Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Ključne besede: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 6; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,99 MB)

Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 8; Prenosov: 0
Celotno besedilo (905,49 KB)

Opis: Namen naše raziskave je bil preučiti povezave med telesno aktivnostjo, sedentarnim vedenjem in akademsko uspešnostjo študentov. V raziskavo je bilo vključenih 105 študentov razrednega pouka Univerze v Mariboru, od tega 29 (27,6 %) 2. letnika, 15 (14,3 %) 3. letnika, 23 (21,9 %) 4. letnika in 38 (36,2 %) študentov 1. letnika magistrskega študija. Stopnjo telesne aktivnosti študentov smo ugotavljali s pomočjo standardiziranega vprašalnika o telesni aktivnosti IPAQ, ki smo ga prilagodili za študentsko populacijo ter izrednim razmeram, povezanih s COVID-19. S pomočjo standardiziranega vprašalnika SIT-Q-7d pa smo ugotavljali čas, ki ga študenti preživijo sedentarno. Preko spletne ankete, s pomočjo programa 1ka, smo pridobili podatke, potrebne za raziskavo, le-te pa smo analizirali z računalniškim programom SPSS 27. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato smo z enosmerno analizo variance (ANOVA) izračunali, ali obstajajo razlike med skupinami. Statistično pomembne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med stopnjo telesne aktivnosti študentov in njihovo povprečno oceno na fakulteti, ni statistično pomembne razlike, prav tako se ne opazijo razlike v relaciji med posameznimi letniki ter količino zmerne do visoke telesne aktivnosti. Čeprav smo predvidevali upad vključevanja v telesno aktivnost v višjih letnikih, se je pokazalo, da se, kljub temu da je 2. letnik v povprečju najbolj aktiven, napovedani upad telesne aktivnosti v višjih letnikih ne pojavlja. Ugotovili smo, da študenti največ časa preživijo sede, in sicer na fakulteti oz. ob študiju na daljavo, za opravljanje študijskih obveznosti (izven predavanj in vaj) ter med uporabo naprav z zasloni. Ob tako sedečem vsakdanu je zelo pomembno, da se študenti držijo smernic o telesni aktivnosti za odrasle, saj je redna telesna aktivnost eden najpomembnejših dejavnikov za preprečevanje bolezni in splošnega ohranjanja zdravja.
Ključne besede: telesna aktivnost, sedentarno vedenje, študenti, povprečna ocena, IPAQ
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 32; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 24; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučevali nadarjenost na predšolski stopnji, vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri odkrivanju in prepoznavanju teh otrok ter vpliv spodbudnega okolja in staršev na razvijanje nadarjenosti v nadaljnjem izobraževanju otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali razvojne značilnosti predšolskih otrok, predstavili potrebe nadarjenih otrok ter pomen zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja nadarjenosti. Predstavili smo opazovalno/ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere lahko strokovni delavci v vrtcu lažje odkrijejo nadarjenega otroka. Za lažje delo smo našteli še najprimernejše oblike dela in izpostavili pomemben vpliv staršev pri razvijanju otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo raziskovali poznavanje nadarjenosti vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v predšolskem obdobju. Zanimalo nas je, kakšno je splošno znanje, kako pomembno se jim zdi prepoznavanje in odkrivanje nadarjenih otrok, seznanjenost z opazovalno/ocenjevalno lestvico in samoocena njihove usposobljenosti za delo s takšnimi otroki. Podatke smo pridobili s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, v katerem smo poleg navedenih vprašanj raziskali podatke o vključevanju staršev in vrtca v razvijanje nadarjenosti, posvečanje dodatne pozornosti delu z nadarjenimi otroki, možnosti za individualno delo, izboljšave na področju dela z nadarjenimi otroki in izzivi, s katerimi se strokovni delavci srečujejo ob delu z nadarjenimi otroki.
Ključne besede: nadarjenost, predšolsko obdobje, potrebe nadarjenih otrok, zgodnje odkrivanje, opazovalna/ocenjevalna lestvica nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 62; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,89 MB)