SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

41 - 50 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Pravni vidiki Interneta stvari v Evropski uniji
Jerneja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Internet stvari je tehnologija, ki individualnim inteligentnim objektom omogoča, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke in sprejemajo odločitve. Internet stvari pomembno posega na več pravnih področij, zaradi česar se pojavlja več vprašanj, zlasti v zvezi s pravico do zasebnosti ter z njo povezanega varstva podatkov in soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, diskriminacijo, konkurenčnim pravom, nazadnje pa odpira tudi pomembna vprašanja na področju pogodbenega in odškodninskega prava. Zaradi kompleksnosti ekosistema Interneta stvari in posledične večplastnosti povezanih naprav utegne imeti uporabnik, v primeru nastanka škode, velike težave pri dokazovanju njenega izvora. Pravo EU sicer določa objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar zaradi vsestranskosti povezanih naprav pogosto ni mogoče ločiti med proizvodom in storitvijo, za katero pa ta pravila ne veljajo. Nadalje se zaradi avtonomnosti povezanih naprav oblikuje nov tip pravnih poslov, ki jih med sabo sklepajo avtonomne naprave. Pravna negotovost v zvezi s temi pogodbenimi razmerji izvira iz vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je oseba, v imenu katere je povezana naprava vstopila v pravno razmerje, pravno zavezana. Zaradi tehnologije Interneta stvari prihaja tudi do fenomena Velikega podatkovja, ki pomeni ogromno količino zbranih podatkov, ki se shranjujejo v oblakih na spletu. Zaradi novo pridobljene tržne vrednosti podatkov se je oblikovala potreba po zakonodajni reformi varstva podatkov v EU, ki bi učinkoviteje uredila to področje in zapolnila nastale pravne praznine, zaradi česar je EU sprejela Uredbo (EU) 2016/179 in Direktivo (EU) 2016/680, ki prinašata nekaj pomembnih novosti. Med drugim nova pravila posameznikom zagotavljajo večjo kontrolo nad lastnimi podatki in njihovo obdelavo, podeljujejo jim pravico do pozabe ter pravico do obveščenosti o nepooblaščenem dostopu do podatkov, predvidevajo pa tudi vgrajeno varstvo podatkov ter varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami. V luči pospešenega digitalnega razvoja je EU oblikovala tudi Strategijo za enotni digitalni trg, na katerem želi, upoštevaje posebnosti spletnega okolja, zagotoviti enake pogoje in varno poslovanje kot na notranjem trgu in v okviru katerega spodbuja tudi razvoj Interneta stvari.
Ključne besede: Internet, Veliko podatkovje, Računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, zasebnost, soglasje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, varnost, Splošna uredba.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

42.
43.
44.
Izračun parametrov večplastnega modela zemlje za obratovalna ozemljila
Peter Bevc, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj magistrskega dela je določitev parametrov dvoplastnega modela zemlje (prevodnosti posameznih plasti zemlje in debeline posameznih plasti zemlje). Uporabili smo dva modela, in sicer numerični in realni. Numerični model smo sestavili s pomočjo metode končnih elementov. Realni model predstavljajo meritve potencialov na površju in v globini testnega poligona. Predvsem rezultati meritev v globini testnega poligona omogočajo natančnejšo določitev parametrov večplastnih modelov zemlje (dvoplastni in več). Določitev oz. izračun parametrov večplastnega modela zemlje smo izvedli s pomočjo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije tako, da je dosežena čim manjša razlika potencialov med obema modeloma (med modelom in meritvami).
Ključne besede: model zemlje, specifična upornost zemlje, palično ozemljilo, numerični izračun, optimizacija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (6,04 MB)

45.
Procesiranje vsebin elektronskega programskega vodiča digitalne televizije
Mitja Sekavčnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu predstavimo digitalno televizijo in predhodnice le-te. Posebej se osredotočimo na IP televizijo. Pričakujemo, da se bo v nekaj letih število kanalov na televiziji precej povečalo. Slabost tega je, da uporabnik pri brskanju vsebin izgubi veliko časa, težava je tudi s preglednostjo vsebin. V delu razvijemo vtičnik za multimedijski center, ki obdela vsebine glede na uporabnikove želje in vrne rezultate, ki ustrezajo ključnim besedam. Uporabnik med zadetki izbere njemu ustrezno vsebino.
Ključne besede: digitalna televizija, IPTV, elektronski programski vodič, storitev
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,16 MB)

46.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

47.
Simulacija energijske bilance vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem
Rene Furek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V vsebini te magistrske naloge so predstavljeni rezultati in zaključki sistemske simulacije energijske bilance vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem s programom AVL Cruise M 2017b. Celoten model sestavljajo štirje povezani sistemi, združeni v celoto, ki je sposobna simulirati vožnjo vozila skozi poljuben ali s standardom definiran vozni cikel. Iz rezultatov simulacije lahko pridobimo pomembnejše informacije o obnašanju vozila med in po končani vožnji. Model je prav tako primeren kot osnova za nadaljnjo optimizacijo vozila, saj je zgrajen tako, da ga je možno modificirati v odvisnosti od fokusa opazovanja.
Ključne besede: vozilo, motor z notranjim zgorevanjem, simulacija, energijska bilanca, sistemska simulacija
Objavljeno: 09.11.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (5,03 MB)

48.
Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov
Danijela Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.
Ključne besede: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika, prebivalci, stališča, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

49.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

50.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, magistrsko delo

Opis: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 1.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici