SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

31 - 40 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Prehranska obravnava dializnih pacientov
Špela Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670). Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

32.
Pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v socialno varstvenih zavodih
Mojca Vrabl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo na delovnem mestu med člani timov proučevanega doma za starejše, njihove medsebojne odnose ter organizacijsko klimo. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitično – sintetično metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, pri kateri smo kot instrument uporabili anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 4 vodje enot, 8 vodij timov in 120 članov delovnih timov, zaposlenih v proučevanem domu za starejše. V sklepnem delu smo uporabili primerjalno metodo med različnimi dognanji avtorjev in lastnimi spoznanji iz poslovne prakse ter nazadnje še potrdili ali ovrgli naše hipoteze na osnovi dobljenih empiričnih podatkov. Uporabljena je bila tudi metoda kompilacije. Rezultati: Ugotovili smo, da je čustvena inteligenca vodij enot višja od čustvene inteligence vodij timov, prav tako pa lahko trdimo, da višina čustvene inteligence vodij vpliva na organizacijsko klimo in zadovoljstvo podrejenih. Diskusija in zaključek: Višina čustvene inteligence vodstvenega kadra ima velik vpliv na organizacijsko klimo v organizaciji, organizacije s pozitivno organizacijsko klimo pa so praviloma uspešnejše. Prav posebnega pomena sta pozitivna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v domovih za starejše, kjer je počutje varovancev v veliki meri odvisno od zadovoljstva zaposlenih, predvsem od zadovoljstva kadra, s katerim imajo direktne stike. Zato menimo, da bi morala biti pozitivna organizacijska klima cilj vsakega doma za starejše.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno inteligentna organizacija, organizacijska kultura, vodenje, stili vodenja
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

33.
Kapnometrija in povratno dihanje ogljikovega dioksida med aplikacijo kisika skozi navadno obrazno masko
Petra Jančar, 2017, magistrsko delo

Opis: Kapnometrija se vse bolj uporablja med anestezijo in intenzivno terapijo, kjer se uporablja kot nadomestek za določitev krvnih plinov ali za spremljanje umetne predihanosti bolnika. V izogib visokim vrednostim PETCO2 je namen magistrskega dela ugotoviti ali se pri visokih pretokih kisika zviša kopičenje CO2 v Sentri maski in ali obstaja razlika v PETCO2 med Sentri obrazno masko in obrazno masko, ki smo jo sami izdelali.
Ključne besede: Sentri™ ETCO2 obrazna maska, HMEFs filter, PETCO2, main-stream kapnometrija, side-stream kapnometrija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

34.
Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolk
Sanja Leskovar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Ključne besede: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

35.
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablan
Biserka Donik Purgaj, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Ključne besede: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

36.
Tadić pred mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo
Katra Kozinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo (MKSJ), s polnim imenom Mednarodno kazensko sodišče za pregon oseb, domnevno odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, je bilo ustanovljeno dne 25. 5. 1993 z resolucijo št. 827 Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Duško Tadić, rojen leta 1955, po narodnosti bosanski Srb, je bil predsednik lokalnega odbora Srbske demokratske stranke (SDS) v Kozarcu in rezervni policist v občini Prijedor. Maja in junija 1992, v času, ko so bosanski Srbi izvajali etnično čiščenje območja, je Tadić sodeloval v zbiranju in prisiljenem transportu civilistov ter pri umorih in pretepanjih in nečloveškemu ravnanju s civilisti. Leta 1993 se je preselil v Nemčijo, kjer je bil februarja 1994 aretiran. Nemška policija ga je pridržala kot osumljenega genocida in vojnih zločinov. Na pobudo haaškega tožilca je bil aprila 1995 premeščen v Haag pred MKSJ. Obtožnica je Tadića na podlagi osebne kazenske odgovornosti (člen 7(1) Statuta) bremenila hudih kršitev Ženevskih konvencij (2. člen), kršitev zakonov in običajev v vojni (3. člen) ter hudodelstev zoper človečnost (člen 5). Zagovarjal se je kot nedolžen očitanih dejanj. Sojenje na prvi stopnji se je začelo 7. maja 1996 in je trajalo vse do konca novembra. V tem času je bilo pred sodišče poklicanih 125 prič. Svojo sodbo je sodišče izdalo 7. maja 1997, v njej pa so obtoženega spoznali kot nedolžnega v 20 točkah obtožnice, kot krivega pa so Duška Tadića spoznali zločinov zoper človečnost in kršitev zakonov in običajev v vojni. Izrečena kazen je bila 20 let zapora. Pritožbeni senat je svojo sodbo, s katero je zavrnil Tadićevo pritožbo iz vseh razlogov, izdal 15. julija 1999. Sodbo senata s prve stopnje je pritožbeni senat spremenil in obtoženega na podlagi osebne kazenske odgovornosti spoznal krivega hudih kršitev Ženevskih konvencij iz leta 1949, hudodelstev zoper človečnost ter kršitev zakonov in običajev v vojni. Pritožbeni senat je potrdil kazen zapora 20 let.
Ključne besede: Duško Tadić, Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, hude kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949, kršitev zakonov in običajev v vojni, hudodelstva zoper človečnost, individualna kazenska odgovornost, oboroženi spopad, (ne)mednarodni konflikt, območje bivše Jugoslavije.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

37.
Ekonomski in pravni vidiki factoringa s sodno prakso sodišč Republike Slovenije
Aleksandar Kokerić, 2017, magistrsko delo

Opis: Factoring predstavlja aktualni gospodarski instrument oziroma finančno pravni posel sodobnega časa, ki omogoča zunanje financiranje gospodarskih subjektov. Izboljšuje likvidnost subjekta in vpliva na optimizacijo poslovanja. V pravnem kontekstu factoring predstavlja kompleksno obliko pogodbe, sestavljeno iz več različnih pravnih institutov. Slednji kot normativno urejeni ali normativno ne urejeni, med seboj ne ustvarjajo nove homogene celote, temveč ohranjajo svoje temeljne lastnosti, ki kot posamezna pravila urejajo pogodbo o factoringu in razmerja med strankami. Ta pravila imajo le instrumentalni značaj za doseganje temeljnega cilja pogodbe, pa se pod njih ne more subsumirati samostojne pogodbe o factoringu. Za slednjo je precej pomemben namen in interes strank, ki pogodbo oblikujeta in jo konkretizirata v pravnem prometu. Bistvo factoringa predstavljajo funkcije financiranja in funkcije del credere jamstva, od katerih je odvisna sama pojavna oblika factoring posla in obveznosti strank, ki izvirajo iz tega. Nepreciznost in nepopolnost regulacije factoringa v pravnem redu R. Slovenije, še vedno predstavljata omejevalni faktor za nadaljnjo rast in razvoj tega instituta, čeprav je ta mogoč in dopusten. Ali bo regulacija sledila ustvarjanjem novih določb v že obstoječe zakone in definiranjem factoringa kot nominatne pogodbe ali ustvarjanjem novega, posebnega zakona kot lex specialis, ki bi celovito uredil pravni posel in odklonil vse dvome, je vprašanje nadaljnjih potreb prakse in odločitve zakonodajalca. Prizadevanje mednarodnih organizacij za ponujene rešitve in določanje okvirjev factoringa skozi konvencije UNIDROIT IN UNCITRAL ter splošne pogoje poslovanja FCI predstavljajo pomemben rezultat na področju unifikacije pravil mednarodnega factoringa in mednarodnega gospodarskega prava kot celote. Normativna nedoločljivost factoringa ne vpliva na dejstvo, da je slednji v praksi zelo uveljavljen in standardiziran kot samostojni pravni posel.
Ključne besede: Factoring, odkup terjatev, financiranje, cesija, mešana pogodba, UNIDROIT, UNCITRAL, FCI.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

38.
Fizikalne lastnosti intermetalne katalizatorske spojine ZnPd
Arbresha Hölbl, 2017, magistrsko delo

Opis: Kataliza se uporablja v znanosti in tehnologiji za spreminjanje poteka kemijskih reakcij preko znižanja aktivacijske energije, ki je potrebna za reakcijo. Najpreprostejši katalizator dobimo, če vzamemo kovinski element brez podlage. Slabost take izbire je zelo omejeno število elementov, ki so katalitsko aktivni za dano kemijsko reakcijo. Alternativni materiali za heterogeno katalizo so strukturno urejene intermetalne spojine. Gre za spojine iz dveh ali več kovinskih elementov, ki se nahajajo levo ali v okolici Zintlove črte v periodnem sistemu elementov. Njihova struktura je popolnoma ali delno urejena in se razlikuje od strukture elementov, ki tvorijo spojino. Stabilnost intermetalnih spojin med kemijsko reakcijo je povezana z njihovo elektronsko in geometrijsko strukturo. Prednost uporabe intermetalnih spojin za katalizo je možnost izbire elektronske in geometrijske strukture. Intermetalne spojine lahko razpadejo pred ali med katalizo, tako da iz njih nastane katalizator z veliko aktivno površino. Intermetalne spojine lahko nastanejo tudi med kemijsko reakcijo pri reakciji med aktivno kovino in podlago ali med različnimi materiali s podlago. V izogib tem težavam je bil nedavno sprejet pristop, da se kot stabilne katalizatorje brez podlage uporablja intermetalne spojine z urejeno kristalno strukturo. V Magistrskem delu smo opravili karakterizacijo vzorca ZnPd s pomočjo mikroskopije SEM, ki je bila izvedena na Kemijskem institutu v Ljubljani. Ostale meritve so bile izvedene na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Z napravo PPMS (angl. Physical Property Measurement System) proizvajalca Quantum Design smo izmerili fizikalne lastnosti ZnPd. Pri določanju magnetnega stanja vzorca pa smo uporabili magnetometer MPMS (angl. Magnetic Property Measurement System) XL-5 proizvajalca Quantum Design. V Magistrskem delu smo prav tako dopolnili nedavne študije fizikalnih lastnostih intermetalnih katalizatorjev GaPd in InPd.
Ključne besede: kataliza, katalizator, kompleksne kovinske spojine, intermetalne spojine, paladij, specifična toplota, električna upornost, magnetizacija, magnetna susceptibilnost
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

39.
Zaposljivost diplomantov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled
Mateja Seničak, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposljivost diplomantov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Zaposljivost diplomantov je trenutno ena od najbolj aktualnih problematik. V magistrski nalogi smo se osredotočali na to, koliko časa diplomanti iščejo prvo zaposlitev, koliko diplomantov se zaposli v svoji stroki in koliko jih najde zaposlitve, za katere je potrebna nižja izobrazba. Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali so diplomanti s pridobitvijo izobrazbe zaposljivi na svojem področju oziroma v katerih panogah se dejansko zaposlijo, ko po zaključku študija pridejo na trg dela. Hkrati pa nas je zanimalo tudi ali so sploh zaposleni. V prvem delu uspešno izvedene raziskave, ki smo jo na podlagi anketnega vprašalnika izvedli med diplomanti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki so diplomirali v času od letnika 2008/09 naprej, ugotovili, da večina anketirancev ni imela težav pri iskanju zaposlitve. V tem delu smo predstavili tudi težave in mnenja diplomantov glede zaposlovanja. V drugem delu raziskave, kjer smo preučevali zadovoljstvo anketirancev s praktičnim izobraževanjem v Šolskem hotelu Astoria, smo ugotovili, da so diplomanti dobili dovolj praktičnega znanja za delo na svojem področju se pa kljub temu ne smemo zadovoljiti s trenutnim stanjem in moramo stremeti k stalnem napredovanju, nadgradnji in izboljšavam izvedbe praktičnega izobraževanja v Šolskem hotelu Astoria. V tem delu smo predstavili tudi mnenja in predloge samih diplomantov glede izboljšave praktičnega izobraževanja. Cilj izvedbe praktičnega izobraževanja se mora v največji možni meri prilagoditi tako študentom kot tudi potrebam Šolskega hotela Astoria.
Ključne besede: zaposlovanje, zaposljivost, diplomanti, višja šola, praktično izobraževanje
Objavljeno: 20.12.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

40.
Prenova procesa popisa osnovnih sredstev z RFID v podjetju Aerodrom Ljubljana d.o.o.
Boris Zorec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V vsakem podjetju so osnovna sredstva (OS) nujno potrebna za njegovo nemoteno delovanje. Posledično je tako popis osnovnih sredstev za podjetje naloga, ki mora biti opravljena hitro, racionalno in s čim manjšimi stroški. Trenutno se zato v podjetju Aerodrom Ljubljana d.o.o. pri popisovanju zanašamo na črtno kodo, ker nam omogoča preglednost nad dejanskim stanjem osnovnih sredstev, vendar pa sam popis še vedno vzame veliko časa da se zaključi. V našem iskanju rešitve se je za naše potrebe kot najboljša alternativa izkazala RFID tehnologija. Zato smo v podjetju izvedli testno prenovo popisa osnovnih sredstev z omenjeno tehnologijo in tako na realnem primeru dokazali, da bi praktična uvedba RFID tehnologije podjetju prihranila kratkoročno tako čas kot človeško silo, dolgoročno pa denar, ker bi bil doslej obstoječi sistem zamenjan s hitrejšim in predvsem učinkovitejšim RFID, teoretično pa smo praktično dobljene dokaze podkrepili tudi s komparativno analizo črtne kode in RFID.
Ključne besede: RFID, črtna koda, popis, osnovno sredstvo (OS), Aerodrom Ljubljana d.o.o.
Objavljeno: 20.12.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 1.67 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici