SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

31 - 40 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Izključitev delničarja iz d.d. in družbenika iz d.o.o.
Nace Novak, 2017, magistrsko delo

Opis: Izključitev delničarja iz delniške družbe in družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je omogočena s strani Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja, medtem ko družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo pušča več svobode pri odločanju kdaj in kako je lahko družbenik iz družbe izključen. ZGD-1 za obe kapitalski družbi določa izključitev v primeru, če delničar oziroma družbenik nepravočasno vplača osnovni kapital. Gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja, kot tudi družbenika. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev pa je mogoča zgolj v primerih, če je družbenik o tej možnosti seznanjen že pred prevzemom delnic. ZGD-1 pa celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj devetdeset odstotkov delnic lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Družba z omejeno odgovornostjo nima tako strogih določb glede možnosti izključitve družbenika. V primeru d.o.o. je omogočeno, da se izključitev družbenika uredi že s samo družbeno pogodbo. Družbena pogodba lahko ureja tako pogoje, postopek, kot tudi posledice izključitve. Neglede na družbeno pogodbo pa je izključitev družbenika vedno mogoča tudi po sodni poti na način, ki ga določa ZGD-1.
Ključne besede: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, družbena pogodba, kaduciteta.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (657,67 KB)

32.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, magistrsko delo

Opis: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Ključne besede: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (833,41 KB)

33.
Kazenska odgovornost in kazenski postopek proti mladoletnim storilcem - primerjalno z ZDA
Jerneja Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov. V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu. In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze. V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji. V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo. Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom. Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (775,70 KB)

34.
Vloga in pomen zborovskih točk v operi ljubav i zloba
Hrvoje Krištofić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen eden pomembnejših hrvaških skladateljev Vatroslav Lisinski. V svojem kratkem življenju je veliko ustvarjal in je zapisal v hrvaško glasbeno in kulturno zgodovino. Na podlagi analize virov, biografskih in bibliografskih zapisov sem prikazal teoretični pregled njegovega življenja in ustvarjanja. Hkrati je na podlagi notnega in zvočnega zapisa prikazana analiza njegovega najpomembnejšega dela, prve hrvaške opere "Ljubav i zloba". Poleg analize glasbe in libreta sem se poglobil tudi v analizo in pomen zborovskih točk v navedeni operi.
Ključne besede: Vatroslav Lisinski, Ljubav i zloba, opera, zbor.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (79,71 MB)

35.
Plain view doktrina pri presoji nedovoljenosti dokazov
Erik Ravbar, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom, ki nosi naslov “Plain view” doktrina pri presoji nedovoljenosti dokazov skuša avtor bralcu predstaviti izvorno ureditev obravnavanega instituta oziroma potek razvoja instituta v ameriški sodni praksi, podati oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red, podati svoje mnenje o ustavnosti trenutne ureditve obravnavanega instituta v slovenski zakonodaji ter preko sodne prakse slovenskih sodišč prikazati uporabo instituta v praksi. Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto. Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto.
Ključne besede: Plain view” doktrina, nedovoljeni dokazi, ustavno varovane človekove pravice in svoboščine, hišna preiskava, osebna preiskava, preiskava elektronskih naprav, zaseg predmetov.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

36.
Samovrednotenje nadarjenih učencev
Laura Stopar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Ključne besede: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

37.
Diskriminantna analiza
Dragana Nikolić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove diskriminantne analize. Magistrsko delo je razdeljeno v štiri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi statistike, potrebni za obrazložitev diskriminantne analize. V drugem delu sta obrazložena postopka analize variance (ANOVA) in multivariatne analize variance (MANOVA). Tretji del je namenjen obrazložitvi diskriminantne analize. Podrobno sta obrazloženi diskriminantna analiza za dve skupini kot tudi diskriminantna analiza za več skupin. V zadnjem delu smo na podatkih, pridobljenih iz aplikacije mOIDom, opravili diskriminantno analizo.
Ključne besede: diskriminantna analiza, diskriminantna funkcija, normalna porazdelitev, analiza variance, multivariatna analiza variance, statisticni testi
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (996,86 KB)

38.
Kolizija ustavnih pravic pri neupravičenem prisluškovanju, zvočnem in slikovnem snemanju
Kristjan Zahrastnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ter neupravičeno slikovno snemanje sta kot kaznivi dejanji določena v Kazenskem zakoniku. Kaznivi dejanji predstavljata hkrati tudi kršitev ustavne pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, vendar ne predstavljata kršitve v primeru, ko gre za varovanje v luči okoliščin konkretnega primera pomembnejše ustavne pravice. V takšnih primerih nastane kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer najpogosteje med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico, ki zagotavlja varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic. Takšno nasprotje med ustavnima pravicama se ne presoja s pomočjo načela sorazmernosti, ampak z metodo razlage, ki se imenuje praktična konkordanca. Pravilo praktične konkordance, poenostavljeno rečeno s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določi, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. Rezultat kolizije ustavnih pravic ima lahko za posledico, da je zaradi zasledovanja pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ali katere druge ustavne pravice določeno prisluškovanje in zvočno snemanja ali slikovno snemanje upravičene narave. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu zasnovan v treh stopnjah. Zaradi omenjenega se postavlja vprašanje, ali se kolizija ustavnih pravic, v skladu s katero je bilo snemanje osebe upravičeno, rešuje na ravni biti (prva stopnja) ali v okviru protipravnosti (druga stopnja). Kazensko pravo vsebuje tudi izjeme, ki dajejo podlago za uporabo zvočnega in slikovnega snemanja. Utemeljeno uporabo naprav za tovrstno snemanje med drugimi dovoljujejo ukrepi, poimenovani prikriti preiskovalni ukrepi, ki predstavljajo upravičljivo prisluškovanje, zvočno in slikovno snemanje ter posledično izjeme od kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter neupravičenega slikovnega snemanja. Izpostavljena je posebnost elektronskega dokaza kot dokaznega sredstva, ki nakazuje, da je potrebno elektronski dokaz zaradi svojevrstnosti v določenih primerih obravnavati izven že poznanih oblik dokaznih sredstev. Ker lahko pride do razhajanj med standardi, ki so uveljavljeni v materialnem delu kazenskega prava, in med tistimi, ki oblikujejo kazensko procesno pravo, je opravljena primerjava med pravno dopustnostjo tehničnih posnetkov kot dokaznega sredstva in ravnanja, ki pomeni neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ali neupravičeno slikovno snemanje. Izbrana je pomembnejša sodna praksa slovenskih sodišč z namenom dodatne razjasnitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja oziroma kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ter z namenom orisa kolizije ustavnih pravic, povzročene s snemanjem posamezne osebe ali njenega ravnanja.
Ključne besede: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kolizija ustavnih pravic, praktična konkordanca, osebnostne pravice in svoboščine, elektronski dokazi, prikriti preiskovalni ukrepi.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (993,58 KB)

39.
Uspešnost družinske mediacije v korelaciji z normativnim okvirom urejanja
Andrea Mlakar, 2017, magistrsko delo

Opis: Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, metode ARS, družinska mediacija, temeljna načela družinske mediacije, zakonodaja, okrožna sodišča, statistika, uspešnost izvajanja družinske mediacije.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

40.
Primernost pravice do pozabe in njene izvedbe za varstvo zasebnosti
Žiga Kotošek, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednji del magistrske naloge prestavlja pravica do pozabe, ki jo je Sodišče Evropske unije ugotovilo v sodbi v zadevi C-131/12, Google proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mario Costeja González, ter spremembe, ki jih na tem področju prinaša nova Splošna uredba o varstvu podatkov. Sodišče Evropske unije je v tej prelomni sodbi navedlo, da lahko posameznik zahteva odstranitev hiperpovezav, ki so rezultat iskalnega termina po posameznikovem imenu oziroma sorodnih besednih zvezah, če je na podlagi teh mogoče (neposredno ali posredno) identificirati posameznika. Za to bo šlo predvsem takrat, kadar so podatki o posamezniku netočni, neprimerni, neustrezni, pretirani ali neažurni. Pri presoji posameznega zahtevka je potrebno vsakokratno tehtanje med nasprotujočimi si pravicami in interesi, v okviru katerega pa je treba upoštevati pomembnost pravic zadevne osebe iz 7. člena (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in 8. člena (varstvo osebnih podatkov) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z obdelavo podatkov spletni iskalniki močno posegajo v pravice posameznika in omogočajo tretji osebi, da na podlagi seznama zadetkov sestavi o iskani osebi podroben profil, kar bi bilo brez internetnega iskanja onemogočeno ali vsaj zelo oteženo. Odločba je močno odmevala v medijih in požela ogromno kritik. Bistvo zadevne sodbe pa je prav v tem, da v določenih primerih varstvo podatkov in pravica do zasebnosti kot temeljni pravici prevladata nad ekonomskimi interesi spletnih iskalnikov in svobodo izražanja. Magistrska naloga je vsebinsko razdeljena na pet delov. V uvodnem poglavju je za lažji oris problema na kratko predstavljena citirana sodba Sodišča Evropske unije, njeni učinki ter pravna vprašanja, ki jih je navedena odločitev načela. Hkrati so navedene hipoteze, ki so dane v kritično presojo. Drugo poglavje služi predvsem nadaljnjemu razumevanju sodbe ter lažjemu utemeljevanju meril, ki utemeljujejo izbris. Ker so vse države članice Evropske unije tudi podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poglavje obravnava tudi razmerje med Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zaradi česar avtor delno načne tudi vprašanje same skladnosti pravice do pozabe s konvencijskih pravom. Obravnavane so tri temeljne človekove pravice (pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do svobode izražanja), katerih tehtanje oziroma uravnoteženje je pomembno v odnosu do pravice do pozabe oziroma se zahteva pri vsakokratni presoji izbrisnega zahtevka. Ker je poudarek magistrske naloge na obravnavanju pravice do pozabe, o čemer se ustrezno razglablja v tretjem poglavju, so omenjene pravice obravnavane omejeno, le kolikor je to potrebno za boljše razumevanje te magistrske naloge. Osrednje poglavje magistrske naloge se neposredno osredotoča na pravico do pozabe, njen zgodovinski razvoj ter analizo sodbe, predstavljeni so tudi kriteriji za tolmačenje posameznikovih zahtevkov. Ker se bo 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki je prenovila oziroma posodobila določbe Direktive 95/46/ES iz leta 1995, je četrto poglavje osredotočeno na slednje ter na ureditev pravice do pozabe v zadevni uredbi. Predvsem avtor pri tem ugotavlja, da je na podlagi same Splošne uredbe o varstvu podatkov mogoča širša uporaba pravice do pozabe. Izražena je tudi kritična presoja statutarne pravne ureditve pravice, poglavje pa konstituira tudi rešitve v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi dotične pravice v novi Splošni uredbi o varstvu podatkov. V zadnjem poglavju avtor preverja postavljene hipoteze ter podaja sklepne misli.
Ključne besede: Pravica do pozabe, Direktiva o varstvu osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu podatkov, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 1.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici