SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 339
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Evalvacija i-učbenika za 4. razred - vsebina: točka, daljica in premica
Tomaž Čokl, 2018, magistrsko delo

Opis: Osnovna teza magistrskega dela je, da so elektronski učbeniki (v nadaljevanju i-učbeniki) na nek način prihodnost našega izobraževalnega sistema. Vse bolj in bolj se že uveljavljajo in ni dvomiti, da jih v prihodnosti ne bi začeli masovno uporabljati tudi v slovenskih izobraževalnih ustanovah. V magistrskem delu smo prikazali rezultate raziskave oziroma razliko med naučenim po klasičnih tiskanih učbenikih različnih založb, katere se po večini uporablja po vseh slovenskih osnovnih šolah in novodobnim i-učbenikom. Natančneje smo proučili še uspešnost učencev glede na njihovo predznanje. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili osnovno znanje, vse od uporabe računalnika v izobraževanju do končnega produkta, torej i-učbenika. Predstavili smo nekaj osnov o i-učbenikih, kako so sestavljeni in kakšne vrste e-učbenikov poznamo. Za konec teoretičnega uvoda smo zapisali še paradigme geometrije in teorije konceptov s podobo. Predelali smo osnovno znanje s področja geometrijskih elementov, katerih znanje učencev smo preverjali v empiričnem delu. Osredotočili smo se predvsem na točko in daljico, premico in poltrak ter kako le-te poučevati v šoli. V empiričnem delu smo na konkretnem primeru pokazali, da so interaktivni e-učbeniki boljši za učenje kot klasični tiskani učbeniki. Tako smo najprej učencem v dveh paralelkah dali inicialni preizkus znanja, katerega so reševali natanko 38 minut. Z njim smo preverili splošno znanje učencev na področju matematike. Nato smo pet šolskih ur učence v eksperimentalni skupini (eni paralelki) poučevali geometrijske elemente (točka, daljica, premica in poltrak) s pomočjo i-učbenika. Medtem pa je v kontrolni skupini (drugi paralelki) potekal pouk usvajanja iste učne vsebine ravno tako v petih šolskih urah, vendar je razredna učiteljica učila po klasičnem tiskanem učbeniku. Na koncu so zopet v obeh paralelkah dobili enak končni preizkus, ki je pokazatelj naučenega v petih šolskih urah.
Ključne besede: e-gradiva, i-učbenik, točka, daljica, premica
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

2.
Ohranjanje kulturne dediščine pletarstva z umetniškim delom
Tina Lanišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je vprašanje, kako lahko umetnost pripomore k ohranjanju kulturne dediščine pletarstva in vrtnarstva, ki je bilo na Slovenskem vseskozi osnova domače samooskrbe. Kljub bogati kulturni zgodovini, zanimanje za pletarstvo v sodobni družbi pospešeno zamira. Kot eno izmed možnih rešitev za preprečitev le-tega vidimo v sodobnih likovnih praksah v dialogu z modelom ohranjanja kulturne dediščine, s pomočjo katerih bi lahko izdelali umetniška dela, ki bi vsebovala tri bistvene komponente: ohranjanje pletarstva – prevpraševanje sodobnega potrošništva – domača samooskrba. Pri tem se lahko vprašamo, kako in na kakšen način, če sploh, lahko sodobne likovne prakse pripomorejo k oživljanju zamirajočih kulturno-dediščinskih obrti, npr. pletarstva. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela: v prvem je predstavljen teoretični del, katerega namen je raziskati pojav zamiranja pletarstva kot domače obrti in vzroke zanj. Eden izmed možnih vzrokov je industrijski način izdelovanja nadomestkov za pletarske izdelke in pomanjkanja interesa družbe za lastna ročna dela. Drugi del magistrske naloge predstavlja praktični del, katerega cilj je izdelati model s pomočjo sodobnih likovnih praks, tj. izdelava vertikalnega samooskrbnega vrta iz recikliranih materialov. Za izhodišče je bila postavljena uporaba pletarskih tehnik in oblikovanje modela iz sodobnih recikliranih nadomestkov. Podane so tudi smernice za uresničitev le-tega v vsakdanji praksi v obliki navodil za izdelavo.
Ključne besede: pletarstvo, sodobne likovne prakse, modeli ohranjanja kulturne dediščine, domača samooskrba, vertikalni vrt.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Vključevanje šolskega eksterierja v pouk SPO na področju Šaleške doline
Blažka Žibret, 2018, magistrsko delo

Opis: V osnovnih šolah je predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poseben poudarek na izkustvenem učenju. Šole po Sloveniji si tako čedalje bolj prizadevajo, da učencem nudijo najrazličnejše načine in možnosti za učenje. Eden izmed učinkovitih in pomembnejših načinov je učenje v šolskem eksterierju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen šolski eksterier imajo na voljo posamezne osnovne šole v Šaleški dolini ter kako ga uporabljajo pri predmetu spoznavanje okolja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, geografsko-zgodovinski sklop in arhitekturni sklop. Na začetku je opredeljen sam pojem šolski eksterier. V nadaljevanju pa so po posameznih sklopih predstavljene uporaba šolskega eksterierja, možnosti za izvedbo, prednosti in slabosti uporabe le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, kjer smo s pomočjo ankete dobili podatke o šolskem eksterierju na osnovnih šolah v Šaleški dolini ter o njegovi uporabi pri pouku. Anketo so izpolnili učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Šaleški dolini (Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki). Rezultati so pokazali, da imajo osnovne šole v mestih manj raznolikega šolskega eksterierja kot primestne šole ali šole na podeželju, kar je najverjetneje posledica okolja, v katerem se posamezne šole nahajajo. Podeželske in primestne šole imajo na voljo veliko več travnatih površin kot mestne, zato je tam več možnosti za šolske vrtove, sadovnjake, travnike. Vsi učitelji so bili enotni, da učenje v šolskem eksterierju pozitivno vpliva na učence. Navedli pa so različne dejavnike, ki vplivajo na izvedbo učne ure v šolskem eksterierju. Na koncu so v povzetku empiričnega dela navedeni napotki za prakso.
Ključne besede: šolski eksterier, Šaleška dolina, spoznavanje okolja, mestna šola, primestna šola, podeželska šola
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (11,03 MB)

5.
Učinki glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju
Manca Černi, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne učinke ima izvajanje izbranih tehnik glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. V raziskavi je sodelovalo pet otrok iz razvojnega oddelka vrtca Litija, ki so vključeni v prilagojen program za predšolske otroke različnih starosti in imajo različne primanjkljaje na razvojnih področjih (govorno-jezikovnem, gibalnem, senzornem in kognitivnem področju). V namen raziskave smo izvedli 10 glasbenih delavnic, ki smo jih s pomočjo video posnetkov analizirali in evalvirali. Izvedli smo multiplo študijo primera in pri izbrani deklici dodatno evalvirali napredek s pomočjo metode petih korakov H. M. Ridder. Rezultati so pokazali napredek na vseh področjih razvoja (na motoričnem, kognitivnem in socialnem), največji napredek pa se je pokazal na področju pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, razvojni vrtec
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Vpliv jazza na popularno glasbo
Marko Žaler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta bili predstavljeni glasbeni zvrsti jazz in popularna glasba od nastanka do razvrstitve po obdobjih in delitve po smereh, zakaj so nastale ter njihove značilnosti. Namen je bil tudi utemeljitev hipotez in čim bolj smiselni opis vpliva jazza na popularno glasbo in povezav med njima, kar sem predstavil tudi z notnim gradivom in analizo skladb. Glede na dejstvo, da je glasbenih primerov in izvajalcev, ki bi jih v povezavi z obravnavanima zvrstema lahko opisal, ogromno, analiza mnogih pa bi močno presegla okvir zadane naloge, sem se odločil, da se bom posvetil zasedbama, ki me najbolj zanimata, torej The Beatles z njihovim producentom Georgom Martinom ter Michael Jackson z producentom Quincyjem Jonesom.
Ključne besede: Jazz, popularna glasba, rock'n roll, blues, pop, rock, The Beatles, Michael Jackson, Quincy Jones.
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 58; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

7.
Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenosti
Lea Plajnšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (611,23 KB)

8.
Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku spoznavanja okolja (gozdne živali)
Nika Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku Spoznavanja okolja (gozdne živali) sestavljajo tri med seboj povezane celote – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen trajnostni razvoj (s poudarkom na sonaravnem bivanju), opredeljene so psihofizične lastnosti tretješolcev (nanje je vezan raziskovalni problem) in učni predmet spoznavanje okolja (izpostavljeno je raziskovalno delo pri naravoslovnih vsebinah). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki pedagoškega eksperimenta (vzorec predstavlja 23 učencev tretjega razreda), pri katerem je bilo ugotovljeno, da uporaba raziskovalnih škatel pozitivno vpliva na različne vidike znanja učencev, predvsem na uzaveščenost znanja. V praktičnem delu magistrske naloge so pridane natančne učne priprave, opisan je potek dela in zapisana je evalvacija narejenega.
Ključne besede: Raziskovalne škatle, spoznavanje okolja, strategije pouka, tretji razred, gozdne živali
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

9.
Študija zadovoljitve potreb družin otroka s posebnimi potrebami
Valerija Kovačič Purgaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zadovoljitev potreb družin z majhnimi otroki s posebnimi potrebami v obdobju zgodnje obravnave. Da bi lahko družinam zagotavljali primerno in potrebno pomoč v času zgodnje obravnave, je potrebno prepoznati njihove potrebe na različnih področjih. V raziskavi smo preverjali, kakšne so potrebe družin v procesu zgodnje obravnave na naslednjih področjih: potrebe po informacijah o otrokovem stanju, potrebe po podpori, potrebe po pomoči pri pojasnjevanju otrokovega stanja drugim, potrebe po zagotavljanju različnih storitev, potrebe po finančni podpori in potrebe po pomoči v delovanju družine. Vse potrebe so bile preverjane glede na spol starša, starost otroka s posebnimi potrebami ter glede na opredelitev posebnih potreb otroka v odločbi o usmeritvi. Raziskava je bila opravljena na vzorcu sto dvajsetih (120) družin, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Pokazala se je dejanska potreba staršev po dodatnih informacijah o storitvah, ki so in bodo v prihodnosti na voljo za njihovega otroka, ter po storitvah v bližini doma družine otroka s posebnimi potrebami. Starši so izrazili tudi večjo potrebo po času zase in po podpori drugih staršev otrok s posebnimi potrebami ter potrebo po pogostejših srečanjih s strokovnjaki. Prav tako so izkazali potrebo po pomoči, kadar morajo otrokovo stanje pojasniti drugim otrokom. Raziskava je nakazala znano spoznanje, da si starši želijo in potrebujejo več praktičnih usmeritev za vsakdanje delo, kot tudi, da potrebujejo večjo finančno podporo za plačilo različnih terapij. Največ potreb po finančni pomoči za nakup specializirane opreme za otroka in dom so izkazale družine, ki imajo slepega ali slabovidnega otroka oz. otroka z okvaro vidne funkcije in gluhega ali naglušnega otroka. Starši otrok z avtističnimi motnjami potrebujejo največ pomoči pri delovanju v družini ter več različnih storitev v bližini doma otroka s posebnimi potrebami, kar se zaznava tudi v praksi, saj otrokom z avtizmom ni omogočena sistematična zgodnja obravnava in vključitev v predšolske oddelke vrtcev. Uporabljeno metodo je priporočljivo uporabiti v začetku zgodnje obravnave, saj nam omogoča bolj usmerjen pristop k družini.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, potrebe družin
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

10.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 122; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici