SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 391
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published: 11.12.2018; Views: 21; Downloads: 1
.pdf Full text (8,00 MB)

2.
Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh
Nastja Nudl, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem  pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli  teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal. V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Keywords: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Published: 05.12.2018; Views: 68; Downloads: 5
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, master's thesis

Abstract: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Keywords: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Published: 04.12.2018; Views: 81; Downloads: 7
.pdf Full text (959,09 KB)

4.
Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in doživljajo prosti čas
Mojca Ulčnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo. Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni. Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Keywords: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Published: 04.12.2018; Views: 73; Downloads: 5
.pdf Full text (4,33 MB)

5.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, master's thesis

Abstract: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Keywords: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Published: 04.12.2018; Views: 72; Downloads: 5
.pdf Full text (3,78 MB)

6.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Keywords: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Published: 04.12.2018; Views: 58; Downloads: 1
.pdf Full text (1,71 MB)

7.
Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja
Doroteja Dvoršak, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja sestavljata 2 zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta ter nadgrajujeta – teoretični in empirični del. Teoretični del sestavljajo naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu sta pojasnjena pojma ogenj in gorenje ter uporaba ognja in odnos do njega, opisan je pogled človekovega odnosa do ognja skozi zgodovino ter opredeljeni požari, njihove posledice in gašenje. Medtem sestavlja didaktični sklop analiza vseh učnih načrtov za pouk naravoslovja v osnovni šoli s stališča ognja, v geografskem sklopu pa sta opisani občini Trnovska vas in Ptuj, kjer stojita osnovni šoli, ki ju obiskujejo v raziskavo vključeni učenci. V empiričnem delu je opisana raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kaj vedo učenci drugega triletja o ognju in požarih ter kako ravnajo v zvezi z njima. V raziskavo je bilo vključenih 186 učencev drugega triletja OŠ Mladika (n = 80) in OŠ Destrnik-Trnovska vas (n = 88), od tega 87 dečkov in 81 deklic četrtega (n = 54), petega (n = 80) in šestega (n = 34) razreda. Ugotovljeno je bilo, da vedo učenci petega razreda iz OŠ Destrnik-Trnovska vas o ognju več in z njim tudi najodgovorneje ravnajo ter da vključenost v gasilsko organizacijo ne vpliva na pravilnejše vedenje ali ravnanje z ognjem in požari.
Keywords: ogenj, osnovna šola, drugo triletje, znanje o ognju in požarih, ravnanje z ognjem in požari
Published: 03.12.2018; Views: 32; Downloads: 5
.pdf Full text (2,08 MB)

8.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Keywords: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Published: 29.11.2018; Views: 28; Downloads: 5
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Keywords: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Published: 21.11.2018; Views: 50; Downloads: 12
.pdf Full text (4,85 MB)

10.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Keywords: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Published: 20.11.2018; Views: 51; Downloads: 6
.pdf Full text (1014,59 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica