SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Upravljanje in vzdrževanje večstanovanjskih stavb s podporo programa iBuilding
Nina Pelc, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je prikazana izvedba postopka planiranja vzdrževalnih del s pomočjo programa iBuilding, osnovana na primeru treh večstanovanjskih stavb v naselju Studenški izviri v Mariboru. V teoretičnem delu je predstavljeno področje upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Opisana so pomembnejša določila aktualne zakonodaje, pravilnikov in ostale regulative, ki urejajo področje upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Poudarek je na vzdrževanju večstanovanjskih stavb, v okviru česar so predstavljeni aktualna zakonodaja, vrste in načini vzdrževanja v času dobe obratovanja stavbe ter upravnikove naloge in dolžnosti. V nadaljevanju je predstavljen program za upravljanje in vzdrževanje večstanovanjskih stavb iBuilding ˗ opisani so postopki, nujni za vzpostavitev programa, ki omogoča izdelavo planov vzdrževanja. V aplikativnem delu so podani opis in predstavitev obravnavanih stavb ter povzetki iz Navodil za obratovanje in vzdrževanje. Predstavljen je tudi upravnikov Načrt vzdrževanja za leto 2017, ki se je poleg Navodil za obratovanje in vzdrževanje upošteval pri izvedbi postopka planiranja vzdrževalnih del s pomočjo programa iBuilding. Zaradi različnih načinov vzdrževanja so za obravnavani primer ustvarjeni trije različni plani vzdrževanja za leto 2018.
Ključne besede: upravljanje večstanovanjskih stavb, vzdrževanje večstanovanjskih stavb, računalniška podpora vzdrževanju, programsko orodje iBuilding, plan vzdrževanja
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 184; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

22.
Prenova sistema za spremljanje razpoložljivosti storitev procesiranja transakcij s plačilnimi karticami
Aleš Černilogar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Procesni center izvaja storitve procesiranja transakcij s plačilnimi karticami s pomočjo namenske avtorizacijske aplikacije. Za izvajanje teh storitev ima procesni center s svojimi strankami sklenjene dogovore o nivoju storitev (SLA). Poročila o izpolnjevanju SLA zahtev za te storitve se v procesnem centru izdelajo enkrat mesečno za pretekli mesec, nakar se poročilo o njihovem izpolnjevanju pošlje stranki. V kolikor po krivdi procesnega centra SLA zahteve niso dosežene, se to razume kot nerazpoložljivost storitve, kar ima za procesni center finančne posledice kakor tudi izgubo ugleda. Težava je v tem, da z obstoječim načinom dela pridobi procesni center informacije o doseganju SLA zahtev in posledično o razpoložljivosti posameznih storitev za pretekli mesec šele konec meseca, kar onemogoča hitro ukrepanje v primeru nedoseganja le-teh. Namen magistrskega dela je obstoječe procese prenoviti tako, da bo omogočeno »online« spremljanje doseganje SLA zahtev za storitve, ki se izvajajo spomočjo avtorizacijske aplikacije. Ker je procesiranje kartičnih transakcij široko področje, smo se v nalogi omejili na tri storitve avtorizacijske aplikacije, in sicer: - izvajanje vmesniških procesov do bank in drugih procesnih centrov - proces osveževanja datotek v bazi avtorizacijske aplikacije - spremljanje odzivnih časov bank na avtorizacijske zahtevke Z uvedbo »online« spremljanja doseganja SLA zahtev pridobimo možnost preventivnega ukrepanja ob ugotovljenem odstopanju od zahtev, določenih v SLA. Preventivni ukrepi se odražajo v boljši razpoložljivosti storitev procesnega centra, kar pripomore k večji učinkovitosti in boljšemu ugledu procesnega centra. Poleg tega se lahko sprotne informacije o doseganju SLA zahtev koristno uporabijo pri sklepanju novih ali spremembah obstoječih dogovorov SLA.
Ključne besede: razpoložljivost storitev, spremljanje razpoložljivosti, plačilne kartice, procesiranje transakcij, dogovor o ravni storitve (SLA)
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

23.
Avtomatizacija stroja za vstavljanje statorjev z uporabo robotske roke in strojnega vida
Tadej Papotnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena avtomatizacija stroja za vstavljanje statorjev z uporabo robotske roke proizvajalca ABB, modelom IRB 120 ter industrijske kamere Omron FQ2-S15100F. Natančno je razložen postopek vstavljanja statorjev. Predstavljena je zasnova sistema ter programiranje kamere, robota in servokrmilnikov. Podrobno je predstavljen program PLK, ki je skrbel za krmiljenje celotnega procesa. V prilogah se nahaja natančna predstavitev uporabljene strojne in programske opreme.
Ključne besede: avtomatizacija, strojni vid, robotska roka, servopogon, posluževalni stroj
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

24.
Programsko orodje za načrtovanje in diagnostiko sekvenčnih algoritmov za programirljive logične krmilnike
Mihael Flac, 2017, magistrsko delo

Opis: V delu je opisano programsko orodje Sequencer, ki je namenjeno lažjemu, enostavnejšemu in hitrejšemu pisanju sekvenčnih algoritmov za programirljive logične krmilnike. Na začetku je nekaj besed namenjenih predstavitvi podjetja SMM, d. o. o. Predstavljena in opisana je vsa programska in tudi strojna oprema, ki je bila potrebna za izdelavo dela. Programsko orodje Sequencer je razdeljeno na tri okna, nato pa je vsako okno podrobno opisano. V delu so prikazani tudi ustvarjanje namestitvene datoteke, testiranje in primer uporabe programskega orodja Sequencer.
Ključne besede: programsko orodje, PLK, OPC-strežnik, TIA Portal, MS Visual Studio
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

25.
Nadzor in vodenje vinifikatorja za avtomatsko fermentacijo in ohranjanje vina
Marko David, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je izdelati PLK-program in SCADA za panel, ki omogoča upravljanje z napravami, imenovanimi vinifikatorji. Takšne vrste naprav izboljšujejo postopke vinifikacije in fermentacije ter s tem tudi kakovost vina. V teh rezervoarjih se regulira temperatura, izvaja se upravljanje črpalke za praznjenje in cilindra oz. potiskovalca. V delu je prikazan postopek, kako upravljati z dvema vrstama vinifikatorjev, in sicer vinifikatorjem VIK in vinifikatorjem romat VIP, ki se ju upravlja s skupnim PLK. Ob programiranju PLK in programa za panel je treba opredeliti tudi velikost in elemente elektro omare. Za boljši nadzor dela vinifikatorja je možno vgraditi napravo, s pomočjo katere se na PLK povežemo z oddaljenega mesta.
Ključne besede: PLC, SCADA, ALLEN – BRADLEY, VINIFIKATOR, CONNECTED COMPONENTS WORKBENCH, FERMENTACIJA
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

26.
Učinkovitost prekordialnega udarca v kliničnem okolju
Dejan Čerpnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Prekordialni udarec je najhitrejši izmed manevrov v reanimaciji, s katerim lahko končamo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo. Mnenja in rezultati raziskav o njegovi učinkovitosti pa so različni. Metodologija: V empiričnem kvantitativnem delu smo opravili prospektivno študijo učinkovitosti prekordialnega udarca na oddelku intenzivne terapije. Prekordialni udarec smo izvajali z ulnarno stranjo tesno stisnjene pesti iz višine 20 cm v spodnji del prsnice. Pogoj za vključitev v študijo je bil nastanek motnje srčnega ritma prekatna tahikardija brez pulza ali prekatna fibrilacija in aplikacija prekordialnega udarca. Iz raziskave smo izključili bolnike, pri katerih nismo imeli elektrokardiograma na katerem bi bila vidna izvedba prekordialnega udarca in bolnike pri katerih je prišlo do preskoka srčnega ritma že pred njegovo izvedbo. Po primarnem vrednotenju rezultatov študije smo rezultate glede uspešnost izvedbe prekordialnega udarca razvrstili v tri skupine: (1) konverzija v srčni ritem združljiv z življenjem, (2) ni prišlo do spremembe srčnega ritma in prišlo je do (3) poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Kot sekundarni rezultat smo opazovali (4) preživetje bolnikov do odpusta iz oddelka intenzivne terapije. Rezultati: Študija je zajemala 25 bolnikov, pri katerih je bilo pri 30 prekatnih motnjah srčnega ritma izvedenih 32 prekordialnih udarcev. Prekordialni udarec je bil izveden v povprečju 20 sekund po nastanku tahiaritmije pri uspešnih in 29 sekund po nastanku tahiaritmije pri neuspešnih poskusih konverzije srčnega ritma z uporabo prekordialnega udarca. Prekordialni udarec je bil učinkovit v 10 (33,3 %) od 30 primerov prekatnih tahikardij brez pulza in ni bil učinkovit v nobenem od dveh primerov prekatne fibrilacije. V nobenem primeru ni povzročil poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Preživetje do premestitve iz oddelka intenzivne terapije je bilo pri skupini v kateri je bil prekordialni udarec uspešen 5 od 10 bolnikov (50 %) in v skupini v kateri je bil neuspešen 10 od 16 bolnikov (62,5 %). Sklep: Prekordialni udarec je učinkovit pri mehanični kardioverziji prekatne tahikardije brez pulza pri bolnikih na oddelku intenzivne terapije, ki so pod stalnim nadzorom in lahko skrajša čas do povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: mehanična kardioverzija, prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, oddelek intenzivne terapije, konverzija.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

27.
Prehranska obravnava dializnih pacientov
Špela Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670). Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

28.
Pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v socialno varstvenih zavodih
Mojca Vrabl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo na delovnem mestu med člani timov proučevanega doma za starejše, njihove medsebojne odnose ter organizacijsko klimo. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitično – sintetično metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, pri kateri smo kot instrument uporabili anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 4 vodje enot, 8 vodij timov in 120 članov delovnih timov, zaposlenih v proučevanem domu za starejše. V sklepnem delu smo uporabili primerjalno metodo med različnimi dognanji avtorjev in lastnimi spoznanji iz poslovne prakse ter nazadnje še potrdili ali ovrgli naše hipoteze na osnovi dobljenih empiričnih podatkov. Uporabljena je bila tudi metoda kompilacije. Rezultati: Ugotovili smo, da je čustvena inteligenca vodij enot višja od čustvene inteligence vodij timov, prav tako pa lahko trdimo, da višina čustvene inteligence vodij vpliva na organizacijsko klimo in zadovoljstvo podrejenih. Diskusija in zaključek: Višina čustvene inteligence vodstvenega kadra ima velik vpliv na organizacijsko klimo v organizaciji, organizacije s pozitivno organizacijsko klimo pa so praviloma uspešnejše. Prav posebnega pomena sta pozitivna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v domovih za starejše, kjer je počutje varovancev v veliki meri odvisno od zadovoljstva zaposlenih, predvsem od zadovoljstva kadra, s katerim imajo direktne stike. Zato menimo, da bi morala biti pozitivna organizacijska klima cilj vsakega doma za starejše.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno inteligentna organizacija, organizacijska kultura, vodenje, stili vodenja
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

29.
Kapnometrija in povratno dihanje ogljikovega dioksida med aplikacijo kisika skozi navadno obrazno masko
Petra Jančar, 2017, magistrsko delo

Opis: Kapnometrija se vse bolj uporablja med anestezijo in intenzivno terapijo, kjer se uporablja kot nadomestek za določitev krvnih plinov ali za spremljanje umetne predihanosti bolnika. V izogib visokim vrednostim PETCO2 je namen magistrskega dela ugotoviti ali se pri visokih pretokih kisika zviša kopičenje CO2 v Sentri maski in ali obstaja razlika v PETCO2 med Sentri obrazno masko in obrazno masko, ki smo jo sami izdelali.
Ključne besede: Sentri™ ETCO2 obrazna maska, HMEFs filter, PETCO2, main-stream kapnometrija, side-stream kapnometrija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

30.
Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolk
Sanja Leskovar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Ključne besede: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 1.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici