SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

81 - 90 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
Sinteza magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi Ru na ogljiku
Urška Bukovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi rutenija na ogljikovem nosilcu. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati učinkovit katalizator, ki je primerljiv s komercialnim, njegova bistvena prednost pa je ta, da je magneten in ga je možno enostavno separirati z uporabo gradienta zunanjega magnetnega polja. Tekom dela smo sistematično preučevali vpliv postopka priprave na lastnosti Ru/C katalizatorjev. Ogljikove nosilce smo pripravili s hidrotermalno karbonizacijo glukoze v prisotnosti sintetiziranih magnetnih nanodelcev. Delce smo nato žgali v cevni peči, v inertni argonovi atmosferi in jim z mletjem povečali specifično površino. Nadalje smo na njihovo površino sintetizirali Ru nanodelce z redukcijo Ru(acac)3. Izbrane sintetizirane katalizatorje smo testirali za reakcijo hidrogeniranja in deoksigenacije evgenola. Ugotovili smo, da imajo delci, prekriti z ogljikom, žgani pri 750 °C bistveno manj strukturnih defektov grafita, kot pri temperaturi 500 °C, katalizator pa je bolj primerljiv s komercialnim. Nadalje smo ugotovili, da z daljšim časom sinteze v avtoklavu, Ru nanodelci rastejo na površini C nosilca. Prav tako je na površini C nosilca prišlo do nastanka Ru skupkov. Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila ta, da ima dodatek PVP zelo velik vpliv na celotno sintezo Ru/C katalizatorjev ter na njihovo učinkovitost. PVP je onemogočal vezavo večjih koncentracij Ru(acac)3 na površino C nosilca, brez njegove prisotnosti pa smo lahko koncentracijo Ru(acac)3 kar 5x povečali. Zmanjšal je tudi končno učinkovitost katalizatorjev, Ru nanodelci pa so na površini C nosilca po katalizah močno zrasli. Katalizatorji brez PVP so bili zelo učinkoviti. Najbolj učinkovit je bil katalizator z delci, žganimi pri 500 °C. Bil je tudi bolj učinkovit od katalizatorja z delci, žganimi pri 750 °C ter od komercialnega.
Ključne besede: magnetno-izločljivi katalizatorji, Ru katalizatorji, C nosilec, hidrogeniranje, deoksigenacija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

82.
Preučevanje koloidnih lastnosti magnetnih nanodelcev prevlečenih s polipeptidom
Saša Rešeta, 2017, magistrsko delo

Opis: Stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev prevlečenih z bioaktivnimi molekulami predstavljajo velik potencial v terapevtskih aplikacijah. Goli magnetni nanodelci v vodnih suspenzijah imajo težnjo po aglomeraciji, z adsorpcijo aminokislin nanje pa lahko vplivamo na njihov površinski naboj in tako pripravimo stabilne suspenzije. V magistrskem delu smo želeli pripraviti stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev maghemita prevlečenih s polipeptidom na enostaven in cenovno ugoden način, primeren za masovno industrijsko proizvodnjo. Preučevali smo tudi obstojnost peptidne prevleke v biološko pomembnem mediju, fosfatnem pufru, ki ima veliko afiniteto do površine nanodelca. Magnetne nanodelce smo sintetizirali s soobarjanjem Fe2+/Fe3+ ionov iz vodne raztopine. Na tako pripravljene nanodelce smo adsorbirali aminokislini lizin in asparaginsko kislino v različnih razmerjih. Za zamreženje adsorbiranih aminokislin smo uporabili zamreževalni reagent 1-etil-3-(-3-dimetilaminopropil) karbodiimid hidroklorid (EDC), ki je znan po nizki toksičnosti in sposobnosti modifikacije stranskih skupin proteinov. Z adsorpcijo aminokislin na površino magnetnih nanodelcev in naknadnim dodatkom zamreževalnega reagenta nismo uspeli pripraviti koloidno stabilnih suspenzij. S FT-IR meritvami smo potrdili nastanek peptida na površini magnetnih nanodelcev. Na podlagi HPLC meritev aminokislin v supernatantih suspenzij nanodelcev sklepamo, da se na nanodelce v prisotnosti EDC adsorbira precejšen del aminokislin, pri čemer se asparaginska kislina adsorbira v večji meri kot lizin. Meritve zeta potenciala so pokazale obstojnost peptidne prevleke na nanodelcih v prisotnosti fosfatnega pufra s koncentracijo, ki se uporablja v bioloških aplikacijah.
Ključne besede: magnetni nanodelci, maghemit, asparaginska kislina, lizin, EDC, PBS
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

83.
Zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija
Rok Gomilšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Količina emisij toplogrednih plinov se je od začetka industrijske revolucije do danes znatno povečala. Koncentracija najpomembnejšega antropogenega toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2) se je povečala za več kot 40 %. Zajemanje ogljikovega dioksida je učinkovita metoda za separacijo ogljikovega dioksida od preostalih dimnih plinov in najobetavnejša metoda za zmanjšanje emisij v bližnji prihodnosti. Glavni vir emisij CO2 pri proizvodnji aluminija je zgorevanje anod v Hall-Héroultovem procesu. CO2 se tvori tudi pri Boudouardovi reakciji, kjer CO2 reagira z ogljikovo anodo, pri čemer se tvori ogljikov monoksid, ki kasneje oksidira v CO2. Cilj magistrske naloge je bil razviti model odprte zanke za zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija. Za simulacijo procesa smo uporabili program Aspen Plus. Monoetanolamin smo izbrali kot absorpcijski medij. Raziskovali smo vpliv temperature dimnih plinov, pretoka dimnih plinov in začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih na obratovanje in ekonomiko procesa. Rezultati kažejo, da stroški procesa zajemanja CO2 naraščajo s povišanjem temperature in padajo s povečanjem pretoka, medtem ko stroški pri spremembi začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih sprva padajo, nato pa naraščajo. Najboljše tehnološko-ekonomske rešitve za naš proces smo dobili pri temperaturi 75 °C, pretoku 205 kg/s in začetni koncentraciji CO2 4 %.
Ključne besede: zajem ogljikovega dioksida, proizvodnja aluminija, emisijski kuponi, Aspen Plus
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

84.
Adsorpcija težkih kovin na biooglje
Andreja Sever, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti adsorpcijske lastnosti biooglja, pridobljenega iz odpadne biomase s postopkom hidrotermične karbonizacije (HTC), za adsorpcijo težkih kovin, in sicer Cd2+ in Pb2+ ionov. Kot odpadni biomaterial smo uporabili lubje listavca z velikim deležem taninov, skorjo kostanja. Določili smo izkoristek biooglja pridobljenega s HTC ter izmerili zeta potencial, specifično površino, volumen por, povprečni premer por in velikost delcev. Biooglje smo pripravili brez in z dodatkom ocetne kisline in rezultate med seboj primerjali. Povprečni izkoristek in masa obeh pridobljenih vzorcev sta bila podobna. Nato smo izvedli ravnotežno adsorpcijo Cd2+ in Pb2+ ionov v odvisnosti od pH in koncentracije izhodne raztopine. Ravnotežna adsorpcija Pb2+ ionov v odvisnosti od pH je bila najboljša pri pH 2. Maksimalna kapaciteta adsorbenta za svinčeve ione je bila dosežena pri koncentraciji 12 mM in je znašala 151,80 mg/g adsorbenta. Adsorpcija Cd2+ ionov je bila najvišja pri pH 5, vendar je bila količina adsorbiranih ionov mnogo nižja kot Pb2+ ionov. Največjo specifično površino je imelo biooglje brez dodatka ocetne kisline, in sicer 12,8229 m2/g. Najnižjo vrednost zeta potenciala -19,00 mV je imel vzorec zdrobljenega biooglja, pridobljenega z dodatkom ocetne kisline. Velikost delcev je bila najvišja pri nezdrobljenih delcih biooglja. V tem primeru je imelo največji povprečni premer biooglje pridobljeno brez dodatka ocetne kisline, in sicer 3248 nm.
Ključne besede: adsorpcija, biooglje, hidrotermična karbonizacija, svinec, zeta potencial, BET
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

85.
Vpliv lastnosti zgorevanja lesne biomase na razvoj male kurilne naprave
Tomas Zadravec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo je namenjeno predstaviti holističnega pristopa na področju zasnove modernih, malih kurilnih naprav. Predstavljene teoretične osnove, ki se navezujejo na lastnosti trdnih lesnih goriv in proces njihovega zgorevanja, predstavljajo fundamentalna znanja s katerimi je mogoče uspešno načrtovati zasnovo kurilnih naprav. Podrobneje so predstavljene še škodljive snovi, ki izstopajo iz sistema v katerem se odvija proces zgorevanja. Cilj razvoja malih kurilnih naprav na trdna lesna goriva je med drugim zagotovitev čistejšega zgorevanja, z namenom omejiti obremenitev okolja. Z upoštevanjem teoretičnega poznavanja področja zgorevanja trdnih lesnih goriv je mogoče načrtovati okolju prijazne in učinkovitejše naprave. Za namen uprizoritve procesa razvoja male kurilne naprave je predstavljen realen primer, kot ga je beležil avtor magistrskega dela tekom trajanja projekta. Predstavljen primer opisuje proces razvoja po principu »iz napak se učimo«. Tovrsten način razvoja dovoljuje hitre rezultate kadar je stopnja izkušenj in znanja sodelujočih oseb primerno visoka. Za reševanje dovolj enostavnih primerov zadostuje omenjena metoda, v primeru reševanja kompleksnejših problemov pa intuitivne metode ne zadostujejo več. Kot primer bolj primerne metode razvoja mailih kurilnih naprav na trdna lesna goriva je predstavljena računalniška dinamika tekočin. Za ta namen je bila pripravljena analiza predstavljene kurilne naprave s pomočjo numerične simulacije zgorevanja. Za namen popisa dogodkov v sloju goriva je bil uporabljen empirični ravnotežni model, ki služi za pridobitev sestave in lastnosti sinteznega plina, ki zapušča sloj. S pomočjo predpostavljenih in izračunanih robnih pogojev je bila izvedena numerična simulacija zgorevanja in prenosa toplote v mali kurilni naprav. Rezultati simulacije podajajo bogat vpogled v notranjost kurilne naprave tekom obratovanja, s tem pa možnost za razumevanje posledic različnih zasnov na obratovalne karakteristike, še pred njeno izdelavo.
Ključne besede: Zgorevanje, trdna lesna goriva, zgorevanje trdnih goriv, lesni peleti, male kurilne naprave, toplovodni kotli, modeliranje zgorevanja, model plasti goriva, ravnotežni model plasti, zgorevanje na fiksni rešetki, računalniška dinamika tekočin (RDT), numerična analiza male kurilne naprave, proces razvoja male kurilne naprave, preizkušanje karakteristik
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 0

86.
Vodenje koračne linearne osi z integriranim krmiljenjem
Tomas Novak, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je bila izdelava sortirne enote s štirimi postajami za zaznavanje kovinskih in nekovinskih obdelovancev, katere se zazna s senzorjem ter se jih izvrže v odlagališče s pnevmatičnim valjem. Za izvedbo je bila uporabljena linearna enota s koračnim motorjem in integrirano krmilno enoto. Delovanje krmilne enote je potrebno predhodno parametrizirati, da dosežemo želeno delovanje linearne enote, ki jo nato vodimo s pomočjo industrijskega krmilnika. Uporabniški vmesnik, ki je zgrajen v programskem orodju TwinCAT3, omogoči uporabniku upravljanje krmilnika in različne načine vodenja linearne enote.
Ključne besede: sortirna enota, linearna koračna os, industrijski krmilnik, uporabniški vmesnik, programiranje
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 256; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

87.
IDEJNI PROJEKT IN ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI GRADNJE DRUGEGA BLOKA TERMOELEKTRARNE PLJEVLJA
Jovana Rovčanin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magisterski nalogi smo predstavili možnost gradnje drugega bloka termoelektrarne v občini Pljevlja. Z gradnjo novega bloka TE Pljevlja želimo pokriti potrebe po električni energiji v Črni Gori in zmanjšati negativni vpliv na okolje obstoječe termoelektrarne. Predstavili smo tudi oceno vrednosti investicije za novo enoto v okviru obstoječe TE.  
Ključne besede: termoelektrarna, drugi blok termoelektrarne, občina Pljevlja
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

88.
Zaslišanje prič v predkazenskem postopku
Marko Škerjanc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja zaslišanje prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je podalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku ZKP-N. Z novelo zakona se želi postopoma uveljaviti nov model kazenskega postopka v Republiki Sloveniji. Kot nov model kazenskega postopka se misli, namesto sedanjega dvofaznega predhodnega postopka, enofazni preiskovalni postopek, v katerem bi preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, preiskovalni sodnik pa bi obdržal le vlogo garanta oziroma varuha obdolženčevih pravic. Prve spremembe, k novemu modelu kazenskega postopka, so med drugim tudi možnost zaslišanja priče s strani državnega tožilca oziroma policije v predkazenskem postopku, kot tudi nekoliko drugačna ureditev pogojev za uvedbo preiskave. Predlagane spremembe so doživele nasprotovanja pravnih strokovnjakov, ker nov koncept policijske oziroma tožilske preiskave odpira nekatera ustavnopravna in doktrinarna vprašanja. V magistrskem delu je prvo predstavljen predkazenski postopek in sodna preiskava po trenutno veljavni ureditvi. Nato je predstavljena priča kot dokaz v kazenskem postopku. Za razumevanje današnjih sprememb je predstavljen tudi zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava na območju Slovenije s poudarkom na predkazenski postopek in preiskavo. V drugi polovici magistrskega dela pa je predstavljen Predlog novele ZKP-N in kakšna bo vloga preiskovalnega sodnika po noveli ter ustavnopravna in doktrinarna vprašanja glede zaslišanja prič v predkazenskem postopku s strani državnega tožilca oziroma policije. V sklepu magistrskega dela pa sem predstavil še moje stališče do predlagane ureditve.
Ključne besede: predkazenski postopek, preiskava, kazenski postopek, novela ZKP-N, zaslišanje prič v predkazenskem postopku, policijsko-tožilska preiskava.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

89.
Kazenskopravne omejitve svobode izražanja
Ana Černec, 2017, magistrsko delo

Opis: Svoboda izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, saj je pogoj za učinkovito demokratično državo in za funkcioniranje drugih pravic in svoboščin. Kljub svoji pomembnosti pa svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj se jo lahko omeji zaradi varstva pravic drugih oseb in iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda in miru, zdravja ali morale. Pri tem gre najpogosteje za kolizijo med pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic. Kazenskopravne omejitve svobode izražanja so predvidene v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1). Tako KZ-1 omejuje svobodo izražanja v osemnajstem poglavju pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime ter v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1). Prav pri tem kaznivem dejanju, ki je v bistvu sovražni govor v ožjem smislu, prihaja do največ nesoglasij glede njegove interpretacije. Največ prahu je dvignilo pravno mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki v svoji interpretaciji tega kaznivega dejanja dopušča minimalne omejitve svobode izražanja. Mnogi pravni strokovnjaki očitajo državnim tožilcem, da sovražne govora ne preganjajo dovolj, kar utegne povzročiti nestrpnosti v državi.
Ključne besede: človekove pravice, kazensko pravo, svoboda izražanja, omejitve svobode izražanja, sovražni govor, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (850,30 KB)

90.
Prihodnost tujih neposrednih naložb
Jožica Lebar, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je nadnacionalna državna tvorba, ki ima aktivno gospodarsko in politično vlogo. Gospodarska velesila, največja izvoznica in uvoznica ter vlagateljica. Vzpostavljeni enotni trg omogoča trgovanje z drugimi državami. Prosta trgovina je esencialnega pomena za gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Sem spadajo tudi neposredne tuje naložbe, katere največji svetovni vir je EU. Pred letom 2009 so to področje samostojno urejale države članice, ki so sklepale bilateralne investicijske sporazume. De iure so neposredne tuje naložbe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe leta 2009 del skupne trgovine in v izključni pristojnosti EU. Z 207. členom PDEU je prišlo do vzpostavitve centralističnega urejanja tega področja. S tem je nastalo veliko odprtih vprašanj glede dosedanje veljavne ureditve bilateralnih investicijskih sporazumov in seveda same razlage 207. člena PDEU. Treba je vzpostaviti stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, ki bo varovalo investitorje v tuji oz. drugi državi ter povečevalo vpliv gospodarske integracije. Bistven varovalni element tujih neposrednih naložb je mehanizem za reševanje investicijskih sporov, le-ti omogočajo uveljavitev dogovorjene zaščite v praksi. Za razvoj geneze investicijskega prava EU bo potrebna skupna koordinacija držav članic in EU. Pričujoče magistrsko delo je razdeljeno na pet vsebinskih sklopov, ki se začenja z orisom skupne trgovinske politike EU, nadaljuje z viri mednarodnega investicijskega prava, kjer bo največji poudarek na BIS ter njegovih jamstvih, ki so zapisana v obliki klavzul npr. najboljša nacionalna obravnava, poštena in enaka obravnava, prost prenos sredstev brez omejitev, kompenzacija v primeru razlastitve ter reševanje sporov. Temeljno poglavje zajema predstavitev pravne ureditve neposrednih tujih naložb po sprejetju Lizbonske pogodbe ter kazuistike Sodišča EU. V tem poglavju bo avtorica podala razlago 207. člena PDEU. Avtorica delo zaključi z napovedjo nadaljnjega razvoja investicijskega prava EU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, 207. člen PDEU, bilateralni investicijski sporazumi, neposredne tuje investicije, skupna trgovinska politika, notranji trg, mednarodno javno pravo, investicijsko pravo, izključna pristojnost, alternativno reševanje sporov.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 1.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici