SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 330
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Published: 10.05.2018; Views: 45; Downloads: 5
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
Poznavanje in poslušanje skladb Mojmirja Sepeta
Gregor Sotošek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in poslušanje skladb Mojmirja Sepeta je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na začetku kronološko predstavljeno življenje in delo avtorja, v nadaljevanju je podrobneje predstavljena naveza Mojmir in Majda Sepe, ki sta skupaj sooblikovala slovensko popevko. V delu so predstavljena tudi ustvarjalčeva sodelovanja z različnimi avtorji in izvajalci ter festivali, na katerih je Mojmir sodeloval. Poudarek je na Slovenski popevki in Evrosongu, naštete so nagrade, ki jih je prejel na različnih festivalih in tiste, ki mu jih je prineslo življenje. Na koncu teoretičnega dela je predstavljen še skladateljev opus, kjer najdete tudi soustvarjalca skladbe in njenega izvajalca. V empiričnem delu so predstavljene analize rezultatov anketnega vprašalnika o poznavanju ustvarjalca, poznavanju njegove glasbe in njegovih skladb, o poslušanju njegove glasbe in o njeni priljubljenosti med poslušalci.
Keywords: Mojmir Sepe, Majda Sepe, popevka, šanson, Slovenska popevka, Evrosong, PORL, Big band, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Pridi, dala ti bom cvet
Published: 07.05.2018; Views: 60; Downloads: 2
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Vedenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj
Anja Šauperl, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo, ki nosi naslov Védenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na: psihološki sklop, kjer je predstavljen otrok in njegove psihološke značilnosti; pedagoško-didaktični sklop, v katerem podrobneje predstavimo splošne cilje predmeta spoznavanje okolja in operativne cilje ter vsebine, vezane na temo odpadki v prvem triletju; geografski sklop, v katerem je predstavljena občina Šentilj, osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak; ekološki sklop, kjer pojasnjujemo pojem ekologija, onesnaževanje okolja in predstavimo pojem odpadki in ločevanje odpadkov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, podrobnejša analiza in ugotovitve raziskave. V njej so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak. Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je znanje učencev o odpadkih in kako z njimi ravnajo. Raziskava je pokazala, da učenci o ravnanju z odpadki veliko vedo. Prav tako v veliki meri vedo, kako z njimi ravnati.
Keywords: prvo triletje, spoznavanje okolja, onesnaževanje okolja, odpadki
Published: 24.04.2018; Views: 48; Downloads: 7
.pdf Full text (1,74 MB)

4.
Živa narava - Kako dobro (in če sploh) jo poznajo učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje
Ajda Kavčič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga, z naslovom Živa narava – kako dobro (in če sploh) jo poznajo učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega), ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je opredeljena narava (živa in neživa), opisani so življenjski prostori (gozd, polje, reka, sadovnjak, travnik), poudarjena je naveza med otroki in naravo. Ker je raziskovalni problem vezan na kraj Laporje, je ta predstavljen v teoretičnem delu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, narejene na vzorcu 153 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro (in če sploh) učenci poznajo živo naravo. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da učenci z Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje živo naravo v večini dobro poznajo. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da imajo anketirani učenci največ znanja o življenjskem prostoru polju, saj ta v veliki meri obdaja šolsko okolico in samo vas Laporje. Življenjske prostore reko, sadovnjak in travnik učenci v večini prav tako poznavajo dobro, je pa njihovo znanje najšibkejše v poznavanju gozda in njegovih rastlin.
Keywords: narava, živa narava, življenjski prostor, osnovna šola
Published: 24.04.2018; Views: 54; Downloads: 13
.pdf Full text (3,06 MB)

5.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Keywords: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Published: 23.04.2018; Views: 176; Downloads: 27
.pdf Full text (1,75 MB)

6.
Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti - analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah
Kaja Konc, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti – analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah je nastalo z namenom proučiti trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci in oblikovati predloge za izboljšavo na tem področju. Gre za aktualno problematiko, ki je tako v svetu kot v Sloveniji, ne glede na številne raziskave, dokaj zapostavljena, saj je področje likovne nadarjenosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu žal še vedno potisnjeno v ozadje. V teoretičnem delu smo najprej proučili dosedanja svetovna in domača vedenja s področja nadarjenosti, v nadaljevanju smo se usmerili na področje likovne nadarjenosti, ki predstavlja vodilno nit našega dela. V delu so predstavljene značilnosti likovno nadarjenih učencev, postopki identifikacije in prilagojene oblike dela z učenci, ki so nadarjeni na tem področju. V empiričnem delu predstavljamo rezultati raziskave, ki je potekala na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih v spletni obliki poslali učiteljem likovne umetnosti na slovenskih šolah, smo analizirali trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci. Ugotavljamo, da delo z nadarjenimi na likovnem področju na slovenskih šolah poteka po ustaljenih smernicah, ki jih narekuje Zakon o osnovni šoli in Učni načrt, vendar je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali predloge za izboljšave, ki jih predstavljamo v sklepnem delu magistrskega dela.
Keywords: osnovna šola, nadarjenost, likovna nadarjenost, likovno nadarjeni učenci, delo z likovno nadarjenimi učenci
Published: 23.04.2018; Views: 43; Downloads: 7
.pdf Full text (1,71 MB)

7.
Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu
Mojca Remic, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Keywords: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Published: 11.04.2018; Views: 124; Downloads: 6
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Keywords: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Published: 11.04.2018; Views: 107; Downloads: 5
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Keywords: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Published: 11.04.2018; Views: 90; Downloads: 9
.pdf Full text (1,82 MB)

10.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, master's thesis

Abstract: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Keywords: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Published: 19.03.2018; Views: 52; Downloads: 16
.pdf Full text (2,74 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica