| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetja
Almina Skejić, 2019, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 39; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

62.
Blockchain-Based digital identity management
Nejc Schneider, 2019, magistrsko delo

Opis: Centralized identity management systems are most commonly used. However, they pose certain threats to identity owners using them. Most of these problems revolve around users not being in control of their data. Self-sovereign identity seeks to aid this issue by putting the user in control. The research goal is to find out whether decentralized networks implementation in the domain of identity management can prove beneficial for the identity owners. This research addresses the following questions: • How is the user data managed on centralized servers and how can it be managed in a decentralized environment? • What are the blockchain features that could benefit the domain of digital identity management? • Can the blockchain-based solutions fulfill the requirements of SSI as well as GDPR regulations? • What new challenges do they bring and why has a massive adaptation of blockchain technology beyond the field of cryptocurrencies not yet occurred? Previous academic research and industry reports show the massive potential of Blockchain technology. However, there are only a few examples of how to implement this technology to overcome the barriers (Wadhwa, 2019). Blockchain offers immutability, which can be very valuable for certain purposes. However, it may not be an ideal solution for storing personal data. To offer a comprehensive solution, our use-case combines both centralized and decentralized data storage to protect the user data.
Ključne besede: blockchain, self-sovereign identity, management systems, identity data, Sovrin network.
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

63.
Izdelava multimedijskega vodiča za muzeje
Matej Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Uporaba GPS za navigacijo po mestu ali na daljšem potovanju je za veliko ljudi del vsakdana. Navigacija v prostoru predstavlja zahtevnejši problem in še ni uveljavljena in standardizirana. Kljub temu že obstajajo primeri implementacije in uporabe navigacije v prostoru. Cilj magistrske naloge je izdelati vodič za razstavo muzeja in uporabiti eno izmed metod za določanje položaja v prostoru s pomočjo Beaconov in tehnologije Bluetooth. Delo obsega razumevanje vseprisotnega računalništva, metode in matematične temelje za določanja položaja, opis arhitekture, delovanja in implementacije muzejskega vodiča. V zaključku smo opravili še testiranje metod najbližji oddajnik in krožna lateracija ali t. i. trilateracija in preverili, katero metodo lahko uporabimo za končno različico aplikacije.
Ključne besede: Vseprisotno računalništvo, Beacon, Bluetooth, Android, krožna lateralcija, trilateracija, muzej
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 15; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

64.
Orodje za avtomatizacijo optimizacije SEO
Gašper Gračner, 2019, magistrsko delo

Opis: S tem magistrskim delom smo želeli predstaviti področje optimizacije spletnih strani ter opisati dejavnike, ki vplivajo na boljše iskalne rezultate. Avtorji del, povezanih z optimizacijo spletnih strani, največkrat poudarijo pomembnost ključnih besed. Naloga opisuje tradicionalne in moderne načine iskanja ključnih besed. Med moderne načine lahko prištevamo tudi avtomatizirano iskanje le-teh. Pristopi iskanja se med sabo močno razlikujejo, nekateri temeljijo na statističnih podatkih, drugi na oblikovnih lastnostih besedila, tretji pa na strojnem učenju. Predstavljen je po en algoritem iz posamezne kategorije ter primerjava uspešnosti s podatki, ki smo jih pridobili iz storitve DataForSEO.
Ključne besede: algoritmi iskanja ključnih besed, SEO-optimizacija, spletni iskalniki, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

65.
Uporaba programskega okolja WebAssembly pri razvoju spletnih aplikacij
Jure Sreš, 2019, magistrsko delo

Opis: Spletne aplikacije na strani odjemalca zaradi narave jezika JavaScript predvsem pri izvedbi zahtevnejših operacij zaostajajo za klasičnimi aplikacijami. Kot odgovor na pomankanje zmogljivosti in omejitev na jezik JavaScript je nastal standard oziroma programsko okolje WebAssembly, katerega uporabo pri razvoju spletnih aplikacij smo raziskali v tem delu. Predstavili smo lastnosti ter kreiranje modulov s prevajanjem programskih jezikov in z uporabo WebAssembly tekstovnega formata. Preučili smo varnost ter prednosti in slabosti uporabe, z eksperimentom pa smo primerjali hitrosti izvajanja WebAssembly modulov in programskega jezika JavaScript. Ugotovili smo, da obstajajo nekatere ranljivosti in možnosti zlorab, uporaba WebAssembly modulov pa je v splošnem varna in pohitri izvedbo operacij, vendar ni vedno smiselna.
Ključne besede: WebAssembly, WASM, JavaScript, razvoj spletnih aplikacij
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

66.
Samodejno testiranje aplikacij na platformi android
Viktor Chuchurski, 2019, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu je opravljena raziskava ogrodij za samodejno testiranje aplikacij na Android platformi. Začeli smo s pregledom, kaj je samodejno testiranje, zakaj ga je potrebno opravljati. Obenem smo pogledali tudi različne pristope in vidike testiranja. Nato smo nadaljevali s podrobnim pregledom arhitekture ene aplikacije in s principi primerne arhitekture. Kot primer smo izbrali odprtokodno Android aplikacijo, v kateri smo preoblikovali programsko kodo. Posodobljeno aplikacijo in programsko kodo smo uporabili pri izdelavi samodejnih testov z različnimi ogrodji. Zaključek dela vsebuje primerjavo ogrodij in njihove lastnosti, katere smo primerjali na podlagi določenih kriterijev.
Ključne besede: Android, samodejno testiranje, arhitektura
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

67.
Technological valley of death as an emergent evolutionary phenomenon
Petra Fic, 2019, magistrsko delo

Opis: Perceptual researchers often argue that natural selection supports veridical perceptions, respectively those that accurately reflect the environment. They also claim that beings whose perceptions are truer are also more fit. This assumption was tested using standard tools of evolutionary game theory in a simple environment. The result was that more veridical perceptions are not necessarily more successful. In the majority of the parameter space, veridical perceptions are extinct in competition with simplified perceptions, based on adaptive behavior in a given environment. In the thesis, we build upon mentioned territorial games introduced by Mark, Marion, and Hoffman in 2010, and extend four of their territory perception and selection strategies with two novel ones that together constitute a model of technological readiness valley of death. Whenever utility of a resource is not monotonous in the amount of that resource, the technological valley of death emerges. While the development of the science behind these models is in its infancy, modeling and understanding the phenomenon may shed light on progress and related phenomena in society.
Ključne besede: evolution, perception, utility, Monte Carlo simulation, game theory
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

68.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, magistrsko delo

Opis: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Ključne besede: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

69.
Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2018 ter problematika gnezdenja na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih
Urša Gajšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V obdobju 1999–2018 je bil v Sloveniji opravljen vsakoletni cenzus gnezditvene populacije bele štorklje Ciconia ciconia. Vsi cenzusi so bili izvedeni skladno z mednarodno metodo popisovanja. Na osnovi gnezdečih parov ali poletelih mladičev smo izračunali populacijske trende bele štorklje v Sloveniji in po posameznih mezoregijah skušali pojasniti vzroke za razlike populacijskih parametrov in procesov med posameznimi sub-populacijami. Tekom cenzusa 2018 smo zbrali podatke o stanju gnezd na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zbrali smo tudi podatke o smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije in podatke o zimskih opažanjih v Sloveniji v raziskovanem obdobju. Populacija bele štorklje se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala. Populacijski trend bele štorklje v Sloveniji za obdobje 1999–2018 izkazuje zmeren porast. V raziskovanem obdobju je gnezdilo med 193 in 267 parov (HPa), v povprečju 221. Največje število parov je gnezdilo leta 2014, najmanjše leta 2005. Skupno so v tem obdobju gnezdeči pari (HPa) zasedli 443 različnih gnezd. Povprečno število uspešnih parov (HPm) je bilo 171. Največjo rodnost populacije (JZG) smo ugotovili v letu 2017, najmanjšo pa leta 2006. V povprečju je poletelo 435 mladičev letno. Povprečni gnezditveni uspeh gnezdečih parov (JZa) je bil 1,99, največji leta 2000, najmanjši leta 2006. Povprečni gnezditveni uspeh uspešnih parov (JZm) je bil 2,52, največji leta 2007, najmanjši pa leta 2006. Bela štorklja je v raziskovanem obdobju gnezdila v 18 različnih mezoregijah v državi. Jedro populacije bele štorklje je v SV in JV Sloveniji. Največji delež gnezdečih parov (HPa) in poletelih mladičev (JZG) je bil na Murski ravni, kjer je tudi največ potencialnih prehranjevališč bele štorklje v Sloveniji. Sub-populacije bele štorklje so na tradicionalnih gnezdiščih v SV delu Slovenije v večini v upadu ali stabilne, med tem ko so sub-populacije v mezoregijah, kamor so se razširile po letu 1999, v večini v porastu. Upad številčnosti sub-populacij pojasnjujemo s spremembam rabe tal in kvalitete prehranjevališč ter z gostotno odvisnimi procesi v populaciji. Spremembe vedenja bele štorklje, ki so posledica vpliva globalnega segrevanja in poseganja človeka v naravo, smo ugotovili tudi v Sloveniji. Danes je večina gnezd bele štorklje v Sloveniji na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih (81 %), kar predstavlja štorklji številne nevarnosti. Ugotovili smo, da je več kot 80 % gnezd na daljnovodnih drogovih ogroženih, od tega 34 % kritično. Največ gnezd je ogroženih zaradi treh razlogov: bližine transformatorja, droga s pokončnimi izolatorji ali zaradi stika gnezda z žicami. V obdobju 1999–2018 smo zabeležili 65 smrtnih primerov bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije. V 25 % primerih smo lahko določili element prenosnega omrežja na katerem je prišlo do trka v žice ali elektrokucije in ugotovili, da so najbolj problematični transformatorji in daljnovodi s pokončnimi izolatorji. V zadnjih letih smo opazili povečanje števila prezimujočih štorkelj. V zimi 1999/2000 ni prezimovala nobena, nato so do leta 2010 prezimovale 1–4, po letu 2010 pa je v Sloveniji vsako zimo prezimovalo 3–10 štorkelj. Z raziskovanjem in ohranjanjem bele štorklje lahko dosežemo spremembe, ki so pomembne za ohranjanje biodiverzitete na splošno, zato je pomembno, da ohranjamo ugodno stanje populacije v Sloveniji. Glede na rezultate naše raziskave in drugih sorodnih raziskav zaključujemo, da je za ohranjanje oz. izboljšanje prehranjevalnih habitatov in zmanjšanje smrtnosti bele štorklje v Sloveniji potrebno predvsem ohranjanje optimalnih habitatov bele štorklje (vlažnih in trajnih travnikov) ter zagotovitev varnih srednje napetostnih daljnovodov - med obnovo ali gradnjo novih.
Ključne besede: bela štorklja, Ciconia ciconia, populacijska dinamika, stanje gnezd, elektrokucija, trki v žice, prezimovanje, naravovarstvene smernice, Slovenija
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

70.
Analiza orodij za pomoč pri strateškem planiranju
Uroš Štumpfl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga naslavlja področje strateškega planiranja. Zajema analizo ter predstavitev orodij za pomoč pri strateškem planiranju. Namen naloge je ugotoviti, katero od danih orodij je najbolj primerno za uporabo. Izbrali in primerjali smo šest orodij, ki so na spletu med najbolj zaželenimi. Dodatno je opravljena analiza funkcionalnosti, ki jih orodja pokrivajo. V zadnjem sklopu naloge je izveden intervju z osebami, ki v realnem podjetju planirajo in izvajajo strateški plan.
Ključne besede: strateško planiranje, kazalniki uspešnosti, orodja, nadzorna plošča, organizacija
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

Iskanje izvedeno v 1.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici