SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 434
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanju
Marjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

82.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

83.
Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom
Živa Žovlje, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja. V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 161; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

84.
Nacionalnost kot dejavnik tveganj za vrstniško viktimizacijo: študija primera
Eva Jazbec Leber, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kateri so najučinkovitejši vidiki pomoči pri delu s priseljenimi učenci. Osredotočili smo se na nacionalno pripadnost kot dejavnik tveganja za vrstniško viktimizacijo. V teoretičnem delu smo predstavili nasilje na splošno, nato je sledila vrstniška viktimizacija kot oblika nasilja. Teoretični del magistrskega dela smo zaključili še s poglavjem o vključevanju otrok priseljencev v osnovno šolo. V empiričnem delu smo raziskovali, kakšne so izkušnje priseljencev, ki so doživeli medvrstniško nasilje. Intervjuvali smo priseljene učence, njihove razrednike in svetovalno službo. Pridobljene opise smo analizirali in iskali najučinkovitejše vidike pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da učenci doživljajo socialno stisko in strah pred novim okoljem. Potrebno je, da jih okolje sprejme in nudi pomoč pri ocenjevanju, spremljanju ali vključevanju v socialno skupino. Različni vidiki dojemanja izkušnje priseljevanja kažejo, da je vrstniška viktimizacija glede na nacionalno pripadnost prisotna. Na osnovni šoli problematiko ob pojavu sprotno rešujejo. Opažamo medsebojno sodelovanje, spodbujanje spoštovanja kultur priseljenih učencev in odstranjevanje stereotipov.
Ključne besede: vrstniška viktimizacija, nacionalna pripadnost, izkušnja priseljencev.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 107; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

85.
Socialna vključenost otrok priseljencev iz albanije v vzgojno izobraževalne ustanove
Marjeta Korošec, 2018, magistrsko delo

Opis: V času vse večjega preseljevanja pripadnikov različnih narodnosti v Slovenijo se postopno spreminja zakonodaja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Smernice za vključevanje otrok priseljencev opredeljujejo ukrepe na področju integracije priseljencev na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter zajemajo vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v Slovenijo. Pomembni premiki se kažejo tudi na vse večjem udejanjanju medkulturne vzgoje v šolskih sistemih, s katerimi omogočajo lažje vključevanje priseljencev in hkrati rahljanje stereotipov, predsodkov in medskupinskega vedenja. V magistrski nalogi želim prikazati stanje socialne vključenosti v vzgojno- izobraževalnih ustanovah v Slovenski Bistrici. V ta namen sem izvedla intervjuje s priseljenci iz Albanije, osnovno- in srednješolci slovenske narodnosti in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ugotovila sem, da se priseljenci iz Albanije počutijo sprejete in da svoj prosti čas preživljajo tudi z vrstniki slovenske narodnosti. Kažejo se razlike v socialni vključenosti med tistimi, ki so v Sloveniji več let, in tistimi, ki so prispeli nedavno. Na osnovi razgovorov s strokovnimi delavkami ocenjujem, da si maksimalno prizadevajo ustvariti inkluzivno okolje, kjer bi bili otroci priseljenci iz Albanije v vrtcu in šolskem okolju sprejeti. Pomagajo jim pri učni snovi in se trudijo sodelovati s starši, da bi lažje zagotovili optimalen celostni razvoj otrok. Vsi moji sogovorci menijo, da je poznavanje slovenskega jezika ključni dejavnik, ki pomembno vpliva na vključevanje v medvrstniške odnose, šolski prostor in lokalno okolje. Na osnovi svoje raziskave v magistrskem delu predlagam možne ukrepe za učinkovitejše vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole.
Ključne besede: priseljenci, dvojezičnost, vključevanje, integracija, inkluzija, učitelji, odnosi, sodelovanje, vrtec, šola, lokalno okolje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 151; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (798,03 KB)

86.
Primerjava kontraktilnih lastnosti mišic pri športnicah in nešportnicah
Patricia Gračner, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil primerjati kontraktilne lastnosti mišic spodnjih okončin med športnicami in nešportnicami. Primerjali smo asimetrije sedmih skupin mišic, in sicer notranje široke mišice (vastus medialis), lateralne široke mišice (vastus lateralis), preme stegenske mišice (rectus femoris), dvoglave stegenske mišice (biceps femoris), polkitaste mišice (semitendinosus), lateralne dvoglave stegenske mišice (gastrocnemius lateralis), notranjo dvoglavo stegensko mišico (gastrocnemius medialis). V raziskavi je sodelovalo 18 športnic, igralk Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, in 20 nešportnic. Za merjenje kontraktilnih lastnosti mišic smo uporabili neinvazivno metodo tenziomiografije. Za ugotavljanje razlik med športnicami in nešportnicami smo uporabili t–test za neodvisne spremenljivke. Pridobljene podatke meritev smo statistično obdelali in tabelarično prikazali. Rezultati meritev so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med športnicami in nešportnicami v posameznih parametrih. Čas relaksacije (Tr) leve gastrocnemius lateralis in leve gastrocnemius medialis, je pri športnicah krajši kot pri nešportnicah. Čas kontrakcije (Tc) desne gastronemius medialis je pri nešportnicah krajši kot pri športnicah. Čas skrčka (Ts) leve gastrocnemius medialis in desne rectus femoris je pri športnicah krajši kot pri nešportnicah. Maksimalni odmik trebuha mišice (Dm) leve in desne gastrocnemius medialis je pri nešportnicah manjši kot pri športnicah, na desni semitendinosus je odmik trebuha mišice manjši pri športnicah. Čas zakasnitve (Td) desne semitendinosus in desne gastrocnemius medialis je krajši pri nešportnicah. Ugotavljamo, da med športnicami in nešportnicami ne obstajajo statistično značilne razlike v lateralnih in funkcionalnih simetrijah. Tako lahko sklepamo, da udejstvovanje na ravni vrhunskega športa ne povzroča dodatnih medmišičnih nesladnosti v primerjavi z nešportnicami.
Ključne besede: skeletne mišice, krčljivost, športna aktivnost, mišična neskladja
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

87.
Oratorij za dva solista, zbor in orkester: Blaženi Anton Martin Slomšek skladatelja Jožeta Trošta
Anja Zdolšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot teoretično delo. Obravnava glasbeno pot Jožeta Trošta. Osredotoča se na njegov skladateljski opus, predvsem na njegovo delovanje na različnih področjih in njegovemu največjemu delu, oratoriju Blaženi Anton Martin Slomšek. Slomšek je bil duhovnik, ki je iz Št. Andraža prenesel škofijski sedež v mariborsko stolnico. Magistrsko delo prikaže tudi Troštovo povezanost z narodno in cerkveno glasbo ter njegova najbolj znana dela. Jože Trošt je duhovnik in skladatelj, deloval pa je tudi kot vodja kora v ljubljanski stolnici, voditelj Orglarske šole v Ljubljani, zborovodja MePZ Anton Foerster ter urednik in cerkvenoglasbeni pisec. Oratorij Blaženi Anton Martin Slomšek je neoromantično delo za solista, zbor in simfonični orkester. V magistrskem delu je predstavljena oblikoslovna analiza oratorija. Prikazani so tudi ostali slovenski skladatelji, ki so napisali cerkveni oratorij. V magistrskem delu se dopolnjujeta dve metodološki načeli: zgodovinska analiza virov in analiza oratorija Blaženi Anton Martin Slomšek.
Ključne besede: Jože Trošt, oratorij, skladatelj, Anton Martin Slomšek, cerkveni oratorij na Slovenskem
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

88.
Športna dejavnost in telesna teža učencev v Prekmurju
Sonja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Ključne besede: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

89.
Heitor villa - lobos in njegov kitarski opus
Katja Klinc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen eden najbolj znanih brazilskih skladateljev vseh časov, Heitor Villa-Lobos. Njegova dela za kitaro so verjetno večkrat izvajana in posneta kot katerekoli druge kitarske kompozicije dvajsetega stoletja. Na podlagi analize virov, biografskih in bibliografskih zapisov je narejen sistematični pregled življenja in ustvarjanja Ville-Lobosa, izdelan seznam njegovih del in zbrano notno gradivo, ki bo izvedeno v praktičnem delu. Praktični del magistrske naloge vsebuje izvedbo njegove skladbe Koncert za kitaro in mali orkester (Concerto para violão e pequena orquestra). Na klavirju me bo spremljala Janja Cerjak.
Ključne besede: Heitor Villa-Lobos, 12 Estudos, za kitaro, 5 Preludios, za kitaro, Choros No.1, za kitaro, Concerto para violão e pequena orquestra.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (12,64 MB)

90.
Primerjava športnih dejavnosti otrok v Mariboru in Novem Sadu
Jasmina Jančič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so športno dejavni učenci iz Maribora in Novega Sada ter ali obstaja razlika v športni dejavnosti učencev iz omenjenih mest. V raziskavo je bilo vključenih 100 učencev iz Novega Sada ter 102 učenca iz Maribora, ki so obiskovali 4., 5., 6. in 7. razred osnovnih šol. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali v materinem jeziku. Dobljene rezultate pa smo statistično obdelali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci iz Maribora in učenci iz Novega Sada v obiskovanju športnih interesnih dejavnosti v šoli, športnem udejstvovanju z družinskimi člani ter športnem udejstvovanju z neorganiziranimi športnimi dejavnostmi. Pri obiskovanju organiziranih športnih dejavnosti pa, čeprav jih učenci iz Maribora v povprečju obiskujejo slabo uro na teden dlje, ni statistično pomembne razlike. Tako lahko zaključimo, da so učenci iz Maribora v povprečju športno aktivnejši kot učenci iz Novega Sada.
Ključne besede: športna dejavnost, gibanje, otrok, Maribor, Novi Sad
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici