SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 235
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike v praksi glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in Novi Zelandiji
Aleksandra Verbošt, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.
Ključne besede: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,70 MB)

2.
Razvoj in uporaba didaktičnih iger pri izvedbi prometno-varnostnih vsebin v 4. razredu
Tjaša Lebar, 2017, magistrsko delo

Opis: Didaktična igra je igra, ki ima zastavljene določene cilje iz nacionalnega učnega načrta in je lahko zelo v pomoč v učnem procesu. Učenci so bolj motivirani in vključeni v poučevanje. O prometu je veliko napisanega, vendar se premalo zavedamo, kako pomembni smo v prometu, še posebej otroci. Da bi jih spodbudili k razmišljanju o tem, kako se pravilno vesti v prometu, smo jim pripravili štiri različne didaktične igre s prometno-varnostnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj je promet, katere cilje zajema prometna vzgoja, kako pomembni so otroci v prometu ter program prometne vzgoje v izobraževanju. Nato smo se osredotočili na tri učne predmete, in sicer na predmet spoznavanje okolja, predmet naravoslovje in tehnika ter predmet družba. Vsak predmet smo najprej opredelili, nato še opisali splošne cilje. Sledi kognitivni razvoj otroka s poudarkom na predoperacionalni stopnji in stopnji konkretno logičnega mišljenja. Potem smo opisali igro ter njen pomen, izpostavili smo pomen didaktičnih iger, opisali nekaj teorij o igrah, njene elemente in vrste. Za na konec smo zapisali še nekaj o igračah ter njihovih zahtevah. V praktičnem delu smo predstavili osem didaktičnih iger domače izdelave z vsemi učnimi cilji, medpredmetnimi povezavami, pravili in fotografijami. Štiri od teh iger smo tudi izvedli v 4. razredu osnovne šole, ostale štiri so samo kot dodatek in za izvedbo za vnaprej. Namen je bil razviti didaktične igre in jih skozi specifične metode proučiti in ugotoviti, kako učenci sprejemajo takšen način dela. Odziv učencev je bil izjemno pozitiven, kar smo izvedeli preko anonimnega vprašalnika.
Ključne besede: razredni pouk, prometna vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, didaktična igra.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,73 MB)

3.
Razlike v gibalni učinkovitosti med mestnimi in podeželskimi učenci, starimi od 9 do 11 let
Erika Resnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali med otroki, starimi od 9 do 11 let, obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti glede na kraj bivanja. V meritve je bilo vključenih 576 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Gibalna učinkovitost učencev se je merila s testi, ki so obsegali vzdržljivostni tek na 20 metrov, tek 10 x 5 metrov, flamingo, taping, predklon sede, skok v daljino z mesta, trebušnjake, stisk pesti, premagovanje ovir nazaj, sonožne preskoke kolebnice in vodenje žoge med stožci. Učence smo glede na stratum razdelili na tri skupine, in sicer na mestne, primestne in podeželske. Da bi ugotovili razlike v gibalni učinkovitosti med mestnimi, primestnimi in podeželskimi učenci je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA), statistična značilnost pa se je ugotavljala na ravni tveganja 0,05. Za natančnejšo analizo razlik smo uporabili Scheffejev post-hoc preizkus. Rezultate, ki smo jih dobili med testiranjem gibalnih sposobnosti, smo standardizirali in izračunali še njihove z-vrednosti. Izračunali smo z-vrednosti za posamezne teste, ki preverjajo gibalno učinkovitost, vrednosti sešteli in delili s številom testov za dečke in deklice posebej. Rezultati so pokazali statistične razlike predvsem med dečki, ki prihajajo iz različnih bivalnih okolij, medtem ko pri deklicah teh razlik ni bilo zaznati. Pri testih, ki preverjajo sposobnost hitrosti, koordinacije, vzdržljivosti in gibljivosti, so bili najuspešnejši mestni dečki, medtem ko pri teh testih med skupinami mestnih, primestnih in podeželskih deklic ni bilo zaznati statistično značilnih razlik. V sposobnosti ravnotežja in moči tako pri deklicah kot tudi pri dečkih nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Z-vrednosti so pokazale statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi dečki ter med primestnimi in podeželskimi dečki, medtem ko pri deklicah v gibalni učinkovitosti ni bilo opaziti statistično značilnih razlik. Ugotovitve tako kažejo, da so mestni učenci v gibalnih sposobnostih, kjer je prišlo do statistično pomembnih razlik, nedvomno boljši od primestnih in podeželskih učencev.
Ključne besede: motorične sposobnosti, bivalno okolje, otroci
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,63 MB)

4.
Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole smo opredelili in razjasnili pojem dramatizacije pri pouku ter njeno uporabo pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili poučevanje tujega jezika mlajših otrok, dramatizacijo in njene najpogostejše oblike ter se osredotočili na dramatizacijo kot obliko poučevanja pri pouku tujega jezika v otroštvu. Podali smo nekaj konkretnih predlogov za tovrstno metodo poučevanja ter teorijo podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole poslužujejo dramatizacije ter stališče učiteljev tujega jezika glede uporabe dramatizacije pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Zanimale so nas razlike med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole, glede na delovno dobo in razred, v katerem poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je uporaba dramatizacije pri pouku tujega jezika v otroštvu kar pogost pristop poučevanja, učitelji se zavedajo in so naklonjeni tovrstni obliki dela, zdi se jim primerna oblika za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Najpogostejši razlog za uporabo dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole je dejstvo, da je učencem to všeč, da v tem uživajo, najpogostejši razlog za neuporabo pa je pomanjkanje časa pri pouku (učitelje omejuje učna snov, potrebnih je preveč priprav). Najpogosteje uporabljena oblika dramatizacije, na splošno, je uporaba različnih pripomočkov oziroma rekvizitov, najpogostejša dejavnost pa tista, pri kateri učenci ob učiteljevem branju teksta v tujem jeziku s pomočjo gibanja in mimike odigrajo prizore. Učitelji najpogosteje uporabijo dramatizacijo v uvodnem delu učne ure. Analiza razlik je pokazala, da glede na delovno dobo in razred ni statistično značilnih razlik med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: razredna stopnja, metoda poučevanja, tuji jezik, dramatizacija, dramatizacijske oblike
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,27 MB)

5.
Petje v sodobni popularni glasbi
Anja Kramar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v okviru raziskave želeli raziskati razširjenost sodobnega petja v Sloveniji. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali anatomijo glasovnega aparata, sodobno popularno glasbo, tehnike in načine, ki jih pevci uporabljajo v sodobni popularni glasbi, in primerjali klasično ter sodobno popularno petje. V drugem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika o svojem delu in izkušnjah povprašali 50 slovenskih učiteljev sodobnega petja. Rezultati raziskave so pokazali, da so v povprečju učitelji sodobnega petja visoko izobraženi, poučujejo zasebno, saj državni šolski sistem tega programa ne omogoča, na podlagi števila učencev pa smo ugotovili, da je zanimanje za tovrsten način petja izjemno visoko. Posledično smo zaznali, da ekonomsko stanje učiteljev petja v veliki meri vpliva na odločitve znotraj stroke, zaradi česar prihaja do izjemnih psihofizičnih obremenitev.
Ključne besede: petje v sodobni popularni glasbi, učitelji petja, načini sodobnega petja, pevski registri, pevske tehnike, anatomija glasovnega aparata, glasilke, mikrofon, nastopanje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (6,00 MB)

6.
Plesi v krogu
Martina Štih, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je na podlagi pregleda domače in tuje strokovne literature o plesni umetnosti raziskati izvor plesa in njegov razvoj od prazgodovine do danes. V nalogi nas zanimajo vplivi plesne terapije na posameznika in še posebej slovenski ljudski plesi v krogu. Prav tako smo opravili empirično raziskavo o plesih v krogu. Z raziskavo smo raziskali vpliv Bachovih cvetnih plesov in plesov za naravo na sodelujoče. Prejeli smo štirinajst izpolnjenih vprašalnikov, na osnovi pridobljenih podatkov smo opravili osnovno statistično analizo. Ugotovili smo, da Bachovi cvetni plesi med vsemi obravnavanimi plesi v krogu najblagodejneje vplivajo na telo in duha, zato naj bi jim namenili večjo pozornost in zanimanje v glasbenopedagoški praksi.
Ključne besede: Zgodovina, nastanek plesa, plesi v krogu, plesna terapija, slovenski ljudski plesi
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (283,60 KB)

7.
Faroski kantaduri
Jakša Vranjican, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Faroski kantaduri predstavljamo razvoj in delovanje skupine, repertoar pesmi, vokalno tehniko skupine ter osebnostne in poklicne lastnosti članov. V prvem delu predstavljamo zgodovino mesta in vpliv okolja, v katerem skupina deluje, ter razloge zakaj sta omenjeni komponenti pomembni za razvoj skupine in sestavo njihovega repertoarja pesmi. Faroski kantaduri imajo pomembno vlogo v ohranjanju izvirne klapske pesmi, zaradi česar je opisana njihova pomembna vloga med trenutno še delujočimi klapami. Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade, najpomembnejše so tudi izpostavljene v nalogi. Pri izdelavi naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo raziskovanja. V delu navajamo več ugotovitev, do katerih smo prišli z raziskovanjem in analizo virov. Med drugim izpostavljamo, da skupina skozi leta ohranja uravnovešeno barvo zvoka z nenehnim pomlajevanjem zasedbe. V vokalni skupini je zastopanih več generacij, zaradi česar je ustniprenos repertoarja na mlade pevce intenziven. Obenem se prenaša tudi svojevrsten način petja, znan kot grleno petje. Pri raziskovanju smo ugotovili velik vpliv cerkvenega petja na klapsko petje in obratno. Pomembna je tudi razlika med cerkvenim in posvetnim repertoarjem, katera sta se ohranila v obliki ustnega izročila. Ugotovili smo, da je cerkveni repertoar zaradi nenehnega, vsakoletnega ponavljanja bolje ohranjen. Zapisani so primeri, po katerih lahko trdimo, da so Faroski kantaduri resnično varuhi glasbene dediščine.
Ključne besede: Faroski kantaduri, klapsko petje, kolednice, postne pesmi, ustno izročilo, vokalna glasba
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

8.
Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanja
Denis Kokol, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh 
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

9.
Doživljanje strahu učencev v šolskih situacijah
Alenka Avbelj, 2017, magistrsko delo

Opis: Strah je eno izmed osnovnih čustev, s katerim se posameznik srečuje tekom svoje življenjske poti. Pogosto se pojavi pred novim doživetjem. Otrok ta občutek strahu lahko doživlja ob vstopu v šolo in tekom šolanja v različnih šolskih situacijah, kot so ocenjevanje, javno nastopanje, neuspehi, odnosi z vrstniki in učitelji, nasilje ali pa pri posameznih šolskih predmetih. Namen raziskave je bil s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode preučiti doživljanje strahu učencev tretjih, petih in sedmih razredov ter zaznavanje učenčevih strahov s strani učiteljev, ki v raziskavi udeležene učence poučujejo. Podatki so bili pridobljeni z uporabo kvantitativne in kvalitativne tehnike anketiranja za učence ter kvalitativne tehnike polstrukturiranega intervjuja za učitelje razredne in predmetne stopnje v OŠ. Rezultati kažejo, da večina učiteljev zaznava strah učencev v različnih šolskih situacijah, kljub temu da njihovi učenci v večini ocenjujejo, da redko ali nikoli ne občutijo strahu v izbranih šolskih situacijah. Tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo prisotnost strahu pred ocenjevanjem/neuspehom. V primerjavi z dečki, ki nekoliko pogosteje izražajo strah do javnega nastopanja in neuspeha, pa dekleta pogosteje in intenzivneje izražajo strah v nekaterih drugih šolskih situacijah (strah pred nasiljem, zavračanjem vrstnikov, športnimi dejavnostmi). Glede na starost so rezultati pokazali, da mlajši učenci pogosteje in intenzivneje izražajo strah do vzgojnih alternativ (nasilje, kazen, moč avtoritete). S starostjo se veča strah pred neuspehom oziroma ocenjevanjem, zato torej učenci na višji stopnji dajejo večjo veljavo in bolj zaupajo avtoriteti, medtem ko mlajši lažje zaupajo svoje strahove svojim vrstnikom. Tako učenci kot učitelji menijo, da je najučinkovitejša alternativa pri premagovanju strahu pozitiven pristop, npr. pogovor, uporaba sprostitvenih tehnik za umiritev ali preusmeritev pozornosti.
Ključne besede: strah, šolska situacija, učenec, učitelj, spoprijemanje s strahom
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

10.
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj na razredni stopnji osnovne šole
Andreja Žunič, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes lahko o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj slišimo v povezavi z različnimi konteksti. Opredelitev omenjenega pojma pa je za mnoge še zmeraj nejasna. Strokovnjaki namreč pri opredelitvi niso enotni, razumevanje vzgoje in izobraževanja za trajnost pa se razlikuje tudi med posamezniki v družbi, ki trajnost dojemajo in sprejemajo na različne načine. Vzgoja in izobraževanje predstavljata ključno vlogo preko katere vzgajamo in izobražujemo za trajnostno prihodnost. Izvajati se začne že zgodaj, na začetku izobraževalne poti in lahko traja vse življenje. V zadnjem desetletju se stanje vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki se izvaja v osnovnih šolah, precej izboljšuje, velik poudarek pa se daje izobraževanju učiteljev, da bodo čim bolje usposobljeni za učenje in poučevanje za trajnost na načine, kako vse skupaj še izboljšati, da postane bolj kakovostno in da učenci od tega kar največ odnesejo in koristno uporabijo naprej v vsakdanjem življenju. Čeprav se pomen vzgoje in izobraževanja za trajnost veča, pa se v učnih načrtih za osnovno šolo še vedno pojavlja problem, da je vsebin, ki so neposredno vezane na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj ali pa se na le-to nanašajo, malo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili vzgojo in izobraževanje ter načela, ki jih le-ta zajema. Natančneje smo predstavili vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Opredelili smo področje trajnostnega razvoja in ugotovili, da ga različni avtorji različno dojemajo in opredeljujejo ter da zanj ne obstaja enotna opredelitev. Opisana so tudi splošna načela trajnostne šolske skupnosti, ki govorijo o tem, kako učenje za trajnost vključiti v poučevanje, da bo to čim bolj kvalitetno in pa Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2007), kjer je med drugim omenjeno, da je omogočeno izobraževanje s področja za trajnostni razvoj (TR) oz. vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) strokovnim delavcem, nujno potrebno. Dotaknili smo se tudi učnih načrtov, in opisali pomen posodabljanja pouka. Zavedamo se, da najpomembnejšo vlogo pri poučevanju igra učitelj, saj je on tisti, ki znanje prenaša na učence, zato je v nadaljevanju omenjeno tudi izobraževanje učiteljev, za katere je pridobivanje novega znanja vseživljenjska naloga. Magistrsko delo vključuje tudi empirični del, v katerem na podlagi raziskave ugotavljamo, da splošno znanje oziroma ozaveščenost o trajnostnem razvoju pri učiteljih razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah, ni zadovoljivo. Prav tako pa učitelji razrednega pouka na pomurskih osnovnih šolah načeloma nimajo zadostnih možnosti za razvijanje kompetenc za poučevanje o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnost, razvoj, kurikul, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (870,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici