1. Razlike v prehranskih navadah in športni dejavnosti med različno prehranjenimi otroki, starimi od 9 do 11 let : magistrsko deloŠpela Bratuša, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil s pomočjo kvantitativne, neeksperimentalne ter opisno primerjalne metode raziskati razlike v prehranjevalnih navadah in športni dejavnosti med otroki, starimi od 9 do 11 let, glede na njihovo prehranjenost. Otroci so bili glede na indeks telesne mase (ITM) razvrščeni v tri skupine: z normalno telesno težo (NTT), s prekomerno telesno težo (PTT) in z debelostjo (DEB). V raziskavi sta sodelovala 102 otroka iz osnovnih šol, pri čemer so bili podatki zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal pogostost in vrsto obrokov, zajtrkovanje, uživanje prigrizkov ter pogostost športne dejavnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med skupinami otrok. Otroci z normalno telesno težo so imeli bolj zdrave prehranske navade, uživali uravnotežene obroke ter redkeje posegali po prigrizkih, hitri hrani in sladkanih pijačah. Poleg tega so bili telesno bolj aktivni in pogosteje vključeni v športne dejavnosti. Nasprotno pa so otroci s prekomerno težo in otroci z debelostjo pogosteje segali po prigrizkih, hitri hrani ter sladkanih pijačah, kar je lahko povezano z večjim energijskim vnosom. Tako prekomerno težki kot debeli otroci so se redkeje udeleževali športnih dejavnosti in jim namenjali manj časa.
Ključne besede: prehranjenost, športna dejavnost, načini prehranjevanja, otroci
Objavljeno v DKUM: 12.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Gozdna pedagogika je lahko sestavni del pouka v 1. razredu Osnovne šole Bistrica ob Sotli : magistrsko deloLea Butkovič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpeljavo gozdne pedagogike v pouk prvega razreda pri predmetih spoznavanje okolja, slovenščina in matematika. Namen raziskave je bil preučiti, kako pouk v gozdu vpliva na znanje učencev o gozdu, njihovo doživljanje gozda in odnos do njega ter možnosti vpeljave gozdne pedagogike v redni pouk. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je gozdna pedagogika, kakšno vlogo ima gozd kot učno okolje, značilnosti izkustvenega in sodelovalnega učenja, vlogo učitelja, umeščenost gozdne pedagogike v učni načrt za 1. razred ter prednosti in slabosti vpeljave gozdne pedagogike v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi aktivnosti, ki smo jih izvedli v različnih letnih časih (jeseni, pozimi in spomladi) pri pouku matematike, slovenščine in spoznavanje okolja. Raziskava je temeljila na pred- in po-testu, ki sta vključevala vprašanja o razumevanju gozda, njegovem pomenu, prepoznavanju živali in dreves ter občutkih učencev.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd, medpredmetno povezovanje, naravno okolje, prvošolci
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (5,29 MB) |
3. Didaktični pripomočki za slepe in slabovidne otroke za spoznavanje žuželk s poudarkom na mravlji : magistrsko deloTiffany Čater, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih didaktičnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke. Vsi didaktični pripomočki so zajemali temo o žuželkah z večjim poudarkom na spoznavanju življenja mravelj. Načrtovali in izdelali smo pet didaktičnih pripomočkov: tipno slikanico, model mravljišča, model življenjskega kroga mravlje, tipni spomin in modele žuželk z ugankami. Izdelane pripomočke smo preizkusili z učenci z okvaro vida ter tudi z videčimi. Učenci so se preko pripomočkov spoznali s splošnimi značilnostmi mravelj, z njihovo telesno zgradbo, bivališčem, s prehrano in z življenjskim krogom. Prav tako pa so skozi tipno slikanico spoznali še nekaj osnovnih značilnosti o petih drugih žuželkah - murnu, čebeli, kobilici, pikapolonici in metulju. S pripravljenimi didaktičnimi pripomočki smo želeli ugotoviti, ali prispevajo k izboljšanju znanja in oblikovanju pravilnih predstav pri učencih. V ta namen smo pred preizkusom didaktičnih pripomočkov in po njem z učenci izvedli individualne intervjuje. Tako smo preverili napredek v znanju in izboljšanju predstav na obravnavano temo. Analiza odgovorov učencev je pokazala izboljšanje znanja in oblikovanje ustreznejših predstav o življenju mravelj ter drugih žuželk. Napredek je bil še posebej opazen pri razumevanju velikosti mravelj, pojmu kolonija in bivališču mravelj. Velik napredek se je med učenci pokazal tudi pri razumevanju pojma svatbeni let in pri naštevanju stopenj življenjskega kroga mravlje. Izboljšanje znanja se je pokazalo tudi na področju telesne zgradbe mravelj. Zato lahko potrdimo, da so se pripravljeni naravoslovni didaktični pripomočki izkazali kot učinkovita podora pri učenju in oblikovanju predstav o žuželkah.
Ključne besede: naravoslovni didaktični pripomočki, žuželke - mravlje, slepi in slabovidni otroci, oblikovanje predstav, napredek v znanju
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (16,72 MB) |
4. Introverzija in ekstraverzija v procesu ustvarjanja grafične risbe: arhetipi in likovni izraz : magistrsko deloLea Pernek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vzpostavlja dialoško razmerje med zgodovinskim razumevanjem grafike kot umetniške prakse in sodobno likovnoteoretsko opredelitvijo grafične risbe. Že Francisco de Goya je grafiko definiral kot samostojno umetniško dejavnost, pri kateri reproduktibilnost ni cilj, temveč sredstvo za artikulacijo umetniške vsebine. Z vidika Muhovičevega likovnoteoretskega razumevanja proces ustvarjanja grafične risbe omogoča neposredno interakcijo med notranjo in zunanjo realnostjo, tj. med vsebinami psihe in materialnostjo matrice. V tem kontekstu je ključna vpeljava Jungovih psihoanalitičnih konceptov osebnega in kolektivnega nezavednega ter arhetipa. Pri tem je posebna pozornost namenjena intuiciji umetnika in ustvarjalnemu dejanju (po Jungu gre za t. i. "mistično udeleženost") ter razmerju med introvertnim in ekstravertnim, kar je tudi osrednja tema v praktičnem delu naloge. S tem naloga vzpostavlja celosten model razumevanja umetniškega ustvarjanja, ki presega formalno-analitične ali zgolj tehnične vidike grafike, ter jo umešča v širši kontekst simbolnega izražanja in psihične transformacije.
Ključne besede: grafična risba, arhetip, C.G. Jung, introverzija, ekstraverzija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,16 MB) |
5. Literatura za klarinet slovenskih skladateljev za nižjo in višjo stopnjo glasbenega šolstva : magistrsko deloSavina Gustinčič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je zasnovano na teoretičnem in empiričnem delu. V teoretičnem delu je obravnavan razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem – od začetkov do sodobnih glasbenih šol, pri čemer je poseben poudarek na poučevanju pihal. Predstavljeni so skladateljstvo na Slovenskem skozi zgodovino ter skladateljski tokovi 20. in 21. stoletja. V empiričnem delu je najprej opravljen pregled literature slovenskih skladateljev za klarinet, ki je primerna za učence nižje in višje stopnje glasbenega šolstva. Ta literatura zajema skladbe za klarinet in klavir, skladbe za klarinet v različnih komornih zasedbah ter učbenike in zbirke vaj, ki so jih pripravili slovenski pedagogi in skladatelji. Prav tako so v empiričnem delu obravnavane in analizirane izbrane skladbe slovenskih skladateljev za klarinet in klavir iz zbirke "Slovenski skladatelji mladim klarinetistom". Analiza vključuje naslednja dela: Uroš Krek – Impromptu pastoral, Alojz Srebotnjak – Danse sentimentale, Uroš Rojko – Sympathie, Ivo Petrić – Zimska pesem in Primož Ramovš – Ostinato. Analizirane skladbe bodo predstavljene tudi na magistrskem nastopu.
Ključne besede: klarinet, slovenski skladatelji, literatura za klarinet, izbrane skladbe za klarinet, glasbeno šolstvo
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (7,67 MB) |
6. Multisenzorna predstava za otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na otrocih z motnjo vida : magistrsko deloTjaša Simonič, Nastja Pirc, 2025, magistrsko delo Opis: Otroci s posebnimi potrebami, predvsem otroci z motnjo vida, so velikokrat prikrajšani za različne aktivnosti v svojem življenju. Pogosto se ne morejo aktivno in enakovredno vključevati v kulturne dejavnosti, saj te zanje večinoma niso ustrezno prilagojene. V
sodobnem času skušamo tudi te otroke s pomočjo različnih prilagojenih pripomočkov vključiti v raznolike aktivnosti, kar jim omogoča bolj izpopolnjeno življenje. Ena izmed takih dejavnosti je tudi multisenzorna predstava. To je oblika gledališke oziroma
izkustvene dejavnosti, ki otrokom s pomočjo različnih čutov (voh, tip, sluh, vid) skuša resnično izkušnjo. Takšne predstave spodbujajo komunikacijo, krepijo senzorično zaznavanje in utrjujejo občutek vključenosti v družbo. Ravno to raznolikost in vpliv teh občutkov smo želeli raziskati v našem magistrskem delu. S pomočjo multisenzorne predstave, ki smo jo pripravili, smo skušali raziskati, kako bi otroke skozi igro vključili v samo dogajanje ter s pomočjo njihovih čutov razvijali čutne zaznave in obogatili njihovo izkušnjo sveta.
Ključne besede: multisenzorna predstava, posebne potrebe, otroci z motnjo vida, prilagojeni pripomočki, igra
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,35 MB) |
7. Spoznavanje čustev s pomočjo igre vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida : magistrsko deloMaša Cigut, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo igre Vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, opisali življenje otrok in mladostnikov z vidno okvaro, čustva in čustveno inteligentnost pri slepih in slabovidnih ter njihovo zaznavanje čustev v vsakdanjem življenju. V sklopu tega smo opisali dosedanje prikaze čustev slepim in slabovidnim. Pomembno se nam je zdelo opisati igro slepih in slabovidnih otrok, pri čemer smo kot primer čustvenega učenja pri nas še posebej izpostavili nedavno prilagojeno igro Vrtiljak čustev. V praktičnem delu smo izdelali inovativno, didaktično-pogovorno igro Vrtiljak čustev s tipnimi obrazi čustev, prilagojenimi čustvenimi karticami, ki s svojimi vprašanji in nalogami spodbujajo čustveno pismenost in inteligentnost otrok z vidno okvaro, ter QR-kode zvočnih posnetkov čustev in čustvenih kartic, ki igro še dodatno zvočno opremijo in hkrati popestrijo. Namen izdelave magistrskega dela je bil razširiti in obogatiti nabor prilagojenih iger za slepe in slabovidne, ki so na tržišču pogosto finančno nedostopne. Izdelana prilagojena igra Vrtiljak čustev omogoča raziskovanje, prepoznavanje, razumevanje ter izražanje čustev, krepi čustveno pismenost ter s kombinacijo taktilnih, pogovornih in zvočnih elementov ustvarja varno, igrivo-učno okolje za spoznavanje šestih osnovnih čustev (veselja, žalosti, strahu, jeze, presenečenja, gnusa) z dodatkom čustva ljubezni. Igro Vrtiljak čustev smo evalvirali s slepimi otroki iz Centra IRIS in polnočutnimi otroki ter ugotovili, da je ustrezno prilagojena, dostopna in privlačna za obe skupini otrok ter predstavlja učinkovito multisenzorično igrivo-učno orodje za spodbujanje razvoja čustvene pismenosti.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci in mladostniki, čustva, vrtiljak čustev, didaktično-pogovorna igra, multisenzorno učenje, čustvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (7,01 MB) |
8. Znanje bodočih učiteljev razrednega pouka o pisanju pozivov v klepetalnikih : magistrsko deloVita Doler, 2025, magistrsko delo Opis: Uporaba umetne inteligence je v zadnjih nekaj letih sunkovito narasla. Integrira se v vsa področja našega življenja kot tudi v vzgojno-izobraževalno panogo. Pomembno področje je generativna UI, natančneje veliki jezikovni modeli, na podlagi katerih delujejo klepetalniki, kot je npr. ChatGPT. Predhodne raziskave kažejo, da je znanje študentov o pisanju pozivov v klepetalnikih šibko. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako izobraževanje o tehnikah in metodah pisanja pozivov vpliva na znanje bodočih učiteljev razrednega pouka. V raziskavi je sodelovalo 82 študentov razrednega pouka. Pozive smo zbrali pred in po izobraževanju in jih obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Potrdili smo, da študenti ne obvladajo dovolj veščin za pisanje pozivov in da je ciljno izobraževanje potrebno in koristno. Rezultati kažejo, da so po izobraževanju študenti oblikovali bolj kakovostne pozive kot pred izobraževanjem. Krepko se je povečal delež osnovnih strategij, še vedno pa so imeli težave pri zahtevnejših strategijah, za katere predlagamo dodatna izobraževanja.
Ključne besede: klepetalnik, pisanje pozivov, generativna umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (5,38 MB) |
9. Poučevanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pri predmetu družba : magistrsko deloKatja Frlež, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Ključne besede: snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,96 MB) |
10. Literarna analiza knjižne serije Dnevnik nabritega mulca avtorja Jeffa Kinneyja : magistrsko deloKaja Tischler, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je raziskana knjižna serija Dnevnik nabritega mulca, ki jo je napisal in ilustriral Jeff Kinney. Serija je za ameriški trg začela izhajati leta 2007 in hitro požela veliko uspeha. Slovenski prevodi so začeli izhajati leta 2011. Doslej je v seriji izšlo 19 knjig, ki so bile prevedene v 70 jezikov, skupno je bilo prodanih že več kot 290 milijonov izvodov po vsem svetu.
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani mladinski roman, dnevnik in grafični roman, kamor se uvršča opisana serija. V empiričnem delu so analizirane vse knjige po metodi literarne vede, pri čemer je bil večji poudarek namenjen vsebini. Serija je sestavljena iz približno 50 % besedila in 50 % ilustracij ter napisana v obliki dnevnika. Glavni lik v celotni seriji, ki je tudi prvoosebni pripovedovalec, je Grega Tepež, ki svoje izkušnje, dogodivščine in težave opisuje na humoren način. Vključene so teme, ki so prav tako aktualne v resničnosti, razvoj glavnega lika skozi serijo pa je zelo subtilen, kar ga naredi le še bolj človeškega.
Knjižna serija je zaradi svoje edinstvene oblike in resničnega prikaza vsakdana mladostnikov med mladimi bralci zelo priljubljena, prav tako pa vključuje razne poučne dodatke.
Ključne besede: Jeff Kinney, Dnevnik nabritega mulca, knjižna serija, grafični roman
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,37 MB) |
