| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 747
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

2.
Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko delo
Sabina Božak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 24; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Spremljanje in evalviranje procesa izvedbe dodatne strokovne pomoči iz matematike
Teja Jelušič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 26; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Slovenski naslov: pentomino kot didaktični pripomoček na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Sever, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z didaktičnim pripomočkom pentomino, njegovimi razsežnostmi uporabe in učinkovito vpeljavo v učni proces pri poučevanju matematike na razredni stopnji. V ta namen smo pregledali obstoječo domačo in tujo znanstveno in strokovno literaturo ter s pomočjo kritične mase literature potrdili uspešnost uporabe pentomina pri razvoju prostorskih sposobnosti, geometrijskega mišljenja in razumevanju odnosa med obsegom in ploščino. Tako uporaba fizičnega kot tudi pentomina v digitalni obliki potrjuje pozitivni vpliv na razvoj matematičnih kompetenc. Oblikovali smo gradiva za učitelje, ki vsebujejo osmišljeno uporabo pentominov skozi aktivnosti in igre za vse teme v učnem načrtu matematike na razredni stopnji (algebra – razvoj številskih predstav, aritmetika – razvoj računskih operacij, geometrija, merjenje, podatki).
Ključne besede: pentomino, didaktični pripomoček, prostorske sposobnosti, geometrija, merjenje, številske predstave, računske operacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 19; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

5.
Izbrani aspekti ustvarjalnosti in izražanja skozi glasbo klarinetista ter skladatelja Gorana Bojčevskega : magistrsko delo
Kaja Praprotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je teoretičnega značaja. Raziskuje različne aspekte ustvarjalnosti in izražanja skozi glasbo klarinetista ter skladatelja Gorana Bojčevskega. Delo se dotakne njegovega življenja, ustvarjalnosti in glasbenega opusa, ki smo ga razdelili na komorna dela, filmsko glasbo, dela za orkester, glasbo za balet, priredbe makedonskih tradicijskih pesmi in na priredbe klasičnega ter drugega repertoarja. V nadaljevanju dela sledijo opisi njegovega sodelovanja z različnimi glasbeniki, njegovi glasbeni projekti ter analize treh izbranih skladb z naslovi Someday, Up close in In your eyes.
Ključne besede: Goran Bojčevski, klarinetist, skladatelj, izbrana dela
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja : magistrsko delo
Ines Žarki, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja skozi zgodovinski pregled medsebojnih vplivov portretne fotografije, razvoja fotografske tehnologije in vloge manipulacije v zgodnjih letih medija raziskuje pojavnost intermedijskih umetniških praks in umetniških intervencij v fotografiji. Naloga analizira razliko med likovno-manipulacijskimi in intermedijskimi odnosi in skladno s pojavom novih praks razlaga pojem umetniških intervencij. Nadalje analizira ustvarjalne procese pionirjev intermedijskega združevanja fotografije in drugih medijev Arnulfa Rainerja, Gerharda Richterja in Sigmarja Polkeja. Skozi njihove umetniške prakse naloga raziskuje vlogo posameznega medija, njegove izrazne (z)možnosti in doprinos k celotni podobi umetniških del. Serija del After Face Farces (Po obraznih farsah), izdelana v praktičnem delu naloge in zasnovana kot hommage Rainerjevi seriji Face Farces (Obrazne farse), obravnava Rainerjeve ustvarjalne prakse in jih prenaša v lasten umetniški izraz.
Ključne besede: portretna fotografija, likovna manipulacija, umetniška intervencija, intermedijska umetnost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (17,40 MB)

7.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 101; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko delo
Tjaša Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice. Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja. Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Ključne besede: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko delo
Mateja Duh, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev. Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Ključne besede: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici