| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 521
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Poučevanje likovne umetnosti v tujem jeziku na razredni stopnji
Blaž Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in preizkusili pristop CLIL s konkretnim instrumentarijem pri pouku likovne umetnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na pristop CLIL, njegov pomen za poučevanje ter pregledali dosedanje raziskave na tem področju. Pozornost smo namenili tudi pouku likovne umetnosti in poiskali stičišče, kjer se lahko pristop CLIL in pouk likovne umetnosti srečata. V praktičnem delu smo razvili instrumentarij za uporabo pristopa CLIL, ki bo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka, ki bodo poučevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti, kot učiteljem tujega jezika, ki bodo vključevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Instrumentarij smo oblikovali po treh glavnih kriterijih. Predstavili smo tipične cilje, konkretne dejavnosti pri pouku likovne umetnosti in pripomočke, ki bi jih učitelji razrednega pouka ali tujega jezika lahko uporabljali pri pristopu CLIL. V tretjem razredu osnovne šole smo izvedli 5 učnih enot pouka likovne umetnosti v tujem jeziku. Učenci so po izvedbi instrumentarija izrazili pozitivna stališča do pristopa CLIL. Iz refleksij izvajalca je razvidno, da so učenci čez izvedbo dosegli večino zastavljenih učnih ciljev tujega jezika. Po mnenju učiteljice razrednega pouka in analize likovnih del otrok so učenci v večini dosegli tudi cilje likovne umetnosti. Tako izvajalec kot učiteljica menita, da je pristop zanimiv, ker je podkrepljen z različnimi vizualnimi pripomočki in demonstracijami, tako da lahko učenci sledijo učni enoti pouka likovne umetnosti v tujem jeziku.
Ključne besede: CLIL, poučevanje tujega jezika, likovna umetnost, didaktični pripomoček
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

3.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 77; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

4.
Primeri didaktičnih aktivnosti za spodbujanje medvrstniških odnosov pri pouku spoznavanja okolja v 1. triletju
Katja Kramljak, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniški odnosi so za učence izrednega pomena. Še posebej v 1. triletju je pomembno, da se vzpostavijo dobri odnosi in temelji za višje razrede. Namen magistrskega dela je bil izdelati didaktične aktivnosti, ki bi spodbujale pozitivne medvrstniške odnose pri učencih 1. triletja, ter te aktivnosti preizkusiti. Aktivnosti so bile preizkušene v 1., 2. in 3. razredu, v katerih je bilo 11, 10 in 11 učencev. Po izvedenih aktivnostih je bila napisana refleksija. Preizkus didaktičnih aktivnosti se je izkazal za uspešnega, učni cilji so bili doseženi. Učencem je izvedena didaktična aktivnost prinesla novo znanje in poglede na nasilje. Ugotovili smo, da bi pogostejša izvedba teh aktivnosti pomembno izboljšala pozitivne medvrstniške odnose, saj bi jih učenci tako bolje razumeli, pojav nasilja pa bi se zmanjšal.
Ključne besede: socialni odnosi, medvrstniško nasilje, spoznavanje okolja, didaktične aktivnosti
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 65; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

5.
Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjo
Mojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo. Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 49; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (823,70 KB)

6.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Ključne besede: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 41; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (910,94 KB)

7.
Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017
Kaja Jaušovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Ključne besede: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika
Marijana Stjepić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika je sestavljeno iz treh zaokroženih celot: teoretične, empirične in praktične, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu je predstavljena relevantna literatura. Definiran je promet (otroci v prometu, preventivne akcije in prometne nesreče, podrobneje je opredeljena prometna vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, kjer so preverjene izkušnje učencev s prometno varnostjo, razumevanje pojma prometna varnost, vloga staršev pri prometni varnosti ter kako na to vplivajo spol, razred šolanja in kraj bivanja. V praktičnem delu je izdelan prometno-varnostni načrt OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, opremljen s fotografijami nevarnih mest na šolski poti. V zemljevid šolskega okoliša so vrisane tudi najvarnejše poti do šole.
Ključne besede: prometna vzgoja, učenci, prometno-varnostni načrt, prometna varnost, promet, Hrastnik.
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
Analiza izbranih knjižnih del avtorice Lile Prap
Katja Berkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavili avtorico Lilijano Praprotnik Zupančič, ki je znana pod umetniškim imenom Lila Prap, opisati osnovne pojme, ki so temeljni slog avtoričinega ustvarjanja in analizirati tri izbrana knjižna dela. Lila Prap je sodobna slovenska mladinska pisateljica, ki piše in ustvarja dela, namenjana odraslim in otrokom. Ustvarja za vsa področja književnosti, največ del ima na področju proze, nekaj pa tudi na področju poezije in dramatike. Njena dela temeljijo na besedni igri. V zapisih lahko opazimo, da namerno krši glasoslovne, oblikoslovno in skladenjske jezikovne prvine. Avtorica ima poseben slog, ki temelji na nonsensu, paradoksih, vsebinskih obratih, presenečanjih in nenavadnih idejah. Bralce, tako mlajše kot starejše, nagovarja s humorjem, posredno humanistično obarvano vsebino in nenavadnimi risbami. Besedno igro, nonsens in vse značilne elemente avtoričinega ustvarjanja lahko opazimo v izbranih zbirkah Jezične zgodbe, Resnične pravljice in pripovedke ter v zbirki Zgodbe in nezgodbe. Zbirke sestavljajo številne zgodbe, ki sodijo v kratko prozo, zasledimo pa lahko tudi nekaj poezije. Zgodbe popestrijo ilustracije. Zbirki Jezične zgodbe in Zgodbe in nezgodbe je ilustriral Bori Zupančič, zbirko Resnične pravljice in pripovedke pa je ilustrirala Lila Prap kar sama.
Ključne besede: Lila Prap, besedna igra, nonsens, frazem.
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1016,47 KB)

10.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Ključne besede: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici