analiza tradicionalne tehnike globokega tiska umetniške grafike, ki jih bom primerjala z uporabo in materiali netoksičnih grafičnih tehnik. Temeljni namen magistrske naloge je spoznati načine in postopke ustvarjanja v grafiki, natančneje v globokem tisku, da bo ta tehnika okolju in predvsem zdravju prijazna.
Ključne besede: netoksične grafične tehnike, grafika, globoki tisk
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

9.
Umetniška praksa kot refleksija družbene stvarnosti
Davor Gorišek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se nanaša na lasten projekt Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki izhaja iz analize odnosa med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili pojme, kot so družbena stvarnost, umetniške prakse 20. stoletja in medsebojni dinamični odnosi. Glede na literaturo smo predpostavili, da sodobne umetniške prakse z uporabo novih tehnologij, povezavo z znanostjo, vključevanjem participacije itd. reflektirajo sodobno družbeno stvarnost. V nadaljevanju našega raziskovanja smo naleteli na številne umetnike, ki se navezujejo na tematiko interpretiranja vloge in pomena participacije. Glede na avtorskoumetniški projekt magistrske naloge smo se osredotočili na tri umetniške prakse umetnikov iz Slovenije (Marko Peljhan – Makrolab, Marjetica Potrč in Ooze (Eva Pfannes in Sylvaino Hartenberg) – Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club in KUD Obrat (Polonca Lovšin, Stefan Doepner, Urška Jurman in Apolonija Šušteršič) – Onkraj gradbišča) ter podrobneje raziskali to področje. Prišli smo do spoznanja, da se ob bok participativnosti večkrat postavi samoorganizacijsko načelo. Predpostavili smo, da sta participativnost in samoorganizacijsko načelo ključna relacijska dejavnika med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. Na podlagi analiz participativne umetnosti in samoorganizacijskega načela smo zasnovali konceptualno zasnovo lastnega dela Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki predstavlja zavetje za brezdomce, narejeno iz odpadnih avtomobilskih predmetov ter naravnih materialov.
Ključne besede: umetniška praksa, participativna umetnost, samoorganizacijsko načelo, metoda »DIY/do it yourself – naredi sam«.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

10.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Ključne besede: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 1.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici