SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 373
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prehajanje med osnovnošolskimi programi za otroke z avtističnimi motnjami
Mojca Motaln, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu uvodoma opredelimo pojme, značilnosti, usmerjanje, programe in individualiziran program otrok z avtističnimi motnjami. Namen raziskovalnega dela je proučiti, kako se otroci z avtističnimi motnjami usmerjajo in prehajajo med različnimi programi vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kakšne težave oziroma ovire imajo in kako jim z izvajanjem individualiziranih programov pomagamo ovire premostiti. V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in uporabili metodi analize dokumentov ter polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Do rezultatov smo prišli s pregledom teoretičnih izhodišč ter študijem domače in tuje literature na področju otrok z avtističnimi motnjami. Proučili smo strokovna mnenja, individualizirane programe in evalvacije v obdobju dveh let za otroke, ki so v odločbi o usmeritvi opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami. Podrobneje smo analizirali strokovna mnenja, odločbe o usmeritvi in individualizirane programe štirih otrok. S pomočjo analize dokumentov smo prišli do sklepov, ki jih zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati, a smo dobili o njih potrditve tudi iz polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Ključnega pomena ob naraščajoči pojavnosti otrok z avtističnimi motnjami tudi v Sloveniji je, da obstaja kontinuum programov za njihovo vzgojo in izobraževanje v rednem in specializiranem javnem šolstvu ter da zakonodaja in podzakonski akti za področje vzgoje in izobraževanja urejajo ponovno usmerjanje po potrebi ter prehajanje med programi, z upoštevanjem doseganja ciljev v individualiziranem programu in standardov znanja v različnih programih.
Keywords: avtistične motnje, usmerjanje, enakovredni izobrazbeni standard, nižji izobrazbeni standard, individualizirani program, prilagoditve
Published: 27.09.2018; Views: 38; Downloads: 9
.pdf Full text (1,53 MB)

2.
Elementi glasbene vzgoje po načelih Edgarja Willemsa vpleteni v pouk zgodnjega učenja inštrumenta
Petra Letonja, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot praktično delo. Prikazuje poučevanje po metodah Edgarja Willemsa. Poseben poudarek namenja raziskavi poučevanja inštrumentov po metodi Edgarja Willemsa, razlikam med poučevanjem v javnih glasbenih šolah ter v glasbenih šolah, ki poučujejo po metodi Edgarja Willemsa. Prikaže elemente po katerih deluje poučevanje po tej metodi, to so: pesmi, ritem, zvok, glasbeno uho, infratonalni prostor, melodija, harmonija, glasbeni spomin, asociacije, solfeggio, inštrumentalne tehnike, interpretacija ter uporabo vseh teh elementov pri pouku inštrumenta. Predstavi tudi kako je zasnovana učna ura pri inštrumentu, kakšne so priprave na učno uro ter kakšna so priporočila za delo pri inštrumentu V drugem, praktičnem delu magistrske naloge, prikaže raziskave, ki so bile opravljene na zasebni glasbeni šoli v samostanu Sv. Petra in Pavla. Zanimalo nas je, kako v praksi poteka poučevanje po metodi Edgarja Willemsa. Videli smo praktičen potek učne ure različnih inštrumentov (klavirja, citer, violine). Ugotavljali smo, kakšen napredek dosegajo učenci, ki so vključeni v tovrstno izobraževanje.
Keywords: metoda Edgarja Willemsa, elementi glasbene pedagogike, inštrument, tehnika.
Published: 27.09.2018; Views: 22; Downloads: 8
.pdf Full text (1,09 MB)

3.
Formativno spremljanje otroka s primankljaji na posameznih področjih učenja
Katarina Kralj, 2018, master's thesis

Abstract: Formativno spremljanje je povzročilo spremembe v učnem procesu in tudi v nekaterih šolskih sistemih. Učni proces ni tako več vezan samo na učenje podatkov, ki jih podaja učitelj, ampak jih skupaj usvajajo učenci in tako napredujejo ter dosegajo cilje, ki so v naprej zastavljeni skupaj z učiteljem. Učenci s tem postanejo aktivnejši člen učnega procesa, usmerjajo potek in postanejo sami gospodar svojega znanja, kar predvsem pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje pa tudi za ne-napredek. Ker naš šolski sistem postaja vedno bolj inkluzivno naravnan, je bilo potrebno raziskati učinkovitost formativnega spremljanja tudi na področju napredka učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo študije primera je tako nastala raziskava, kjer so cilji formativnega spremljanja vezani na cilje iz individualiziranega programa. V raziskavo je bila vključena učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Rezultati so pokazali, da formativno spremljanje uspešno pripomore k napredku učenke.
Keywords: formativno spremljanje, inkluzija, individualiziran program, cilji, učenci s PPPU
Published: 25.09.2018; Views: 40; Downloads: 13
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Keywords: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Published: 24.09.2018; Views: 55; Downloads: 8
.pdf Full text (1,82 MB)

5.
Evalvacija i-učbenika za 4. razred - liki in telesa
Urška Prebevšek, 2018, master's thesis

Abstract: V vzgojno-izobraževalnem procesu sta vloga in uporaba informacijske komunikacijske tehnologije vedno bolj prisotni. Zato poučevanje s pomočjo e-gradiv postaja vse bolj prisotno pri poučevanju. Pomembno je, da je prva izkušnja učitelja z e-gradivom pozitivna, saj bo takšen način poučevanja večkrat vključil v pouk. V pedagoškem eksperimentu smo preverjali učenčevo razumevanje geometrije, saj je razvoj geometrijskega mišljenja v veliki meri odvisen predvsem od poučevanja učitelja. Zato smo v magistrski nalogi, z naslovom Evalvacija i-učbenika za 4. razred – Liki in telesa, želeli ugotoviti dvoje. Zanimalo nas je ali vključevanje in uporaba i-učbenika pripomoreta k doseganju boljših rezultatov v znanju, in drugič, ali drugačen način posredovanja učne snovi, s pomočjo i-učbenika, pripomore k boljšemu razumevanju geometrijskega mišljenja na področju likov in teles. S pomočjo van Hiele-ove petstopenjske strukture smo želeli na končnem testu ugotoviti, kakšno je učenčevo razumevanje znanja o likih in telesih. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-eksperimentalno metodo z obliko pedagoškega eksperimenta, kjer smo podatke za analizo zbrali s pomočjo začetnega in končnega testa. Analiza je pokazala, da so končni test uspešneje reševali učenci eksperimentalne skupine, a razlika med skupinama ni bila statistično značilna. Med drugim smo ugotovili, da so težje naloge, ki smo jih umestili v stopnjo neformalne dedukcije po van Hiele-u, bolje reševali učenci eksperimentalne skupine.
Keywords: i-učbenik, pedagoški eksperiment, stopnje po van Hiele-u, pravokotnik, kvadrat, kocka, kvader
Published: 24.09.2018; Views: 56; Downloads: 11
.pdf Full text (2,59 MB)

6.
Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branja
Simona Kuplen, 2018, master's thesis

Abstract: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Keywords: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Published: 24.09.2018; Views: 29; Downloads: 9
.pdf Full text (6,80 MB)

7.
Preference matematičnih nalog pri učencih 6. razreda
Barbara Trogar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se nanaša na matematične naloge, ki so pomemben del matematičnega izobraževanja. V teoretičnem delu magistrskega dela sem v prvem delu primerjala slovenski in kitajski šolski sistem, opredelila predmet matematike, njen pomen v izobraževanju ter predstavila splošne cilje, matematične vsebine in sklope, ki jih učenci obravnavajo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v slovenskem šolskem sistemu. Opisala sem tudi vrste matematičnih problemov, s katerimi se srečujejo pri reševanju nalog. V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki je bila zasnovana po vzoru raziskovalcev Seaha in Barkatsasa (2012), ki sta raziskovala priljubljenost določenih tipov matematičnih nalog med kitajskimi osnovnošolci. S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti, kateri tip matematičnih nalog je učencem šestega razreda bolj oziroma manj všeč. Učenci so lahko izbirali med reprezentativnimi nalogami, kontekstualiziranimi nalogami ali nalogami odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 174 učencev šestih razredov iz štirih različnih slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so na področju aritmetike in algebre učencem najbolj všeč matematične naloge odprtega tipa, sledijo jim naloge reprezentativnega tipa, najmanj pa so jim všeč naloge s kontekstualiziranim tipom. V drugem sklopu so rezultati pokazali, da so učencem na področju geometrije in merjenja najbolj všeč matematične naloge odprtega tipa, sledijo jim naloge kontekstualiziranega tipa, najmanj pa so jim všeč naloge reprezentativnega tipa.
Keywords: Matematika, učenci, 6. razred, matematične naloge, tipi nalog
Published: 24.09.2018; Views: 35; Downloads: 2
.pdf Full text (690,62 KB)

8.
Stališča učiteljev do inkluzivnega pedagoga v občini Slovenske Konjice
Anja Pristovnik, 2018, master's thesis

Abstract: Razvoj inkluzije v vzgoji in izobraževanju je odvisen od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki poučujejo na šoli. Učitelj je tisti, ki se mora dodatno izobraževati in bogatiti svoje znanje, da lahko to prenese na učence s posebnimi potrebami in njihove vrstnike. Za uspešno vključevanje inkluzije v šolski sistem in izvajanje le-te pa so pomembna učiteljeva stališča do otrok s posebnimi potrebami, znanje, podpora, ki jo potrebuje za delo, različni pristopi, metode, tehnike dela in spoštovanje različnosti učencev. Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča strokovnih delavcev in učiteljev do otrok s posebnimi potrebami v občini Slovenske Konjice. Na podlagi teoretičnih izhodišč in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 15 trditev. Anketirali smo 20 učiteljev, 10 iz Osnovne šole Pod goro in 10 iz Osnovne šole V parku (prilagojeni program). Rezultati raziskave kažejo, da so stališča sodelujočih pozitivna. Učitelji sprejemajo inkluzijo in z njo tudi inkluzivne pedagoge. Težava je le v tem, da veliko učiteljev še ni imelo prilike sodelovati z njimi, saj še na šolah ni veliko zaposlenih s tem nazivom.
Keywords: Inkluzija, inkluzivni pedagog, otroci s posebnimi potrebami, stališča, vzgoja in izobraževanje, šola.
Published: 21.09.2018; Views: 36; Downloads: 8
.pdf Full text (1,49 MB)

9.
Stališča staršev do inkluzivne šole
Tadeja Spagnolo, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča staršev tistih otrok, ki nimajo posebnih potreb, do inkluzivne šole. Pri tem smo bili pozorni na vlogo staršev, in sicer na razlike v spolu, izobrazbi, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami in razreda, ki ga otrok obiskuje. Raziskava je potekala na velikem neslučajnostnem vzorcu staršev (315) otrok od prvega do devetega razreda osnovnih šol iz Maribora in ožje okolice. Podatke smo pridobili s pomočjo skrajšanega in prirejenega anketnega vprašalnika Attitudes of Greek parents of typically develpping kindergarten children towards inclusive education (Tafa in Manolitsis, 2003). Rezultati so pokazali, da spol, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami in razred, ki ga obiskuje otrok, nimajo statistično značilnega vpliva na stališča staršev do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke osnovne šole, medtem ko stopnja izobrazbe ta vpliv ima. Inkluziji so bolj naklonjeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Pri stališčih, glede funkcioniranja otrok brez in s posebnimi potrebami v rednih oddelkih osnovnih šol se je izkazalo, da imajo ženske statistično značilno pozitivnejša stališča do inkluzije. Prav tako na moč strinjanja z inkluzijo vplivajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, se z inkluzijo strinjajo v večji meri. Tudi tukaj se je pokazala statistično značilna razlika glede izobrazbe staršev. Tisti, z višjo izobrazbo, zavzemajo bolj pozitivna stališča. Razred, ki ga obiskuje otrok, pa tudi na področju funkcioniranja ni statistično značilno vplival na stališča. Kljub nekaterim pomislekom, imajo starši pozitivna stališča do inkluzivne šole.
Keywords: inkluzija, stališča staršev, otroci s posebnimi potrebami
Published: 21.09.2018; Views: 26; Downloads: 5
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Published: 21.09.2018; Views: 25; Downloads: 6
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica