SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 421
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Aldo Kumar in skladba Jutra za flavto in čembalo
Urška Lukovnjak, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je oris življenja skladatelja Alda Kumarja in predstavitev njegovih del. Aldo Kumar je skladatelj, ki deluje na veliko področjih – piše instrumentalno, vokalno-instrumentalno, zborovsko, komorno glasbo, operno in baletno glasbo, orkestralno glasbo ter glasbo za gledališče, radio in televizijo. Je vsestranski skladatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Njegova pomembna dela so Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang, Varda concerto, Improstrastra, Čelo Alp, Suita devetih pogledov ter ostala, ki jih najdemo na številnih zgoščenkah. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena glasbena zgodovina Slovenije v 20. in 21. stoletju, v drugem pa je podrobneje analizirano skladateljevo delo Jutra za flavto in klavir.
Keywords: Aldo Kumar, skladatelj, postmodernizem, flavta, čembalo, slovenska glasba
Published: 17.04.2019; Views: 41; Downloads: 2
.pdf Full text (5,89 MB)

2.
Povezava izkušenj učiteljev z njihovo usposobljenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje s starši
Klara Pravdič, 2019, master's thesis

Abstract: Uspešno sodelovanje med šolo in domom – med učitelji in starši sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Že same raziskave kažejo, da sta sodelovanje šole ter medsebojna podpora bistvenega pomena za uspešno izobraževanje otroka in za njegov razvoj. Dobro načrtovano in učinkovito izvedeno vključevanje staršev prinaša pozitivne učinke tako za otroka kot za starše, učitelje in šolo v celoti. Pomembni so partnerski odnosi, ki naj bi bili vzajemno-sodelovalni. Med učitelji in starši obstajajo bolj ali manj ustaljene oblike sodelovanja, ki so lahko formalne in neformalne oblike, za uspešne oblike sodelovanja pa je potrebno določeno znanje in sposobnosti učitelja. Učitelj mora znati pristopiti do staršev, mora jih poslušati in poskušati razumeti. Vedeti mora, kako ravnati v določenih situacijah. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji in starši. Natančno so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja. Prav tako so predstavljene kompetence učitelja, torej tiste, ki so nujno potrebne za uspešno sodelovanje s starši. In prav tako je predstavljeno pomankanje kompetenc učitelja, zaradi katerih je lahko sodelovanje med starši in učitelji slabo. V nadaljevanju so opisana različna izobraževanja učiteljev na temo sodelovanja s starši. Zanimalo nas je tudi, če študentje dobijo dovolj znanja o tem, kako sploh in kako dobro sodelovati s starši ter kako reagirati v določenih situacijah, ki so lahko včasih tudi neprijetne. Zato smo preučili učne načrte Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – na študijskem programu razredni pouk. Čeprav se ve, da je sodelovanje s starši še kako zelo pomembno in prav tako je prisotno takoj, ko postanemo učitelji ali razredniki, je bilo pri pregledu učnega načrta Pedagoške fakultete Maribor, smer razredni pouk, ugotovljeno, da se vsebini, ki govori o sodelovanju s starši, ter, kako izpeljati formalne in neformalne oblike sodelovanja in kako svetovati, ko pride do vzgojnega ali učnega problema, ne namenja prav veliko pozornosti. Prav bi bilo, da bi se temu področju namenilo več časa oz. več predmetov, saj v današnjem času kakovostno sodelovanje med šolo in starši ni najlažje in ni samoumevno. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali, kako so učitelji, ki imajo različno delovno dobo in izkušnje pri delu s starši, pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje s starši. Ali se daljša delovna doba učiteljev povezuje z njihovimi značilnostmi sodelovanja s starši in kako se učitelji začetniki spoprijemajo s tem. V raziskavo so bili vključeni razredniki koroških osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da učitelji na razredni stopnji dobro sodelujejo s starši, toda kljub temu si želijo, da bi se lahko na tem področju še dodatno izobraževali, saj jim včasih primanjkuje znanja ali izkušenj, da bi tako bilo njihovo sodelovanje kvalitetnejše in da bi jim starši bolj zaupali. Prav tako pa so učitelji mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno medsebojno sodelovanje izobraževati tudi starše učencev.
Keywords: starši, učitelji, sodelovanje, oblike sodelovanja, kompetence učitelja
Published: 17.04.2019; Views: 46; Downloads: 15
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Spodbujanje strategij matematičnega utemeljevanja
Saša Galun, 2019, master's thesis

Abstract: Matematično utemeljevanje je eden izmed načinov poučevanja matematike, pri katerem učenci svojim sošolcem utemeljujejo svoje ideje, mišljenje in poglede. Učenje skozi utemeljevanje temelji na teoriji simboličnega interakcionizma, ki poudarja, da posameznik spreminja svoje mišljenje in ideje na podlagi dejanj drugih. V magistrskem delu smo predstavili principe in strategije, ki spodbujajo utemeljevanje pri pouku matematike. Na osnovi pregleda literature navajamo nekatere izmed preizkušenih principov in strategij. Principi za spodbujanje matematičnega utemeljevanja so ustvarjanje konfliktne in sodelovalne situacije ter zagotavljanje pripomočkov za oblikovanje in preverjanje hipotez. Strategije, ki pomagajo učitelju zastaviti naloge za utemeljevanje, so naslednje: učenec mora izbrati stran, razkrivanje napačnih predstav učencev in priklic preteklih napačnih predstav. Takšen način poučevanja omogoča pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja. V magistrskem delu smo s pomočjo preizkusa znanja ugotavljali, ali učenci utemeljijo svoj odgovor in na kakšen način. Zanimalo nas je tudi, ali na podano utemeljitev vpliva izbira odgovora in način razmišljanja učencev o enačaju. V raziskavo smo vključili 107 učencev 3. razreda. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da je večina učencev utemeljila svoj odgovor, vendar pa so bili le-ti zelo kratki. Ugotovili smo, da učenci povečini niso uporabljali grafičnih reprezentacij kot pomoč za utemeljitev. Raziskava je pokazala, da učenci o enačaju razmišljajo relacijsko ali operacijsko. Glede na pogostost pravilnega rezultata sklepamo, da so učenci, ki so o enačaju razmišljali relacijsko, pogosteje odgovorili pravilno, medtem ko so učenci z operacijskim razmišljanjem večkrat odgovorili nepravilno. Glede na način razmišljanja o enačaju smo opazili razlike tudi v pogostosti pojavitve tem. Rezultati so pokazali tudi, da je več učencev, ki so odgovorili pravilno, utemeljilo svoj odgovor, kot pa učencev, ki so odgovorili nepravilno. Prav tako se kažejo razlike v pogostosti pojavitve tem glede na odgovor učencev.
Keywords: matematika, utemeljevanje, strategije, osnovnošolci
Published: 17.04.2019; Views: 52; Downloads: 3
.pdf Full text (1,86 MB)

4.
Disneyjeva risanka kot del medijske in književne vzgoje v I. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Komar, 2019, master's thesis

Abstract: Film je eno izmed didaktičnih sredstev, s katerim se učenci srečujejo na vsakodnevni ravni, čeprav nezavedno, tako v šoli kot doma. Pomembno je, da otrok film razume in se iz filma uči. Vse skupaj je med drugim tesno povezano in velikokrat prepleteno z poukom književne vzgoje, saj je film velikokrat narejen prav po literarnih predlogah. Tukaj nastopi pomembna vloga učitelja, saj mora učenca pripraviti, da se bo v najboljši meri poistovetil z besedilom in iz njega potegnil najboljši literarni užitek za nadaljnje ustvarjanje, saj je ravno zaznavanje, razumevanje in vrednotenje literarnega besedila in vseh literarnih, vizulnih in zvočnih segmentov tisto, kar učencu ponudi podlago za razumevanje animiranega filma. Spoznanje, da sta didaktika mladinske književnosti in didaktika animiranega filma tesno povezani in se združujeta v novo didaktiko animiranega filma, je bilo uporabljeno in povzeto že v dveh magistrskih nalogah, kjer so analize pokazale, da brez poznavanjs književne vzgoje ne moremo zaznati vseh segmentov, ki so uporabljeni v animiranem filmu. V svoji nalogi predstavljam, kako sta filmska vzgoja in književna vzgoja med seboj povezani. Pri tem sem se osredotočila in predstavila pomen filmske vzgoje za otroke, ter kako in na kakšen način je ta povezana s poukom književne vzgoje, ki je podlaga za razumevanje animiranega filma. Poleg opisa filmske in književne vzgoje, sem v nalogi podrobno opisala tudi ustvarjanje animiranega filma, komponente, tehnike in pomen animiranega filma za otroke. Ker je film dandanes v OŠ še vedno premalo uporabljen, ali pa je uporabljen zunaj pouka, bom v magistrski nalogi z metodo razvijanja zmožnosti, zaznavanja, razumevanja in vrednotenja otroškega/animiranega filma, raziskala učinkovitost na novo ustvarjene metode na razvijanje recepcijskih zmožnosti. Pri tem bom usmerjala učence na prezrte signale filmske govorice: na področju dramskega besedila (scenarija) animiranega filma, na področju vizualnih, likovno-kinestetičnih segmentov in na področju zvokovnih segmentov.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: filmska vzgoja, metode in oblike dele, animirani film, estetika recepcije, Disneyjeve risanke.
Published: 15.04.2019; Views: 42; Downloads: 6
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Published: 15.04.2019; Views: 49; Downloads: 7
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo
Amadeus Birca, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo« skozi koncepte aksonometrične perspektive, kot antiteze centralni perspektivi, izprašuje identiteto fotografije. Vsebinsko in tehnično bomo analizirali delo ruskega umetnika Ela Lissitzkyja, Notranjost konstruktivistične umetniške sobe, in na podlagi pridobljenih znanj ustvarili serijo fotografij v konvencionalni srebrno-bromidni fotografski tehniki, naslovljeno Sputnik-1.
Keywords: fotografija, aksonometrična perspektiva, fotomontaža, El Lissitzky, analogna fotografija
Published: 12.04.2019; Views: 75; Downloads: 12
.pdf Full text (3,32 MB)
This document has many files! More...

7.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Keywords: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Published: 02.04.2019; Views: 47; Downloads: 7
.pdf Full text (1,12 MB)

8.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, master's thesis

Abstract: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Keywords: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Published: 27.03.2019; Views: 53; Downloads: 12
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Vpliv didaktičnih iger na sopomenke v 4. in 5. razredu
Nika Rot, 2019, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge smo preučevali napredek v obsegu besedišča sopomenk učencev 4. in 5. razreda na osnovni šoli, in sicer s pomočjo lastnih didaktičnih iger. Naš glavni namen je bil preveriti, ali dva- do trikratna tedenska uporaba didaktičnih iger na začetku ali ob koncu učne ure pozitivno vpliva na obseg njihovega besedišča. Prvo preverjanje poznavanja sopomenk smo izvedli v začetku meseca februarja; v njem je sodelovalo 100 učencev iz obeh razredov. Drugo preverjanje smo izvedli ob koncu meseca aprila in v njem je sodelovalo 98 učencev. Med prvim in drugim preverjanjem so učenci 4. A in 5. A razreda pri pouku uporabljali izdelane didaktične igre, medtem ko učenci 4. B in 5. B razreda didaktičnih iger niso bili deležni. Rezultati so glede na skupino med prvim in drugim preverjanjem pokazali velike razlike v prid skupine, ki je izvajala didaktične igre. Pokazale so se tudi razlike v številu doseženih točk glede na zahtevnost naloge po Bloomovi taksonomiji (poznavanje, razumevanje in uporaba).
Keywords: govorni razvoj, besedni zaklad, sopomenke, didaktične igre
Published: 26.03.2019; Views: 50; Downloads: 11
.pdf Full text (1,25 MB)

10.
Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Klavdija Černelič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Keywords: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Published: 12.03.2019; Views: 76; Downloads: 11
.pdf Full text (6,65 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica