| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 985
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Petelinčki Vesne Radovanovič v lahkem branju : magistrsko delo
Anita Lukačič, Ana Novak, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z bralno pismenostjo učencev četrtega razreda nižjega izobrazbenega standarda. Sestavljeno je iz dveh ključnih delov, teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela so podrobneje opredeljeni branje in strategije branja, temu sledijo naslednje teme: opredelitev gradnikov bralne pismenosti in natančna razlaga vsakega posameznega gradnika, predstavljeni so tudi model lahkega branja in nekateri njegovi najpomembnejši vidiki. V raziskavi magistrskega dela so sodelovali otroci z intelektualno oviranostjo, zato je eno izmed poglavij v teoretičnem delu namenjeno tudi njim, prav tako tudi prilagojenemu izobraževalnemu programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga obiskujejo otroci, vključeni v raziskavo. Posebej opredeljen in predstavljen je tudi pojem slikanice, temu se pridružuje tudi predstavitev serije slikanic o petelinčku. Na kratko se teoretični del dotakne tudi avtorice in ilustratorke serije slikanic petelinček. Empirični del zajema in predstavlja celoten načrt izvedbe raziskave magistrskega dela, v njem so predstavljene tudi slikanice serije petelinček, prilagojene po modelu lahkega branja, ki predstavljajo glavni raziskovalni instrument magistrskega dela. Prav tako so predstavljeni tudi rezultati raziskave, natančna in obsežna interpretacija ter analiza teh, ki so pokazali, da so otroci, vključeni v raziskavo, dobro bralno pismeni, ne glede na njihove zmanjšane intelektualne zmožnosti in druge primanjkljaje, ki jih imajo.
Ključne besede: bralna pismenost, lahko branje, uporabniki lahkega branja, prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, serija slikanic o petelinčkih.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

2.
Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko delo
Nina Osenjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov. V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Ključne besede: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (6,24 MB)

3.
Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Antonija Đura Plemeniti, 2024, magistrsko delo

Opis: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo. Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Ključne besede: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju : magistrsko delo
Tanja Klančnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z Vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju so v teoretičnem delu predstavljene značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju, bralna pismenost in njeno razvijanje v prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja (prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom PP NIS in posebni program vzgoje in izobraževanja PPVI), izsledki mednarodnih raziskav o bralni pismenosti v Sloveniji ter značilnosti lahkega branja. V empiričnem delu je vključen Vodnik o Žički kartuziji v lahkem branju, s katerim se je preverjalo bralno razumevanje učencev, ki se izobražujejo v PP NIS in PPVI na OŠPP V parku v Slovenskih Konjicah, in rezultati bralnega razumevanja učencev. Raziskane so bile tudi izkušnje in poznavanje področja lahkega branja učiteljic, ki poučujejo na OŠPP V parku, s pomočjo intervjuja, ki je bil uporabljen v projektu PERLSI. Rezultati so bili primerjani z izsledki slovenskega dela raziskave projekta. Ugotovljeno je bilo, da med učenci obeh programov ni statistično pomembnih razlik v bralnem razumevanju Vodnika o Žički kartuziji v lahkem branju, sta pa najboljša rezultata dosegla učenca posebnega programa, kar ni bilo predpostavljeno. Predpostavka, da imajo učiteljice OŠPP V parku manj znanja in izkušenj z lahkim branjem kot udeleženci raziskave PERLSI je bila potrjena.
Ključne besede: motnje v duševnem razvoju, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, Vodnik o Žički kartuziji
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (12,30 MB)

5.
Diferenciacija ur športa na podružnični osnovni šoli v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda : magistrsko delo
Valentina Zdovc Kotnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti in analizirati diferencirane ure predmeta šport v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda na podružnični šoli. Diferencirali smo ure iz različnih tematskih sklopov, ki so v učnem načrtu za šport. Načrtovali in zapisali smo priprave za pet šolskih ur, ki so predstavljene v praktičnem delu magistrskega dela. Te ure smo izvedli, jih dokumentirali ter v omenjenem poglavju opisali in tudi analizirali z vidika poučevanja v kombiniranem oddelku, z vidika učencev in vidika diferenciacije. Ugotovili smo, da je izvedba diferenciranega pouka težja kot v čistih razredih, vendar smiselna. Naredili smo tudi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu sedemintridesetih učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali v kombiniranem oddelku na podružnični šoli na izbrani šoli. V tem delu naloge nas je zanimal odnos učiteljev kombiniranih oddelkov do diferenciacije – kaj diferencirajo, kdaj, ali jim diferenciacija otežuje delo in kdaj se diferenciacije poslužujejo pri športu. Z raziskavo smo ugotovili, da skoraj vsi učitelji kombinirani pouk diferencirajo, vendar pogosteje slovenščino ter matematiko kot spoznavanje okolja, glasbeno umetnost in šport. Učitelji imajo do diferenciacije pozitiven odnos, čeprav jim načrtovanje in izvajanje le-te ni najlažje. Nekateri učitelji diferencirajo ure športa, pretežno v osrednjem delu pri ciljih, vsebinah, metodičnih postopkih in pripomočkih. Z izvedbo empiričnega in praktičnega dela smo hoteli podpreti idejo o tem, da je diferenciacija v kombiniranih oddelkih zelo pomembna, tudi pri športu, predvsem pa smo z izvedbo praktičnega dela hoteli raziskati diferenciacijo ur športa v kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah.
Ključne besede: šport, podružnična šola, kombiniran oddelek, kombiniran pouk, diferenciacija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

6.
Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Jana Vindiš, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra. V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra in pridružene motnje, triada primanjkljajev, senzorno zaznavanje otrok z motnjami avtističnega spektra ter metode dela z učenci z motnjami avtističnega spektra. Prav tako smo predstavili zakonske predpise in Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). V empiričnem delu je predstavljena raziskava Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom (v prvi triadi). Ugotovili smo, da v raziskavo vključene učiteljice vsakodnevno uresničujejo Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). Po izobrazbi so profesorice razrednega pouka. Ena izmed učiteljic je zraven tega magistrica profesorica inkluzivne pedagogike, druge tri učiteljice pa so opravile specialno pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami. Učiteljice na različne načine prilagajajo prostor za učence, glede na njihovo preobčutljivost. Dve učiteljici kot bistveno smernico pri poučevanju navajata sodelovanje s starši. Tri učiteljice navajajo jasna in kratka navodila kot pomembno prilagoditev, ki se navezuje na časovni vidik organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa. Dve učiteljici poudarjata sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja, dve pa sta izpostavili ocenjevanje manjše količine snovi. Vse učiteljice vsakodnevno uporabljajo številne didaktične pripomočke in opremo.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (942,18 KB)

7.
Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Špela Korošec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami« je predstavljena raziskava o soočanju in vedenju vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob pojavu agresivnega vedenja in konfliktnih situacijah z otroki s posebnimi potrebami v njihovi ustanovi. V teoretičnem delu sta opisana pojma konflikt in agresija ter vzroki za nastanek konflikta in agresivnega vedenja pri otrocih. Opredeljeni so tudi vloga vzgojiteljev oz. vzgojiteljic in njihovi odzivi na predstavljena pojma. V nadaljevanju so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami in delo v razvojnem oddelku. V zaključku pa se osredotočimo predvsem na strategije reševanja agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Empirični del prikazuje odgovore vzgojiteljic iz rednih in razvojnih oddelkov, ki smo jih pridobili v kvalitativni raziskavi s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vzgojiteljice so odgovarjale na vprašanja, vezana na konflikt in agresivno vedenje ter spoprijemanje s tem problemom. Pri tem smo pozornost usmerili v vzroke nastanka konflikta in strategije reševanja konflikta ter agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da so najpogostejši vzrok konflikta igrače, saj težave nastajajo pri njihovem posojanju. Vzgojiteljice kot vzrok navedejo tudi komunikacijske omejitve otrok s posebnimi potrebami, senzorno občutljivost, socialne težave in težave pri samoregulaciji čustev. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice uporabljajo različne strategije za obvladovanje konfliktnih situacij in posledično agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Med najpogosteje uporabljenimi strategijami so individualiziran pristop, pogovor, uporaba različnih socialnih iger, pozitivno ojačevanje in »trening« doslednosti pri postavljanju pravil ter mej. Glede na ugotovitve sta za uspešno obravnavo konfliktov pri otrocih s posebnimi potrebami ključna razumevanje specifičnih vzrokov in individualen pristop k vsakemu otroku, saj se lahko njegove potrebe in izzivi razlikujejo. Pomembna je tudi prilagojena uporaba strategij, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj pozitivnih odnosov in varnega okolja za vse otroke v skupini.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, konfliktne situacije, agresivno vedenje, agresija, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (739,33 KB)

8.
Sprejemanje in dojemanje likovne umetnosti sodobnega obiskovalca galerij : magistrsko delo
Tina Rajnar, 2024, magistrsko delo

Opis: Obiskovanje galerij in muzejev ni bilo vseskozi dostopno vsem ljudem, temveč je bilo v preteklosti privilegij predvsem višjih družbenih slojev, likovna umetnost pa je večkrat predstavljala le sredstvo za doseganje družbene in vzgojne moči. Vloga likovne umetnosti in odnos do nje pa se je skozi čas spreminjal. Novejše študije so pokazale, da ljudje, predvsem odrasli posamezniki, zavračajo sodobno likovno umetnost, medtem ko so mladi bolj odprti do sodobnih interpretacij likovne umetnosti. Magistrsko delo nadaljuje raziskavo odnosa sodobnih obiskovalcev galerij do likovne umetnosti in odkriva dejavnike, ki vplivajo na razvoj obravnavanega odnosa. Analiza je bila izvedena na podlagi sekundarne analize podatkov, izvedbe fokusnih skupin z učitelji osnovnih in srednjih šol ter izvedbe intervjujev s predstavniki slovenskih galerij. Rezultati kažejo na nadaljevanje trenda nesprejemanja sodobne likovne umetnosti in na neizoblikovanost odnosa do likovne umetnosti, ki je povezan predvsem z vplivi družinske socializacije in procesom izobraževanja.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos, galerije in muzeji, obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

9.
Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Lara Jelen, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

10.
Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko delo
Anja Leitgeb, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke, pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti. Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same. Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (946,74 KB)

Iskanje izvedeno v 3.85 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici