SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 434
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba lutke pri otrokovi simbolni igri
Taja Podvinski, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 100; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (585,65 KB)

2.
Odličnost glasbenega nastopanja
Ženet Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope.
Ključne besede: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (505,71 KB)

3.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

4.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

5.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 86; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

6.
Interesne dejavnosti kot dejavnik organizacije prostega časa pri učencih osnovne šole
Valerija Mlinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik drugače doživlja prosti čas. Strokovnjaki različno opredeljujejo prosti čas, pri čemer je večini opredelitev skupno, da posameznik lahko prosto izbira, kaj bo delal v prostem času, prisotna je torej svobodna izbira. Na preživljanje časa pa vpliva več dejavnikov: sposobnosti, interesi, ekonomske razmere, prostor, naprave in sredstva, ki so na voljo, družina, šola in lokalna skupnost. V teoretičnem delu smo opredelili prosti čas, izpostavili njegov pomen in dejavnike, opisali vrste in načela prostega časa. Predstavili smo tudi razvojno-psihološki vidik strukturiranja prostega časa in navedli razlike med dejavnostmi in aktivnostmi. Povzeli smo različne raziskave, ki so bile izvedene na tem področju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika poiskali odgovore na vprašanja, ali se učenci ukvrajajo z ineteresnimi dejavnostmi in katere so te dejavnosti, ali imajo učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, boljši učni uspeh, predvsem pa, če ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi vpliva na organizacijo prostega časa učencev. Večina učencev se ukvarja z interesnimi dejavnostmi. Največ učencev se ukvarja s športnimi dejavnostmi, najmanj pa z družboslovnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, imajo pri vseh treh glavnih predmetih višjo povprečno oceno kot učenci, ki nimajo interesnih dejavnosti. Bolj organizirani so učenci, ki se ukvarjajo z vsaj eno interesno dejavnostjo, preostale dejavnosti pa si razporedijo enakomerno.
Ključne besede: prosti čas, dejavnosti, aktivnosti
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1013,87 KB)

7.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

8.
Vloga vodnih vil v slovenski in evropski folklorni prozi
Sara Napotnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali vlogo vodnih vil v slovenski in evropski folklorni kratki prozi (v pravljicah, bajkah ali mitih in povedkah). Zanimalo nas je, kakšna je njihova vloga, ali obstajajo podobnosti in razlike v njihovi vlogi glede na vrsto folklorne kratke proze in glede na preučevan narod (slovenske vodne vile v primerjavi z vodnimi vilami drugih evropskih narodov) ter kakšne so njihove karakterne značilnosti in zunanja podoba glede na vlogo v kratkoproznih folklornih delih. Prav tako smo raziskovali, kateri motivi in teme se pojavljajo v obravnavanih delih. To smo preučevali na podlagi 25 folklornih zgodb, ki jih glede na kratkoprozne vrste uvrščamo k pravljicam, povedkam in bajkam. V teoretičnem izhodišču smo najprej definirali termina folklorno slovstvo in folklorno pripovedništvo. Opisali smo tudi posamezne folklorne kratkoprozne vrste, s katerimi smo se ukvarjali pri analizi (pravljica, povedka in bajka). V naslednjem poglavju smo pojasnili termine mitološka ali bajeslovna bitja, vodna in vilinska mitološka bitja, bajeslovna bitja vile ter vraževerje ljudi, povezano z vilami. Sledila je analiza izbranih besedil. Interpretacije se izmenjujejo s teoretičnimi opisi posameznih poimenovanj vodnih vil. V podpoglavjih so teoretično opisana posamezna sorodna poimenovanja, ki se pojavljajo v obravnavanih kratkoproznih delih: morska deklica, nimfa, sirena, rusalka in vodna žena. Teoretična izhodišča smo v sklepnem delu povezali z ugotovitvami iz interpretacij folklornih kratkoproznih del. Ugotovili smo, da pri slovenskih folklornih vrstah prevladuje povedka, ki se pojavi samo še v Luksemburgu, pri ostalih evropskih narodih pa prevladujejo folklorne pravljice; izjema je le Grčija, kjer prevladujejo bajke ali miti. Vodne vile imajo v obravnavanih folklornih proznih delih tako glavno kot stransko vlogo, pri čemer je nekoliko pogostejša glavna. Glede na njihove karakterne značilnosti prevladuje kombinacija pozitivnih in negativnih lastnosti. Kombinirani vlogi po pogostosti sledi pozitivna. Ugotovili smo, da so v obravnavanih folklornih vrstah najpogostejše tiste karakterne značilnosti vodnih vil, pri katerih gre za izražanje čustev, najljubše aktivnosti, dobre ali slabe odnose z ljudmi. Pri tematiki prevladuje tema ljubezni do bližnjega, pri motiviki pa motiv smrti. Najpogostejše teme in motivi se pojavljajo v različnih kratkoproznih vrstah in pri različnih narodih.
Ključne besede: Folklorno slovstvo, folklorno pripovedništvo, mitološka ali bajeslovna bitja, vile, vodne vile, vloga vodnih vil
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka
Tamara Verdel, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo. Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Ključne besede: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (897,18 KB)

10.
DISKRIMINACIJA OTROK PRISELJENCEV V RAZREDU
Maša Drevenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pojav diskriminacije otrok priseljencev v razredu. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi, s katerimi se lahko otroci priseljencev srečajo znotraj šolskega območja in tudi v širši socialni skupnosti. Temelj raziskovalnega interesa je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga. Zakaj so ljudje obravnavani slabše od drugih? Ali le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje …) ali kakšnega drugega razloga. Opredelili bomo pojem diskriminacija, zanimali so nas vzroki zanjo in kakšne vrste le te poznamo. Zanimalo nas je, kdo so pravzaprav priseljenci in kakšna je politika priseljevanja v Sloveniji. Skozi literaturo smo preučili, kako poteka vključevanje priseljencev v vzgojno izobraževalni sistem. Na katerih področjih vzgoje in izobraževanja se najpogosteje pojavlja diskriminacija, kdo je največkrat podvržen diskriminaciji, kako se ta zaznava in ali se ozavešča in preprečuje. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, katera vrsta diskriminacije se pojavlja najpogosteje in kakšni so vzroki, pogostost pojavljanja, vloga spola, kakšno mnenje imajo učenci o priseljencih na splošno ter vzroki za pojav diskriminacije. Rezultate smo interpretirali na nivoju opisa in vzorčnega razlaganja, ki sloni na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi. Naša raziskava temelji na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo na različnih osnovnih šolah v mestu Maribor ter osnovnih šolah iz podeželja (okolica Maribora) in je usmerjena v opažanja tistih, ki delajo z otroki. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da se diskriminacija v razredih še vedno pojavlja, da so vzroki najpogosteje narodna pripadnost oziroma rasa. Pojavlja se predvsem pri ženskem spolu, torej deklicah. S starostjo učencev se povečuje tudi pogostost pojavljanja diskriminatornega vedenja, katerega lahko povezujemo s strahom, ki ga prav tako starejši učenci občutijo ob priseljencih. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo bistven vpliv na učence njihovi starši in skrbniki, mediji ter vrstniki. Diskriminatorno vedenje oz. stereotipe in predsodke učenci prevzamejo iz svojega vsakdanjega okolja.
Ključne besede: diskriminacija, otroci, priseljenci, vključevanje, integracija
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (566,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici