SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 299
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Matrica in odtis v lesorezu
Danica Korošec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Matrica in odtis v lesorezu sem besedilo razčlenila na tri dele. V prvem delu sem s teoretičnega vidika raziskala in opisala pojem lesorez v umetnosti, njegov razvoj in zgodovino. Svoje raziskovanje lesoreza skozi zgodovino sem zaključila z opisom petih umetnikov, ki so ustvarjalci sodobnega lesoreza. To so Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. V drugem delu naloge sem opisala lasten odnos do lesa. Raziskala sem, kaj mi les v umetnosti nudi in kaj mi omogoča pri ustvarjanju. Lesorez se je skozi zgodovino počasi razvijal in danes nam omogoča različne pristope in tehnike obdelave lesa. Najprej sem predstavila lastna dela z vsebinskega in likovnega vidika. Nato sem skozi lastno doživljanje in izkušnje opisala postopek priprave lesene matrice in lesene tiskovne površine. Ključen pomen za pravilno pripravo matrico so imele izbira, priprava in obdelava lesa. Opisala sem tudi, na katere težave sem naletela in kako sem jih reševala. Tretji del naloge sem posvetila lastni razstavi. Potek razstave sem glede na svojo izkušnjo opisala z besedami, s spremnim besedilom na razstavi in s slikovnim gradivom. Z vprašalnikom in analizo vprašalnika sem na razstavi raziskala, kaj gledalca bolj pritegne kot končni izdelek, matrica ali odtis, ter katera tiskovna površina jih bolj prepriča – papir, furnir ali les.
Keywords: Lesorez, visoki tisk, zgodovina lesoreza, tehnike lesoreza, furnir, masiven les, matrica, odtis, tiskovna površina.
Published: 17.11.2017; Views: 15; Downloads: 2
.pdf Full text (9,25 MB)

2.
Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanje
Iza Herman, 2017, master's thesis

Abstract: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Keywords: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Published: 16.11.2017; Views: 50; Downloads: 8
.pdf Full text (2,14 MB)

3.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Keywords: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Published: 16.11.2017; Views: 45; Downloads: 5
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besedilu
Barbara Strelec, 2017, master's thesis

Abstract: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Keywords: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Published: 16.11.2017; Views: 28; Downloads: 1
.pdf Full text (1014,62 KB)

5.
Razrednik in razredne ure z vidika učencev
Ksenja Jovič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Keywords: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Published: 16.11.2017; Views: 32; Downloads: 1
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, master's thesis

Abstract: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Keywords: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Published: 16.11.2017; Views: 31; Downloads: 1
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Vloga in pomen zborovskih točk v operi ljubav i zloba
Hrvoje Krištofić, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen eden pomembnejših hrvaških skladateljev Vatroslav Lisinski. V svojem kratkem življenju je veliko ustvarjal in je zapisal v hrvaško glasbeno in kulturno zgodovino. Na podlagi analize virov, biografskih in bibliografskih zapisov sem prikazal teoretični pregled njegovega življenja in ustvarjanja. Hkrati je na podlagi notnega in zvočnega zapisa prikazana analiza njegovega najpomembnejšega dela, prve hrvaške opere "Ljubav i zloba". Poleg analize glasbe in libreta sem se poglobil tudi v analizo in pomen zborovskih točk v navedeni operi.
Keywords: Vatroslav Lisinski, Ljubav i zloba, opera, zbor.
Published: 13.11.2017; Views: 7; Downloads: 0
.pdf Full text (79,71 MB)

8.
Samovrednotenje nadarjenih učencev
Laura Stopar, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Keywords: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Published: 13.11.2017; Views: 13; Downloads: 3
.pdf Full text (1,41 MB)

9.
Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri deklicah v drugem triletju
Špela Führer, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je, raziskati vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri učenkah, starih devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na različnih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije: OŠ Šentilj, OŠ Starše, OŠ Mala Nedelja, OŠ Podčetrtek, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Franca Rozmana Staneta. V raziskavi je sodelovalo 166 deklic, starih med devet in enajst let. Podatke smo v okviru projekta »Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja« zbirali s pomočjo izvedbe EUROFIT testne baterije, ki meri koordinacijo telesa, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, ravnotežje in repetitivno moč. Podatki o starosti, spolu in telesni samopodobi so bili pridobljeni s poslovenjeno različico francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različnimi starostnimi skupinami merjencev je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Prišli smo do ugotovitev, da je povezanost med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri enajstletnicah, torej pri najstarejši skupini merjenk, kakor tudi pri devetletnicah, najmlajši skupini merjenk. Rezultati so pokazali, da pa pri devetletnicah in desetletnicah sicer ni večjih statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da na telesno samopodobo deklic najbolj vplivata koordinacija in hitrost, česar pokazatelji so rezultati pri testih, kot so poligon nazaj ter šprint 10x5m. Vsaka od omenjenih sposobnosti se navezuje na eden izmed dveh sklopov gibalnih sposobnosti, koordinacija sodi v informacijski sklop, hitrost pa v energijski. Za razvoj obeh pa je ključna čim bolj pogosta športna dejavnost, ki pa naj bo prilagojena posamezniku, primerno intenzivna, strokovno vodena in nadzorovana ter pravilno načrtovana.
Keywords: splošna samopodoba, telesna samopodoba, motorične sposobnosti, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, mladostnice, obdobje poznega otroštva
Published: 08.11.2017; Views: 22; Downloads: 5
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Keywords: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Published: 08.11.2017; Views: 25; Downloads: 4
.pdf Full text (983,59 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica