SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov
Špela Gradišnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,47 MB)

22.
Primerjava izbranih lastnosti nekaterih zelenjadnic, vzgojenih iz ekološko in konvencionalno pridelanih semen
Zala Oto, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo uporabili poljski poskus, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v nekaterih parametrih izbranih zelenjadnic vzgojenih iz ekološko in konvencionalno vzgojenih semen. Za poskusne rastline smo si iz asortimenta Semenarne Ljubljana izbrali redkvico (Raphanus sativus L.), kumare (Cucumis sativus L.) in grah (Pisum sativum L.). Rastline smo posadili na vrtu kmetije Vražunik na Črneški gori (občina Libeliče) ter jih nato opazovali skozi celotni življenjski cikel. Vezani smo bili na vremenske razmere, zato smo zaradi izredno nizkih temperatur, neznačilnih za mesec maj, ter večdnevnega deževja kumare in grah sadili dvakrat, saj je bila prvič kaljivost izredno slaba ali pa je sploh ni bilo. V nadaljevanju smo rastlinam izmerili velikost, maso oz. premer plodov, št. plodov, št. normalnih in razpokanih semen v plodovih ter obliko plodov. V laboratorijskem poskusu smo ugotavljali, ali tudi pod nadzorovanimi pogoji v kalilni omari obstajajo razlike v deležu kaljivosti semen ene oz. druge kmetijske prakse. Ugotovili smo, da v večini morfoloških značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med rastlinami vzgojenimi iz ekoloških semen in rastlinami vzgojenimi iz konvencionalnih semen. Izvedli smo tudi različne statistične teste ter tako testirali morebitne statistične razlike. Slednji so pokazali, da med obema proučevanima skupinama sadik obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer pri višini ter masi vegetativnih delov redkvice, premeru plodu kumar, masi strokov pri grahu ter številu semen v stroku graha.
Ključne besede: semena, ekološko, konvencionalno, redkvica, grah, kumare
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,34 MB)

23.
p-grupe
Urška Bezjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je spoznati p-grupe in z njimi povezane izreke Sylowa. Najprej obravnavamo osnovne pojme teorije grup, ki jih potrebujemo za razumevanje magistrskega dela. Spoznamo enačbo razreda in proučimo morfizme grup ter vpeljemo direktni produkt grup. Največjo pozornost namenimo p-grupam, izrekom Sylowa in njihovi uporabi v klasifikaciji grup majhnih redov. Obravnavamo končne p-grupe in njihove najpomembnejše lastnosti, nekaj časa pa namenimo tudi neskončnim p-grupam, ki jih spoznavamo na primeru Prüferjevih grup.
Ključne besede: p-grupe, izreki Sylowa, enačba razreda, izomorfizem grup, direktni produkt grup, grupe majhnih redov, Prüferjeve grupe
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (497,43 KB)

24.
Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezika
Barbara Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Ključne besede: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

25.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

26.
Vpliv projekta "zdrava šola" na znanje in ravnanje ptujskih osnovnošolcev
Saša Fras, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vpliv projekta »Zdrava šola« na znanje in ravnanje ptujskih osnovnošolcev sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je natančneje opredeljen pojem zdravje in njegov pomen. Posebej poudarjeno je splošno ohranjanje zdravja otrok in možnost vpliva šole na zdrav način življenja celotne družine. Predstavljen je projekt Zdrava šola, njegov namen, cilji in Slovenska mreža zdravih šol. Predvsem pa so s stališča projekta predstavljene ptujske osnovne šole, katere so vanj vključene. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, pridobljeni s pomočjo ankete, naslovljene na učence, ki kažejo, da so le-ti že predhodno veliko vedeli o zdravju. Zavedajo se, da je njihova šola vključena v projekt Zdrava šola in prepoznajo znak (logotip) le-tega. Kljub znanju, ki ga imajo o zdravem načinu življenja, pa o tem ne razmišljajo preveč in se zanj tudi preveč ne potrudijo – zobe si umivajo le dvakrat na dan, roke umijejo le štiri- do šestkrat dnevno, niso telesno aktivni, neredno obiskujejo zdravnika, tako tudi zobozdravnika in ne zajtrkujejo. Anketirani učenci sicer menijo, da dovolj skrbijo za higieno, dnevno zaužijejo zadostno količino vode, občasno jedo solato in ne jedo prigrizka, imenovanega »Smoki«.  
Ključne besede: zdravje, projekt Zdrava šola, učenci, osnovna šola, Ptuj
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

27.
Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori)
Simona Škvarč, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Učenje izven učilnice: študija primera v 3. razredu pri pouku spoznavanja okolja (življenjski prostori) sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, praktični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljeno učenje izven učilnice, ki ga zaokroža izkustveno učenje. V praktičnem delu (izpeljanem v tretjem razredu Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova) je podrobna učna priprava Dobova in življenjski prostori v njej, ki izhaja iz teoretičnih spoznanj teoretičnega dela naloge, opisan je potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da takšen način dela zahteva od učitelja skrbnejšo pripravo, strokovno znanje, poznavanje učencev in zagotavljanje varnosti, za učence pa višjo motivacijo, iznajdljivost in timsko sodelovanje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, torej predtesta (izveden je bil 14 dni pred izvajanjem učnega sprehoda) in potesta (izveden je bil 14 dni po izvajanju učnega sprehoda). Ugotovljeno je, da učenci svoj kraj in življenjske prostore v njem dobro poznajo, so pa rezultati potesta višji.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, tretji razred, učni sprehod
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (2,88 MB)

28.
Uporaba in zasvojenost s pametnim telefonom v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki
Aljaž Jelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti povezave zasvojenosti s pametnim telefonom in z različnimi načini uporabe pametnega telefona z depresivnostjo, anksioznostjo, dimenzijama navezanosti, samospoštovanjem in samokontrolo. V raziskavi je sodelovalo 363 slovenskih študentov. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let. Uporabljeni so bili naslednji pripomočki: Lestvica zasvojenosti s pametnim telefonom – kratka verzija (SAS-SV), Lestvici procesne in socialne rabe (Process and social usage scales), Lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21), Vprašalnik odnosnih struktur (ECR-RS), Kratka lestvica samokontrole (BSCS) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da se depresivnost in anksioznost pozitivno povezujeta z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Nadalje se je izkazalo, da sta pomembna dejavnika pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo samospoštovanje ter anksioznost kot dimenzija navezanosti. Analiza mediacije je tudi pokazala, da imata procesna raba in samokontrola mediacijsko vlogo pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo. Podrobnejša analiza motivov uporabe pa je pokazala, da je za posameznike z višjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti ter nižjim samospoštovanjem manj značilna uporaba klicev in bolj značilen motiv eskapizma. Za posameznike z nižjim samospoštovanjem je tudi manj značilna uporaba tekstovnih sporočil, za posameznike, zasvojene s pametnim telefonom, pa je bolj značilno kontaktiranje drugih preko socialnih omrežij. Med zasvojenostjo s pametnim telefonom in socialno rabo smo prav tako odkrili pozitivno povezavo, vendar pa se socialna raba ne povezuje z drugimi faktorji, preučevanimi v naši nalogi. Med spoloma ali med starostnimi kategorijami ni bilo razlik v zasvojenosti s pametnim telefonom.
Ključne besede: uporaba pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, depresivnost, anksioznost, samokontrola, samospoštovanje, navezanost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,65 MB)

29.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, magistrsko delo

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

30.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 1.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici