SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v Sloveniji
Alen Štandeker, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

62.
Ustanovitev Murske republike v luči sočasnega časopisja
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Prekmurci so pred prvo svetovno vojno in v času velike vojne živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je pripadalo ogrski polovici države in vse do dualistične ureditve (1867) so Prekmurci živeli mirno vsakdanje življenje. Po uvedbi dualizma je bil pritisk madžarizacije vedno večji. Najbolj so se madžarizaciji upirali prekmurski katoliški duhovniki (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st.), ki so za sabo potegnili tudi nekatere ostale Prekmurce. V času prve svetovne vojne se je tudi med nekaterimi prekmurskimi Slovenci pojavila želja po združitvi Prekmurja z matičnim narodom, vendar pa t. i. deklaracijsko gibanje ni dobilo večjega odmeva. Številni Prekmurci so namreč še vedno verjeli v obstoj dolgoletne habsburške vladavine. Prekmurje je po prvi svetovni vojni pripadlo Madžarski. V okviru nove madžarske države so Prekmurci ostali vse do avgusta leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Sprva se prekmurski Slovenci niso vidneje zavzeli za ureditev svojega položaja, saj niso bili politično organizirani in tudi gospodarski ter socialni položaj Prekmurja je bil slab. Madžarska oblast je na vse možne načine skušala zajeziti vpliv »jugoslovanstva« in je skušala s t. i. vendsko teorijo prepričati Prekmurce, da niso Slovenci. Madžarska vlada je Prekmurcem obljubljala tudi avtonomijo, s čimer jih je želela obdržati znotraj svoje države. Vendar pa je bila želja Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom vedno večja. Veliko sta k temu pripomogla Rudolf Maister ter Narodni svet za Štajersko. Slednji je organiziral shode, na katere so prišli tudi nekateri Prekmurci in se tam javno izrekli za Slovence ter zahtevali združitev Prekmurja z matično državo. Položaj Prekmurcev se je bistveno poslabšal v času komunistične oblasti na Madžarskem. Poleg slabega gospodarskega položaja se je povečalo tudi nasilje nad prekmurskim prebivalstvom. Rešitev prekmurskega vprašanja je obljubljal Vilmoš Tkalec, takratni namestnik ljudskega komisarja za Slovensko krajino. Njegovo delovanje v Prekmurju pa ni temeljilo na rešitvi položaja prekmurskih Slovencev, temveč je Tkalec želel pridobiti čim večjo avtonomijo Slovenske krajine, od koder naj bi se širila protirevolucija, ki so jo iz tujine vodili predstavniki predvojnega madžarskega režima. Njihov poglavitni cilj je bil padec komunistične vlade na Madžarskem in vzpostavitev starega reda. Pod pretvezo, da želi rešiti položaj prekmurskih Slovencev, je Tkalec obljubljal združitev Prekmurja oz. Slovenske krajine s Kraljevino SHS ali pa z Avstrijo. V ta namen je organiziral vojaške čete in 29. maja 1919 razglasil Mursko republiko. Slednja ni obstajala dolgo, saj si Tkalec ni zagotovil vojaške pomoči iz Avstrije ali Kraljevine SHS in je bil posledično hitro poražen. Murska republika je, kljub kratkemu obstoju, zamajala tla pod komunistično oblastjo. Po porazu Tkalčevih čet se je v Prekmurju znova vzpostavila komunistična oblast, ki pa je bila tokrat pri izvajanju oblasti doslednejša. Da bi se izognila novim incidentom, je pomilostila sodelujoče pri prevratu. Čeprav se je staro stanje na Madžarskem vzpostavilo hitro, pa je kmalu sledil padec komunističnega režima. V Prekmurju so oblast prevzeli predstavniki predvojnega režima, ki pa oblasti niso mogli vzpostaviti, saj so na pariški mirovni konferenci sprejeli, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.
Ključne besede: Prekmurje, Slovenska krajina, Murska republika, Vilmoš Tkalec, Madžarska sovjetska republika.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

63.
Temperament v povezavi s socialnim vedenjem predšolskih otrok
Tjaša Rola, 2017, magistrsko delo

Opis: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

64.
Vpliv osnovnošolskega okolja na razvoj potencialov nadarjenih učencev
Mitja Levašič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni učenci so osebe, ki imajo, v primerjavi z njihovimi vrstniki, nadpovprečne sposobnosti oziroma izkazujejo nadpovprečne dosežke. Skozi proces razvijanja teh sposobnosti jim mora okolje zagotoviti določene možnosti, s katerimi lahko kar se da najbolje izkoristijo svoj potencial. Pri tem je šolsko okolje še kako pomembno, saj nadarjeni otroci bistven del razvoja dosežejo prav v okviru šole. Šola, učitelji in svetovalni delavci morajo nadarjenemu učencu ponuditi okolje, kjer bo kakovostno razvil svoja znanja in sposobnosti. Magistrsko delo se je osredotočilo predvsem na vpliv šole oziroma strokovnih delavcev v šoli na nadarjene učence oziroma na vprašanje, ali so v šoli potrebe nadarjenih učencev zadovoljene. Nadarjeni učenci imajo na določenih področjih večje zahteve kot njihovi nenadarjeni sošolci, zato nas je zanimalo predvsem, ali šole uspejo te zahteve uresničiti in ali obstaja dovolj velika podpora šolskega kadra za uspešno spodbujanje razvoja nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na definicijo in značilnosti nadarjenosti, postopek in organizacijo odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, vlogo osnovne šole glede nadarjenih učencev ter socialno-družbeno plat nadarjenih učencev. V empiričnem delu smo ugotavljali mnenja nadarjenih otrok v smislu njihovih potreb in opazovanj ter vloge učiteljev pri učnem delu z njimi. Pri tem se je ugotavljalo določene aspekte učiteljev, saj nas je zanimala predvsem povezanost med mnenji oziroma določeno odstopanje. V vzorec je bilo zajetih 60 nadarjenih učencev in 30 učiteljev, ki so svoja stališča izrazili v vprašalnikih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da šolsko okolje nadarjenim učencem v našem vzorcu nameni dovolj pozornosti in da so nadarjeni učenci vključeni v okolje, kjer lahko svoje potenciale izkoristijo kakovostno. Pri tem so seveda določena odstopanja, ki nakazujejo, da stanje ni popolno, saj so določena mnenja razdvojena, obstaja pa tudi manjši delež nezadovoljstva. Ta je predvsem prisoten v odnosu učitelja do učenca in ne v strokovnosti oziroma nestrokovnosti učitelja. Na podlagi teh ugotovitev so bili podani tudi predlogi, na katerih področjih bi bilo potrebno intenzivno nadgraditi delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, šola, razvijanje nadarjenosti
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

65.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, magistrsko delo

Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

66.
Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosih
Nina Piberčnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

67.
Vloga duhovne inteligence pri vodenju v podjetju x
Mateja Sekavčnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Življenje se nenehno spreminja na vseh ravneh in spremembe so edina stalnica v njem. Spremembe ne prizanašajo nikjer in dobro je, da se tega zavedamo in imamo posluh zanje, predvsem za tiste, ki so za nas dobre in prispevajo k pozitivnemu učinku na enem ali več življenjskih področjih. To vključuje tudi poslovni svet ter svet vodenja manjših podjetij, velikih korporacij in multinacionalk ter tudi vsakovrstno vodenje v širšem smislu. Seveda pa se vse najprej prične pri vodenju samih sebe. Če sami sebe ne znamo voditi, sprejemati in ozaveščati svojih čustev, ugotavljati kdo smo in kam smo namenjeni, se spraševati o svojem smislu, biti zavestni in prisotni ter delovati za širši smisel celotne človeške skupnosti, kako bi lahko potemtakem vodili tudi druge? Potrebna je dovzetnost za drugačne načine vodenja, ki vključujejo še kaj več kot zgolj tradicionalne doktrine, po katerih se je delovalo v preteklosti in se v mnogih primerih dogaja tudi danes. Vse te stare paradigme vodenja, je že zdavnaj povozil čas in prihaja vse več priložnosti, da se izkažemo kot srčni voditelji, ki s svojim prispevkom spreminjajo sebe in tudi svet v katerem delujemo. V še vedno pretežno moško naravnani kulturi in delovanju ter tudi vodenju (tekmovalnost, fokusiranost, moč, oblast, analitičnost …) po vsem svetu, pa korenito potrebujemo tudi ženski princip delovanja in vodenja (sprejemanje, sočutje, toplino, intuitivnost, skrb …) Ker le eno z drugim, z moškim in ženskim principom z roko v roki, lahko delujemo celovito. Pri vse tem pa ima veliko vlogo, če ne celo največjo, ravno zavedanje smisla uporabnosti duhovne inteligence, ki nam na vseh ravneh bivanja pomaga, da postajamo iz dneva v dan boljše različice sebe.
Ključne besede: duhovna inteligenca, vodenje, managerji, vodje, management, podjetje Petrol energetika d. o. o.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1020,38 KB)

68.
Skupina DHLM
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Skupina DHLM je delovala med leti 1970–1974. Ustanovili so jo likovni umetniki, ki so izhajali iz obrobja slovenskega prostora. Prekmurje je imelo v takratnem času še vedno videz provincialnega okolja, kar se je odražalo tudi na kulturno-umetniškem področju. Ladislav Danč (1932–1979), Štefan Hauko (roj. 1935), Lojze Logar (1944–2014) in Franc Mesarič (roj. 1938) so na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja ustanovili likovno skupino, ki je spremenila likovno dogajanje v Prekmurju. Ko so končali s študijem na Likovni akademiji v Ljubljani, so se vsi, razen Logarja, ki je nadaljeval študij na grafični specialki, vrnili v domače okolje. V iskanju lastnega likovnega izraza so se povezali v skupino, ki pa ni bila programsko zasnovana, ampak je bila ustvarjena na podlagi prijateljstva in iskanja raznolikih likovnih poti. Umetniki so skupaj razstavljali in posledično poskrbeli za zanimivo likovno dogajanje v Prekmurju in ostali Sloveniji. Skupni nastop jim je omogočil tudi večjo prepoznavnost ter možnosti nadaljnjega razstavljanja. V času njihovega ustvarjanja in osnovanja skupine so na slovenski likovni prostor iz zahoda prodirale nove likovne smeri, ki so jih v svoja dela na različne načine vključevali tudi umetniki iz skupine. Najbolj je bil pri tem dosleden Logar, ki ga je navdihnil popart. Njegova popartistična dela so pomemben segment v razumevanju poparta v Sloveniji. Logar je bil med vsemi umetniki iz skupine tudi najbolj prepoznaven, saj si je že pred ustanovitvijo skupine zagotovil pomembno mesto v slovenski likovni umetnosti takratnega časa. Logar je imel tako že pred skupnim nastopom izoblikovan likovni program, ki je vključeval vsakdanjost in popularni svet. V času delovanja skupine je Danč začel v svoja dela vključevati modernistične prvine in je naredil številna dela, ki vsebujejo ekspresionistične in simbolistične elemente. V osnovi je izhajal iz pokrajine, ki jo je upodabljal s pomočjo geometrijskih in organskih form. Hauko se je ukvarjal s figuraliko, ki ga je zanimala predvsem vsebinsko. Njegova dela so prežeta z melanholijo in temami, kot sta življenje in smrt. Mesarič je, podobno kot Logar, izhajal iz vsakdanjosti. Sprva je bil njegov likovni izraz zelo ekspresiven, kasneje pa ga je začela zanimati mestna pokrajina. Najprej je ta pokrajina sestavljena iz geometrijskih teles, kasneje pa se na njegova dela naselijo dejanski mestni prostori, ki so upodobljeni skrajno realistično. Mesarič se je s temi deli močno približal hiperrealizmu. Skupina DHLM je prenehala obstajati leta 1974. Zatem so umetniki vsak zase nadaljevali svoje likovne poti. Skupina je bila vsekakor pomembna iztočnica za njihovo nadaljnje ustvarjanje. Doprinesla jim je prepoznavnost ter jim pomagala pri izoblikovanju likovnega izraza. Skupina je pustila velik pečat v prekmurski in tudi slovenski likovni umetnosti; posledično so bili člani skupine vključeni v slovenske likovne preglede. Tudi prekmurski likovni prostor se je z njihovim delovanjem uveljavil in postal razstavno aktivnejši. Umetniki so v prekmurski likovni prostor vnesli moderne likovne tokove, hkrati pa so prispevali k večji prepoznavnosti prekmurskega likovnega dogajanja. Njihova vloga je bila vsekakor velika in si zasluži podrobno obravnavo.
Ključne besede: skupina DHLM, Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič, svetovna likovna umetnost po drugi svetovni vojni, slovenska likovna umetnost po drugi svetovni vojni, prekmurska likovna umetnost 20. stoletja
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

69.
Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah smo opredelili in razjasnili pojem obremenjenosti učiteljev. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic, obremenjenost ter se podrobneje osredotočili na obremenjenost med učitelji. Teorijo smo dodatno podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji osnovnih šol po Sloveniji čutijo obremenjene. Natančneje nas je zanimalo stališče učiteljev glede obremenjenosti na delovnem mestu. Raziskali smo tudi razlike med učitelji glede na spol, stopnjo poučevanja (razlika med učitelji razredne in predmetne stopnje) ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da velika večina učiteljev zaznava obremenjenost na delovnem mestu. Dobra polovica učiteljev ocenjuje, da so pogosto obremenjeni ter da so zaradi obremenjenosti občasno nezbrani in svojega dela ne opravljajo tako dobro, kot bi ga sicer. Prav tako skoraj polovica anketiranih občasno občuti preobremenjenost ter stres. Med prve tri najbolj obremenjujoče naloge so učitelji uvrstili »reševanje problemov«, »administrativna dela« ter »razredništvo«. Najpogostejši odzivi učiteljev na obremenjenost so »razdražljivost, »težje koncentriranje« ter »potreba po daljšem času za dokončanje nalog/zadolžitev«. Način, ki jim najbolj pomaga, je »druženje, pogovor z družino/prijatelji«, sledita »šport« ter »poslušanje/ukvarjanje z glasbo«. Kot glavni predlog za zmanjšanje obremenjenosti učiteljev so navedli »manj administracije«. Analiza razlik je pokazala nekatere statistično značilne razlike glede na spol, delovno dobo ter stopnjo poučevanja.
Ključne besede: učitelj, delo, obremenjenost, delovno mesto.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

70.
Posebnosti uvedbe rešitve ls retail - modul maloprodaja v podjetje x
Tanja Franc, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba celovite informacijske rešitve v podjetju ni prednost, temveč obveza, če želi biti podjetje uspešno in konkurenčno. Celovite informacijske rešitve so najbolj kompleksni poslovni sistemi. Njihova uvedba zahteva velike investicije denarja, časa in strokovnjake, saj gre za zelo zahteven projekt. Potrebno je veliko prilagajanja, natančnosti, usklajevanja in strpnosti. Microsoft Dynamics NAV je globalna celovita informacijska rešitev za mala in srednje velika podjetja. Pokriva vse ključne procese v podjetju; računovodstvo, nabavo, prodajo, upravljanje zalog... Poleg tega omogoča boljši vpogled v poslovanje, povečuje produktivnost zaposlenih, izboljšuje učinkovitost poslovnih procesov in zmanjšuje stroške na področju informacijske tehnologije. LS Retail je integrirana vertikalna rešitev Microsoft Dynamics NAV za maloprodajo in gostinstvo. Omogoča enostavno sledenje transakcij, ima prijazen uporabniški vmesnik, dober nadzor nad poslovanjem in omogoča hitro učenje. Uvajanje Microsoft Dynamics NAV in LS Retail smo prikazali na primeru mednarodnega podjetja. Uvajanje rešitve poteka po metodologiji SureStep. Opisali smo proces uvajanja, kritične dejavnike uspeha, ki so bili opaženi med uvajanjem in pričakovane učinke. Največja prednost rešitve je vsekakor nadzorovanje, spremljanje in vodenje poslovanja iz ene centralne lokacije vseh trgovin. Sistem med drugim »odgovarja« na naslednja vprašanja: kdaj so naredili v določeni trgovini največ prometa, kateri je bil najbolj prodan artikel, katera oseba je prodala največ v določenem obdobju... Te informacije pa so na voljo takoj, v realnem času. LS Retail rešitev za podjetja, ki se ukvarjajo z maloprodajo in gostinstvom na slovenskem trgu še ni najbolj razširjena. Verjamemo, da bodo tudi ostala podjetja, še posebej mednarodna, prav kmalu začela razmišljati tudi po enotnem celovitem informacijskem sistemu.
Ključne besede: Maloprodaja, Microsoft Dynamics NAV, uvedba, implementacija, informacijske rešitve
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 1.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici