SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole
Vesna Turinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno načrtovan in izveden.
Ključne besede: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred, pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (5,14 MB)

2.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (951,81 KB)

3.
Črna barva v grafiki
Tamara Hršak, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je črna barva v grafiki, ki je že od začetkov tiska temelj grafičnega izraza. Za boljše razumevanje črne barve smo na začetku preučili, kako barva deluje na človeka ter kako ta barvo zaznava. Barva namreč na vsakega posameznika deluje drugače, saj gre za občutek, ki ga zazna oko. V nadaljevanju smo posebej poudarili in obravnavali črno barvo in proučevali njene simbolične pomene in funkcije. V delu nas je zanimala predvsem črna barva v grafiki, ki se je v tej vrsti likovne umetnosti začela uporabljati že pred odkritjem papirja, z odkritjem tiska pa je postala sinonim za grafični postopek. S pojavom modernizma je črna barva dobila nov pomen, postala je izrazno sredstvo. S pojavom avantgard in s prehajanjem iz predmetnega v abstraktno je črna barva prišla v ospredje. Za primer smo predstavili dela in ustvarjanje umetnika Edvarda Muncha, ki je v ospredje postavil črno figuro, Kazimira Malevicha, ki je s svojim črnim kvadratom naredil prelom v umetnosti, ter Pieta Mondriana, ki se je obrnil k čisti abstrakciji in je z geometričnimi oblikami izražal videnje sveta. V magistrskem delu smo obravnavali tudi slovenske umetnike, ki se ukvarjajo s črno barvo, ki je v slovensko umetnost vstopila leta 1980. Na koncu smo izpostavili dva pomembna slovenska umetnika, ki ustvarjata v črni barvi na različnih likovnih področjih. Delo smo zaključili z njuno primerjavo, v kateri smo izpostavili podobnosti in razlike med njima glede ustvarjanja v črni barvi.
Ključne besede: barve, črna barva, grafika, tisk, risba, modernizem, abstraktno.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (3,54 MB)

4.
Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (toplota in temperatura)
Maja Jeznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Eksperimentalno delo – pedagoški eksperiment v petem razredu osnovne šole (Toplota in temperatura) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je sestavljen iz naravoslovnega in pedagoško-psihološkega sklopa. Sklopa iz različnih zornih kotov osvetljujeta raziskovalni problem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila izpeljana maja 2017, s katero smo želeli ugotoviti, ali je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje. Rezultati empirične raziskave to tudi dokazujejo. V praktičnem delu je priložena podrobna učna priprava za pouk naravoslovja in tehnike v 5. razredu osnovne šole z vsebino toplota in temperatura, ki sledi sodobnim načelom eksperimentalnega dela. Prav tako sta opisana potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da je znanje učencev po eksperimentalnem delu višje in da moramo eksperimentalno delo skrbno načrtovati, da bo učenec napredoval v znanju.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalno delo, 5. razred, naravoslovje in tehnika, toplota in temperatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (3,17 MB)

5.
Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti skozi izbrana dela mladinske književnosti
Mateja Čeh, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo prikazali in utemeljili, da lahko mladinska literatura pomaga pri detabuizaciji homoseksualnosti, in sicer pri razvijanju občutljivosti, dvigu tolerance in zmanjševanju predsodkov ter dilem mladega bralca. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili pojem homoseksualnosti. Opredelili smo istospolne družine in na podlagi mnogih aktualnih, predvsem tujih strokovnih in znanstvenih raziskav ter izsledkov predstavili socialni in emocionalni razvoj otrok istospolnih družin. Za tega velja, da ni pogojen s strukturo družine, temveč z družinskimi odnosi. Razvoj otrok homoseksualnih staršev se ne razlikuje od razvoja otrok heteroseksualnih staršev. Zanimale so nas tudi izkušnje teh otrok med šolanjem, saj so pogojene s prepričanji in stališči učiteljev, majhni otroci predsodkov in stereotipov namreč še ne poznajo. Navedli smo nekaj smernic za spopadanje s predsodki in z dilemami ter pri tem v ospredje postavili mladinsko literaturo, ki nevsiljivo razvija občutljivost ter otrokom in tudi učiteljem prikaže svet tak, kot je, v vsej svoji raznolikosti. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti smo analizirali na podlagi petih izbranih književnih del (Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan; Alenka Spacal: Mavrična maškarada; Lawrence Schimel: Sosedje in prijatelji; Justin Richardson, Peter Parnell: In s Tango smo trije; Brane Mozetič: Prva ljubezen), pri čemer nas je zanimalo, kako je v posameznem delu tabu tema obdelana. V empiričnem delu smo na podlagi intervjujev z dvema učiteljicama z različnih osnovnih šol preverjali, kakšna stališča imata do splošnih tabujev, do tabuja homoseksualnosti, kakšne so njune izkušnje z otrokom iz istospolne družine in njuno poznavanje mladinskih del z obravnavano tematiko, ki jih v zaključnem delu analiziramo. Izsledki so pokazali, da imajo učitelji na splošno o homoseksualnosti še vedno pretežno negativno stališče, izkušnje z učenci istospolnih družin pa so pozitivne. Mladinske literature na to temo intervjuvani učiteljici ne poznata in je zato tudi ne uporabljata v razredu, čeprav menita, da lahko pomaga razvijati občutljivost za tabu homoseksualnosti tako pri učiteljih kot tudi pri učencih.
Ključne besede: homoseksualnost, otroci istospolnih družin, prepričanja in predsodki čiteljev, mladinska literatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,70 MB)

6.
Pogovor z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja o likovnih delih
Nina Sagadin, 2017, magistrsko delo

Opis: Likovna dela umetnikov imajo pri pouku likovne umetnosti posebno vlogo. Opazovanje del in pogovarjanje o njih učencem omogoča razvijati občutljivost za likovno umetnost, hkrati pa prinaša prednosti tudi na drugih področjih, kot so razvijanje empatije, zmožnost opazovanja, uporaba domišljije itn. Namen in cilj magistrskega dela je raziskati, ali učitelji v pouk vključujejo reprodukcije likovnih del umetnikov, kaj se ob tem pogovarjajo z učenci, kako izbirajo likovna dela in vključevanje originalnih del v pouk likovne umetnosti. Magistrsko delo zaokrožata dve med seboj povezani celoti – teoretični in empirični del. V prvem sta predstavljeni dve večji poglavji, in sicer pouk likovne umetnosti v osnovni šoli (opredelitev predmeta, cilji, načrtovanje pouka). Temu sledi še poglavje o likovnih delih pri pouku likovne umetnosti (kriteriji za izbiro likovnih del, pogovor o likovnih delih, razlike med prikazovanjem originalnih del in reprodukcij). Pri zbiranju podatkov je uporabljena triangulacija, zato so v empiričnem delu rezultati oziroma odgovori predstavljeni na podlagi intervjujev z učitelji, anketnih vprašalnikov za učence in opazovanja pouka likovne umetnosti. V raziskavo je bilo vključenih 10 razredov, in sicer štirje prvi razredi, trije drugi in trije tretji razredi s treh mariborskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da se v raziskanih razredih likovna dela umetnikov premalo vključujejo v pouk likovne umetnosti in da je ob vključitvi likovnega dela le majhen delež ustrezno vključenih del. To pomeni, da je postopek, ki poteka ob vključitvi likovnega dela neustrezen. Izsledki raziskave so pokazali še, da je najpogostejša tema pogovora ob likovnem delu likovni motiv, likovnoteoretični problem in likovna tehnika. Rezultati so pokazali tudi, da so bila prikazana likovna dela ustrezna, zaskrbljujoči pa so podatki o številu strokovnih napak pri pouku likovne umetnosti.
Ključne besede: likovna dela umetnikov, prikazovanje reprodukcij, pogovor o likovnih delih, kriteriji za izbiro likovnih del, originalna likovna dela
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,92 MB)

7.
Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu - študija primera
Janja Izak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu – študija primera je sestavljena iz treh zaokroženih enot, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del sestoji iz didaktičnega sklopa (predstavljen učni predmet spoznavanje okolja, učbeniki, didaktične strategije za poučevanje predmeta ter raziskovalne škatle), psihološkega sklopa (predstavljene so psihološke lastnosti osemletnikov, na katere je vezan raziskovalni problem) in geografskega sklopa (predstavljen je kraj Muta in Osnovna šola Muta, kjer je potekal pedagoški eksperiment). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katerih namen je bil ugotoviti vpliv uporabe raziskovalnih škatel na znanje in ravnanje učencev ob vsebini Varno v prometu. Ugotovljeno je, da raziskovalne škatle pozitivno vplivajo na znanje učencev, saj je bilo le-to po uporabi raziskovalnih škatel višje v povprečju za 15,84 %. V praktičnem delu so natančna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega, torej pouk spoznavanja okolja ob uporabi raziskovalnih škatel.
Ključne besede: raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, raziskovalne škatle, tretji razred, promet
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

8.
Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt
Sanja Rogulj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Ključne besede: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

9.
Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera - izdelek iz papirja
Eva Janša, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera – Izdelek iz papirja, sestavljajo trije, med seboj povezani, deli – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljeni dnevi dejavnosti, s poudarkom na tehniških dneh, in s stališča tehniških dni analiziran učni načrt za Spoznavanje okolja 2011. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave. Ugotovljeno je, da učitelji praktiki večinsko pojmujejo tehniške dni kot izdelovanje uporabnih izdelkov in da vsebine črpajo iz aktualnih vsebin, ki so učencem zanimive. V praktičnem delu je študija primera (Iz papirja izdelujemo uporabne predmete – držalo za pisala), ki izhaja iz sodobnih didaktičnih teorij. Ugotovljeno je, da morajo učitelji tehniške dneve skrbno načrtovati, če želijo, da so le-ti posledično učencem bolj zanimivi in da si ob praktičnem dnevu razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.
Ključne besede: osnovna šola, dnevi dejavnosti, tehniški dnevi, prvo triletje, izdelek iz papirja
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

10.
Zgodbe Spodnje Savinjske doline
Lea Ježovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici