SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 434
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Uporaba konstrukcijskih zbirk pri pouku naravoslovja in tehnike v podravski regiji
Amadeja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, smo se ukvarjali s konstrukcijskimi zbirkami in njihovo uporabo. V začetnem delu smo se posvetili predvsem teoretičnim izhodiščem, ki so nam pomagala razumeti sam pomen konstrukcijskih zbirk in njihovo uporabo. Najprej smo predstavili same konstrukcijske zbirke, kje jih najdemo, kakšne poznamo in kaj nam omogočajo. Pokazali pa smo tudi njihove prednosti in slabosti. Nato smo se osredotočili še na najpogosteje uporabljene oziroma najbolj odmevne zbirke. V sklopu empirične raziskave smo anketirali učence 4. in pa 5. razreda različnih primestnih in mestnih osnovnih šol. V raziskavo so bili vključeni tudi učitelji naravoslovja in tehnike. Z raziskavo smo dobili pregled nad tem, kakšno je poznavanje samih zbirk, ter kolikšna je njihova uporaba. Ugotovili smo, da je v slovenskem šolstvu še veliko možnosti za izboljšave in nadgradnjo. Predvsem pa, da so konstrukcijske zbirke premalo poznane in uporabljene. Rezultati so nam pokazali tudi razliko med primestnimi in mestnimi osnovnimi šolami. V zaključnem delu smo razvili priporočila za učitelje, ki naj bi služila pogostejši uporabi konstrukcijskih zbirk v samih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, konstrukcijske zbirke, tehniška ustvarjalnost, podravska regija
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

12.
Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci
Klaudija Perko, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci je sestavljeno iz treh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vzgojo o prometu, na razvojne značilnosti otrok, na njihovo razumevanje prometa, na izobraževanje o prometu in seveda tudi na statistiko prometnih nesreč v Evropi, Sloveniji in v apaškem okolišu. V empiričnem delu smo anketirali učence od prvega do devetega razreda ter njihove starše in učitelje. Z rezultati smo želeli oceniti varnost oziroma nevarnost šolskih poti. V praktičnem delu smo se osredotočili na predvidena nevarna mesta in predvsem na avtobusna postajališča ter na podlagi dobljenih rezultatov ob koncu izdelali tudi prometno-varnostni načrt. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da obstajajo nekatera potencialno nevarna mesta. Ugotovili smo tudi, da je avtobusnim postajališčem treba dati poseben poudarek, saj so le-ta po večini brez čakališč, nevarno pa je tudi ustavljanje avtobusa ali šolskega kombija na cestišču. Prav tako smo ugotovili, da bankine ob glavnih cestah niso urejene, kakor tudi ne pločniki in kolesarske steze.
Ključne besede: prometno-varnostni načrt, varnost otrok, osnovna šola, prometna vzgoja, avtobusne postaje
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (15,64 MB)

13.
Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona 10-letnih učencev v sloveniji med letoma 2008 in 2017
Jure Hrvacki, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, ali je med šolskima letoma 2007/2008 in 2016/2017 prišlo do sprememb v gibalnih sposobnostih in telesnih razsežnostih v populaciji slovenskih 10-letnikov in 10-letnic. V raziskavo je bilo vključenih 170.562 otrok, od tega 87.652 fantov in 82.910 deklet. Podatke o gibalnih sposobnostih in telesnih razsežnostih smo pridobili z mersko baterijo športnovzgojni karton. Rezultate merjenj športnovzgojnega kartona smo pridobili in uporabili z dovoljenjem skrbnika podatkov, Fakultete za šport v Ljubljani. Podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows na Fakulteti za šport v Ljubljani. Rezultati raziskave kažejo, da se pri populaciji slovenskih četrtošolcev in četrtošolk v desetletnem obdobju kaže pozitivni trend v posameznih parametrih telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti. Telesna teža učencev se manjša, opazen pa je pozitivni prirast telesne višine. Vrednost kožne gube nadlahti, ki meri količino podkožnega maščevja, se niža. Rezultati merskih nalog, ki merijo gibalne sposobnosti, kažejo, da je v obdobju med letoma 2008 in 2017 pri večini od njih prišlo do izboljšanja. Merske naloge, kot so dotikanje plošč z roko, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa v 60 s, vesa v zgibi, tek na 60 in 600 m, so pokazale izboljšanje rezultatov tako pri dekletih kot fantih. Rezultati predklona na klopci kažejo izboljšanje pri dekletih, medtem ko pri fantih ostajajo na enaki ravni. Pri skoku v daljino je v desetih letih prišlo do sprememb rezultatov v negativno smer. Trend izboljševanja rezultatov je vsekakor posledica izboljšanja materialnih pogojev za športno vzgojo, kakovosti učnih načrtov in povečanje števila ur športne vzgoje v okviru interventnih programov, kot je Zdrav življenjski slog.
Ključne besede: telesne izmere, gibalne sposobnosti, otroci, longitudinalna raziskava
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

14.
Aldo Kumar in skladba Jutra za flavto in čembalo
Urška Lukovnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je oris življenja skladatelja Alda Kumarja in predstavitev njegovih del. Aldo Kumar je skladatelj, ki deluje na veliko področjih – piše instrumentalno, vokalno-instrumentalno, zborovsko, komorno glasbo, operno in baletno glasbo, orkestralno glasbo ter glasbo za gledališče, radio in televizijo. Je vsestranski skladatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Njegova pomembna dela so Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang, Varda concerto, Improstrastra, Čelo Alp, Suita devetih pogledov ter ostala, ki jih najdemo na številnih zgoščenkah. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena glasbena zgodovina Slovenije v 20. in 21. stoletju, v drugem pa je podrobneje analizirano skladateljevo delo Jutra za flavto in klavir.
Ključne besede: Aldo Kumar, skladatelj, postmodernizem, flavta, čembalo, slovenska glasba
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,89 MB)

15.
Povezava izkušenj učiteljev z njihovo usposobljenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje s starši
Klara Pravdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspešno sodelovanje med šolo in domom – med učitelji in starši sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Že same raziskave kažejo, da sta sodelovanje šole ter medsebojna podpora bistvenega pomena za uspešno izobraževanje otroka in za njegov razvoj. Dobro načrtovano in učinkovito izvedeno vključevanje staršev prinaša pozitivne učinke tako za otroka kot za starše, učitelje in šolo v celoti. Pomembni so partnerski odnosi, ki naj bi bili vzajemno-sodelovalni. Med učitelji in starši obstajajo bolj ali manj ustaljene oblike sodelovanja, ki so lahko formalne in neformalne oblike, za uspešne oblike sodelovanja pa je potrebno določeno znanje in sposobnosti učitelja. Učitelj mora znati pristopiti do staršev, mora jih poslušati in poskušati razumeti. Vedeti mora, kako ravnati v določenih situacijah. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji in starši. Natančno so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja. Prav tako so predstavljene kompetence učitelja, torej tiste, ki so nujno potrebne za uspešno sodelovanje s starši. In prav tako je predstavljeno pomankanje kompetenc učitelja, zaradi katerih je lahko sodelovanje med starši in učitelji slabo. V nadaljevanju so opisana različna izobraževanja učiteljev na temo sodelovanja s starši. Zanimalo nas je tudi, če študentje dobijo dovolj znanja o tem, kako sploh in kako dobro sodelovati s starši ter kako reagirati v določenih situacijah, ki so lahko včasih tudi neprijetne. Zato smo preučili učne načrte Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – na študijskem programu razredni pouk. Čeprav se ve, da je sodelovanje s starši še kako zelo pomembno in prav tako je prisotno takoj, ko postanemo učitelji ali razredniki, je bilo pri pregledu učnega načrta Pedagoške fakultete Maribor, smer razredni pouk, ugotovljeno, da se vsebini, ki govori o sodelovanju s starši, ter, kako izpeljati formalne in neformalne oblike sodelovanja in kako svetovati, ko pride do vzgojnega ali učnega problema, ne namenja prav veliko pozornosti. Prav bi bilo, da bi se temu področju namenilo več časa oz. več predmetov, saj v današnjem času kakovostno sodelovanje med šolo in starši ni najlažje in ni samoumevno. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali, kako so učitelji, ki imajo različno delovno dobo in izkušnje pri delu s starši, pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje s starši. Ali se daljša delovna doba učiteljev povezuje z njihovimi značilnostmi sodelovanja s starši in kako se učitelji začetniki spoprijemajo s tem. V raziskavo so bili vključeni razredniki koroških osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da učitelji na razredni stopnji dobro sodelujejo s starši, toda kljub temu si želijo, da bi se lahko na tem področju še dodatno izobraževali, saj jim včasih primanjkuje znanja ali izkušenj, da bi tako bilo njihovo sodelovanje kvalitetnejše in da bi jim starši bolj zaupali. Prav tako pa so učitelji mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno medsebojno sodelovanje izobraževati tudi starše učencev.
Ključne besede: starši, učitelji, sodelovanje, oblike sodelovanja, kompetence učitelja
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

16.
Spodbujanje strategij matematičnega utemeljevanja
Saša Galun, 2019, magistrsko delo

Opis: Matematično utemeljevanje je eden izmed načinov poučevanja matematike, pri katerem učenci svojim sošolcem utemeljujejo svoje ideje, mišljenje in poglede. Učenje skozi utemeljevanje temelji na teoriji simboličnega interakcionizma, ki poudarja, da posameznik spreminja svoje mišljenje in ideje na podlagi dejanj drugih. V magistrskem delu smo predstavili principe in strategije, ki spodbujajo utemeljevanje pri pouku matematike. Na osnovi pregleda literature navajamo nekatere izmed preizkušenih principov in strategij. Principi za spodbujanje matematičnega utemeljevanja so ustvarjanje konfliktne in sodelovalne situacije ter zagotavljanje pripomočkov za oblikovanje in preverjanje hipotez. Strategije, ki pomagajo učitelju zastaviti naloge za utemeljevanje, so naslednje: učenec mora izbrati stran, razkrivanje napačnih predstav učencev in priklic preteklih napačnih predstav. Takšen način poučevanja omogoča pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja. V magistrskem delu smo s pomočjo preizkusa znanja ugotavljali, ali učenci utemeljijo svoj odgovor in na kakšen način. Zanimalo nas je tudi, ali na podano utemeljitev vpliva izbira odgovora in način razmišljanja učencev o enačaju. V raziskavo smo vključili 107 učencev 3. razreda. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da je večina učencev utemeljila svoj odgovor, vendar pa so bili le-ti zelo kratki. Ugotovili smo, da učenci povečini niso uporabljali grafičnih reprezentacij kot pomoč za utemeljitev. Raziskava je pokazala, da učenci o enačaju razmišljajo relacijsko ali operacijsko. Glede na pogostost pravilnega rezultata sklepamo, da so učenci, ki so o enačaju razmišljali relacijsko, pogosteje odgovorili pravilno, medtem ko so učenci z operacijskim razmišljanjem večkrat odgovorili nepravilno. Glede na način razmišljanja o enačaju smo opazili razlike tudi v pogostosti pojavitve tem. Rezultati so pokazali tudi, da je več učencev, ki so odgovorili pravilno, utemeljilo svoj odgovor, kot pa učencev, ki so odgovorili nepravilno. Prav tako se kažejo razlike v pogostosti pojavitve tem glede na odgovor učencev.
Ključne besede: matematika, utemeljevanje, strategije, osnovnošolci
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 89; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

17.
Disneyjeva risanka kot del medijske in književne vzgoje v I. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Komar, 2019, magistrsko delo

Opis: Film je eno izmed didaktičnih sredstev, s katerim se učenci srečujejo na vsakodnevni ravni, čeprav nezavedno, tako v šoli kot doma. Pomembno je, da otrok film razume in se iz filma uči. Vse skupaj je med drugim tesno povezano in velikokrat prepleteno z poukom književne vzgoje, saj je film velikokrat narejen prav po literarnih predlogah. Tukaj nastopi pomembna vloga učitelja, saj mora učenca pripraviti, da se bo v najboljši meri poistovetil z besedilom in iz njega potegnil najboljši literarni užitek za nadaljnje ustvarjanje, saj je ravno zaznavanje, razumevanje in vrednotenje literarnega besedila in vseh literarnih, vizulnih in zvočnih segmentov tisto, kar učencu ponudi podlago za razumevanje animiranega filma. Spoznanje, da sta didaktika mladinske književnosti in didaktika animiranega filma tesno povezani in se združujeta v novo didaktiko animiranega filma, je bilo uporabljeno in povzeto že v dveh magistrskih nalogah, kjer so analize pokazale, da brez poznavanjs književne vzgoje ne moremo zaznati vseh segmentov, ki so uporabljeni v animiranem filmu. V svoji nalogi predstavljam, kako sta filmska vzgoja in književna vzgoja med seboj povezani. Pri tem sem se osredotočila in predstavila pomen filmske vzgoje za otroke, ter kako in na kakšen način je ta povezana s poukom književne vzgoje, ki je podlaga za razumevanje animiranega filma. Poleg opisa filmske in književne vzgoje, sem v nalogi podrobno opisala tudi ustvarjanje animiranega filma, komponente, tehnike in pomen animiranega filma za otroke. Ker je film dandanes v OŠ še vedno premalo uporabljen, ali pa je uporabljen zunaj pouka, bom v magistrski nalogi z metodo razvijanja zmožnosti, zaznavanja, razumevanja in vrednotenja otroškega/animiranega filma, raziskala učinkovitost na novo ustvarjene metode na razvijanje recepcijskih zmožnosti. Pri tem bom usmerjala učence na prezrte signale filmske govorice: na področju dramskega besedila (scenarija) animiranega filma, na področju vizualnih, likovno-kinestetičnih segmentov in na področju zvokovnih segmentov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: filmska vzgoja, metode in oblike dele, animirani film, estetika recepcije, Disneyjeve risanke.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 96; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

18.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

19.
Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo
Amadeus Birca, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo« skozi koncepte aksonometrične perspektive, kot antiteze centralni perspektivi, izprašuje identiteto fotografije. Vsebinsko in tehnično bomo analizirali delo ruskega umetnika Ela Lissitzkyja, Notranjost konstruktivistične umetniške sobe, in na podlagi pridobljenih znanj ustvarili serijo fotografij v konvencionalni srebrno-bromidni fotografski tehniki, naslovljeno Sputnik-1.
Ključne besede: fotografija, aksonometrična perspektiva, fotomontaža, El Lissitzky, analogna fotografija
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici