SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

71 - 80 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

72.
Osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo in izgorelost: raziskava pri študentih
Nina Mohar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ena od posledic današnjega (pre)hitrega tempa življenja je tudi izgorelost. O izgorelosti med zaposlenimi je na voljo kar veliko literature, nas pa v tej magistrski nalogi zanima, kako je z izgorelostjo pri študentih. Želeli smo raziskati, ali nekatere značilnosti študija (povprečna študijska ocena, letnik študija, študentsko delo) in specifične osebnostne značilnosti (perfekcionizem, ekstravertnost, nevroticizem, ruminacija, refleksija) napovedujejo izgorelost pri študentih, hkrati pa raziskati tudi to, ali izgorelost pri študentih napoveduje težave s pozornostjo (slabšo pozornost, več kognitivnih spodrsljajev). Vzorec naše raziskave zajema 221 študentov iz različnih slovenskih fakultet, od katerega je 83,7 % žensk. Udeleženci so stari od 18 do 27 let. Zastavljene hipoteze smo preverili z regresijsko analizo. Rezultati naše študije pokažejo, da preučevane značilnosti študija ne napovedo izgorelosti pri študentih statistično pomembno, nasprotno pa osebnostne značilnosti nevroticizem, perfekcionizem in ekstravertnost, statistično pomembno napovedujejo izgorelost pri študentih. Ugotovili smo tudi, da izgorelost pri študentih napoveduje slabšo pozornost in večje število kognitivnih spodrsljajev. Naša raziskava ima kljub nekaterim pomanjkljivostim veliko aplikativno vrednost, saj lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnje študije, hkrati pa tudi kot osnova za načrtovanje intervencij preventive in kurative izgorelosti pri študentih ter preventive izgorelosti pri zaposlenih.
Ključne besede: izgorelost, študentje, osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo, značilnosti študija
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

73.
Vprašanje kakovosti "nestrokovnega prevajanja" na primeru ljubiteljskih podnapisov poljudnoznanstvenih serij
Nina Šimanovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljubiteljsko podnaslavljanje se v marsičem razlikuje od dela, ki ga opravljajo profesionalni prevajalci in podnaslavljalci. Potek dela, čas, ki ga lahko vložijo v delo, nenazadnje tudi zakonitost njihovega dela – vse to lahko vpliva na končni izdelek. Če pa v enačbo vključimo še poljudoznanstvene serije, zapletene stroke in njihova besedišča, lahko zgodba postane izjemno zapletena tako za ljubiteljskega podnaslavljalca kot za gledalce, saj če podnaslavljalec ni dobro podkovan glede vsebine svojega dela, lahko prihaja do napak, ki bodo prinesle več slabega kot dobrega. Namen tega dela je pogledati, če je res tako. Na podlagi izbranih poljudnoznanstvenih serij Cosmos: A Spacetime Odyssey, Into the Universe with Stephen Hawking, Human Planet in Earth: The Power of the Planet cilj naloge ni le kritizirati napake, ampak jih komentirati na način, ki bi lahko koristil ljubiteljskim podnaslavljalcem, ki bodo brali to delo.
Ključne besede: poljudnoznanstvena serija, terminologija, poljudnoznanstveni jezik, ljubiteljsko podnaslavljanje, raba jezika, jezikovna pravilnost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

74.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

75.
Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijo
Valentina Bolšec, 2017, magistrsko delo

Opis: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

76.
Zadovoljstvo z delom - tajnice v odvetniških pisarnah
Tanja Barle, Branko Lobnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Zavedanje o pomembnosti zadovoljstva zaposlenih z delom se pri delodajalcu po navadi pojavi šele takrat, ko pride do menjave kadra oz. prostovoljnega odhoda kadra iz podjetja. Z vidika zaposlenega je prav zadovoljstvo z delom tisti glavni razlog, ki ga ne samo zadrži pri podjetju, ampak tudi motivira k ustvarjalnosti, novim idejam, spodbuja njegovo pripadnost in lojalnost ter ga nasploh naredi dragocenega (delavca). Z vidika delodajalca je to največ, kar si ta lahko želi za svoje podjetje in k čemur mora stremeti, če si želi dolgoročnega uspeha. Ker je torej zadovoljstvo z delom obojestransko zaželeno, bi moralo biti njegovo zagotavljanje ustaljena praksa podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih z rednim merjenjem zadovoljstva zaposlenih se tako izvaja upravljanje zadovoljstva, katerega rezultat bodo zadovoljni zaposleni in s tem boljši poslovni rezultati ter konkurenčnost podjetja. Magistrska naloga se v prvem – teoretičnem delu poleg opisa osnovnih pojmov dotakne še teorij, povezanih z zadovoljstvom z delom, razsežnosti zadovoljstva ter njegovega vpliva. Nadalje se v nalogi pojasnita merjenje in upravljanje zadovoljstva ter izpostavi pomembnost organizacijske kulture in klime ter motivacije. V empiričnem delu naloge je opisana primarna statistična analiza, anketa izpeljana s pomočjo spletnega orodja 1ka. Ugotavlja se zadovoljstvo zaposlenih v odvetniški pisarni, in sicer na delovnem mestu »tajnica«. Poleg splošnega zadovoljstva se meri še zadovoljstvo s plačo, delovnim časom, delovnimi pogoji in zadovoljstvo z nadrejenimi/sodelavci, pa tudi ocena varnosti zaposlitve, ocena lastnega dela ter ocena uspešnosti pisarne. Zadnji del magistrske naloge vsebuje povzetek rezultatov raziskave skupaj s pomanjkljivostmi, njihovo interpretacijo ter odgovore na postavljena raziskovalna vprašanja. Poleg dejstva, da so tajnice v odvetniških pisarnah na splošno zadovoljne s svojo zaposlitvijo, je pomemben še izsledek raziskave, da na to njihovo (splošno) zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo z nadrejenimi ter zadovoljstvo s sodelavci. Za tajnice v odvetniških pisarnah so torej najbolj bistveni medosebni odnosi na delovnem mestu. Zanimiv je tudi rezultat raziskave, da tajnice, ki so zaposlene za nedoločen čas, svoje zaposlitve ne smatrajo za (bolj) »varno« v primerjavi s tistimi, ki so zaposlene za določen čas ali po pogodbi.
Ključne besede: delo, zadovoljstvo z delom, organizacijska kultura, organizacijska klima, motivacija, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (968,94 KB)

77.
Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorja
Andreja Židan, Branko Mayr, 2017, magistrsko delo

Opis: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Ključne besede: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (879,26 KB)

78.
Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste
Blaž Zupančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (376,02 KB)

79.
Vpliv biokemičnih in kliničnih značilnosti na pojav peritonitisa, pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo
Ana Koroša, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientih s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), lahko številni dejavniki prispevajo k nastanku peritonitisa. Namen naše raziskave je bil pri pacientih, zdravljenih s PD, analizirati povezavo med različnimi kliničnimi dejavniki in biokemičnimi vrednostmi ter pojavom peritonitisa. Metode: V raziskavo smo vključili 53 pacientov, starih od 15 do 67 let, ki so začeli zdravljenje s PD na Oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od maja 1998 do novembra 2016. Analizirali smo biokemične vrednosti in klinične dejavnike pacientov, zdravljenih s PD, ob pričetku zdravljenja s PD ter nato ob pojavu prvega peritonitisa oziroma ob koncu opazovanega obdobja. V opazovanem obdobju 1615 mesecev (1–123,7 meseca, povprečno 30,5±30,9 meseca), smo pri 15 pacientih (28,3 %) diagnosticirali peritonitis. Rezultati: Pacienti, ki so preboleli peritonitis, so imeli v primerjavi s pacienti brez prebolelega peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD višjo koncentracijo serumskega fosfata (U = 155,00, p = 0,010). Povprečni čas verjetnosti pojava prvega peritonitisa pri vseh pacientih je bil 77,4 meseca (95% IZ [59,7; 95]). Pacienti z normalnim serumskim fosfatom ob pričetku zdravljenja s PD so imeli povprečen čas preživetja, do pojava peritonitisa, 110 mesecev (95% IZ [92,1; 127,9]), pacienti z visokim serumskim fosfatom pa so imeli povprečen čas preživetja do pojava peritonitisa, 67,3 mesecev (95% IZ [10; 47,7]). Razprava: Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv serumskega fosfata na pojav peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD. Ta ugotovitev je lahko v pomoč pri prepoznavanju pacientov, ki zdravljenje s PD pričnejo z visokim nivojem serumskega fosfata in imajo zato višje tveganje za nastanek peritonitisa.
Ključne besede: končna odpoved ledvic, preddializno izobraževanje pacientov, peritonealna dializa, peritonitis, serumski fosfat.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (958,26 KB)

80.
Uporaba biopsihosocialnih podatkov za napovedovanje obremenjenosti delavcev v zdravstveni organizaciji
Biljana Pejčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Počutje delavca na delovnem mestu je izrednega pomena, saj le-to vpliva na delovno storilnost in na kakovost opravljenega dela. Psihosocialna tveganja povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih, kot so preobremenjenost, stres, izgorevanje, odsotnost z dela, s tem pa tudi prispevajo zmanjšano učinkovitost in storilnost na delovnem mestu in povečujejo težave pri usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Namen: Ugotoviti želimo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z biopsihosocialnimi dejavniki za zaposlene delavce v zdravstvenem domu in izdelati napovedni model za ocenjevanje obremenjenosti pri delavcih. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Opravljena je bila analiza literature. S pomočjo OPSA anonimnega vprašalnika smo zbrane podatke analizirali v OPSA orodju ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel 2007 in SPSS V24. Za napovedni model smo uporabili metodo linearne in logistične regresije ter odločitvena drevesa. Napovedno vrednost posameznih spremenljivk ter izdelanih napovednih modelov smo ocenjevali na osnovi naslednjih metrik: področje pod ROC krivuljo (AUC), senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delavci obremenjeni na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov smo dobili ne le povečano, ampak visoko tveganje na področju vloge in odgovornosti v organizaciji. Za povečano tveganje so bili vključeni faktorji delovne obremenitve ter hitrost poteka dela, sam odnos do dela, osebne značilnosti posameznika, organizacijska kultura, skrb zase, nadzor, delovno okolje in delovna oprema (fizične obremenitve), razvoj poklicne kariere, vsebine in urnik dela, psihofizično zdravstveno stanje ter razmejitev zasebnega življenja in dela. Sklep: Za delavca je pomembno obvladovanje in posledično preprečevanje biopsihosocialnih tveganj, kar pripomorejo k zadovoljstvu delavca v delovnem okolju. Predvsem je potrebno ozaveščanje zaposlenih o tveganjih ter izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: delavci, obremenjenost, povečano tveganje, delovno okolje, napovedni model
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 1.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici