SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

22.
Znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živali
Urška Bezjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste so vedno bolj pereč problem sodobnega sveta. V magistrskem delu smo se osredotočili na živali. Raziskovali smo, kakšna sta znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živali. Proučili smo različne odnose do živali po Kellertu in na podlagi tega izdelali spletni vprašalnik, ki ga je v celoti izpolnilo 361 ljudi.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste živali, znanje, odnosi, biotska invazija, biodiverziteta, domorodne vrste, širjenje, vplivi, ravnanje
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

23.
UMETNOST IN POLITIKA. MODERNISTIČNI KIPAR FRANCE GORŠE (1897-1986)
Anja Iskra, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava odnosa povojne slovenske politične oblasti do emigrantskega kiparja Franceta Goršeta, ki je zapustil domovino tik pred zaključkom druge svetovne vojne maja 1945. Njegova ideološka opredelitev je bistveno vplivala na nadaljnji potek življenja in umetniškega ustvarjanja, ki se je razlikovalo od predvojnih let. Leta 1972 je bila v Kostanjevici na Krki predvidena Goršetova retrospektivna razstava, s katero bi se slovenski javnosti prvič predstavil po odhodu iz domovine. Razstava je bila prepovedana, kar je vplivalo tudi na njegovo odločitev o morebitni vrnitvi v Slovenijo. Namen naloge je osvetlitev družbeno-političnega ozadja odnosa, ki ga je imela povojna oblast do emigrantskega kiparja Goršeta, in poglobitev znanja o umetniku in njegovem ustvarjalnem delu. Glavni viri za nalogo so bili ohranjeno arhivsko gradivo v obliki korespondence in uradnih dokumentov, strokovnih publikacij in pričevanja umetnikovih sodobnikov.
Ključne besede: France Gorše, slovensko kiparstvo, emigrantska umetnost, kulturna politika, nadzor umetnikov, Dolenjski kulturni festival
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (18,74 MB)

24.
MOTIVI ŠTUDENTOV UNIVERZE V MARIBORU ZA ODHOD NA ERASMUS MOBILNOST Z NAMENOM ŠTUDIJA V TUJINI NA PRIMERU IZBRANIH DRŽAV
Alenka Marušič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo s proučevanjem motivov študentov, ki so sodelovali v programu izmenjav Erasmus. Program Evropske komisije je nastal leta 1987 in študenti lahko opravijo del študijskih obveznosti z matične institucije na partnerski instituciji v tujini. Erasmus je največji in najbolj prepoznaven med evropskimi programi mobilnosti izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni. Mobilnim posameznikom omogoča, da razvijejo določene spretnosti, kot so znanje tujega jezika, prilagojenost evropskemu trgu dela, razumevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih razlik v evropskemu prostoru. Mobilnost prispeva k razvoju dobro izobraženih, odprto mislečih in mednarodno izkušenih ljudi (CMEPIUS 2010a, 2). Motivi študentov za odločitev za izmenjavo se razlikujejo od vsakega posameznika. Nekateri se odločijo za izmenjavo, ker menijo, da imajo tako več možnosti za zaposlitev, nekateri pa hočejo pridobiti novo izkušnjo v tujini, spoznati nove kulture.
Ključne besede: študenti, izobraževanje, mobilnost študentov, Erasmus, motivacija
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (2,19 MB)

25.
Varstvo človekovih pravic - EU in Svet Evrope
Nastja Trstenjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo človekovih pravic je v Evropi prepuščeno dvema organizacijama, to sta Svet Evrope, kot že od nekdaj ključni akter na področju človekovih pravic ter Evropska unija, ki na začetku svojega obstoja človekovim pravicam ni naklanjala posebne pozornosti, saj je bil prvotni smisel integriranja v njenem okviru predvsem gospodarski, temu pa je drugače danes, saj varstvu človekovih pravic daje vse več pomena. Naloga magistrskega dela je bila predvsem predstaviti vse vidike varstva človekovih pravic s strani obeh organizacij ter razmerje pristojnosti med njima. Vsaka od teh organizacij ima svoj dokument človekovih pravic, to sta Evropska konvencija o človekovih pravicah ter Listina EU o temeljnih pravicah, pri čemer se pravice, ki so v dokumentih zapisane bolj ali manj prekrivajo. Prav tako pod okriljem vsake organizacije deluje lastno sodišče, in sicer Evropsko sodišče za človekove pravice pod okriljem Sveta Evrope in Sodišče Evropske unije pod okriljem Evropske unije. V preteklosti sta ti najpomembnejši evropski sodišči delovali eno mimo drugega. Medtem ko se je ESČP vse bolj uveljavljalo kot najpomembnejši varuh človekovih pravic v Evropi, je luksemburško sodišče stremelo h kontinuirani graditvi Evropske unije, še zlasti na ekonomskem področju. Pozneje se je Sodišče EU v vse večji meri začelo ukvarjati tudi s človekovimi pravicami in sprejeti so bili akti, na podlagi katerih tudi EU zagotavlja njihovo varstvo. Ker se je zavedanje o pomembnosti varstva pravic tudi znotraj EU začelo vse večati, so se začele pojavljati ideje o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ideja se je začela uresničevati z Lizbonsko pogodbo, ki je določila pravno podlago za možnost priključitve in pristop omogočila. Kmalu po njenem sprejemu so se začela med Svetom Evrope in EU pogajanja, ki so pripeljala do sporazuma in osnovan je bil osnutek pogodbe o pristopu. Ko je SEU odločalo o njegovi skladnosti s Pogodbama, je ugotovilo nezdružljivost s pravom EU in pristop je bil začasno odložen. Ker pa omenjen pristop v skladu s Pogodbo o Evropski Uniji za EU ni samo možnost, temveč obveza, se bodo pogajanja v prihodnosti morala zaključiti v obliki, ki bo skladen s pravom EU in bo upošteval posebno naravo njenega pravnega reda. Na podlagi tega EU ne bo imela popolnoma enakega položaja kot ga imajo druge države podpisnice, saj je bil namreč Svet Evrope doslej le zveza držav. S tem, ko bi naj h Konvenciji pristopila nadnacionalna sui generis organizacija, se je odprlo specifično pravnopolitično vprašanje, na katerega bo uspešno odgovorjeno takrat, ko bo dorečen način, na podlagi katerega bo v Evropi prišlo do okrepljenega, skladnega ter kar je najpomembneje, učinkovitega varstva človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava zgoraj opisano, pri čemer je vsako poglavje bilo poskušano obravnavati v luči učinkovitega varstva pravic, saj pravica per se brez, da bi stanju de iure sledila ustrezna realizacija v praksi, kot vemo, ne bi imela pomena.
Ključne besede: Temeljne pravice, človekove pravice, učinkovito sodno varstvo, nadnacionalno sodno varstvo, Svet Evrope, Evropska Unija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Evropsko sodišče za človekove pravice, Sodišče Evropske Unije, Evropski komisar za človekove pravice, Evropski varuh za človekove pravice, Agencija EU za človekove pravice, pristop Evropske Unije k Evropski konvenciji za človekove pravice.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

26.
Državljanstvo Evropske unije v sodni praksi Sodišča Evropske unije
Sabina Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Državljanstvo Unije je institut, ki se je od uvedbe naprej vsebinsko spremenil in dopolnil predvsem z aktivnim delovanjem Sodišča EU. Čeprav ne gre zanemariti njegov postopni razvoj v zakonodaji EU vse odkar je leta 1993 bilo uvedeno, je prav Sodišče EU tisto, ki je (vsaj v določeni meri) pojasnilo vsebino državljanstva Unije. To je sicer tesno povezano z nacionalnim državljanstvom, kar izhaja že iz primarne zakonodaje in se kaže tudi v tem, da so države članice pristojne za določanje pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva, vendar pa ob tem še vedno morajo spoštovati temeljna načela EU. Prelomni korak v razvoju sodne prakse na področju državljanstva Unije in z njim tesno povezano pravico do prostega gibanja, je prinesla novejša sodna praksa z uvedbo merila dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic, ki so podeljene zaradi statusa državljana Unije. Pristop Sodišča EU namreč daje podlago za širšo uporabo prava EU. Merilo omogoča, da se v primerih, kadar bi bilo onemogočeno dejansko izvrševanje bistvene vsebine pravic, ali kadar bi bilo oteženo izvrševanje pravic državljana Unije, pravo EU lahko uporabi, čeprav ni podanega čezmejnega elementa. Takšen pristop Sodišča EU, kljub restriktivni razlagi, je sicer omogočil sklicevanje na pravo EU tudi v primerih, ki po prejšnjem pristopu z njim niso bili zajeti, vendar pa v ospredju še vedno ostaja problem obratne diskriminacije v povezavi s popolnoma notranjimi položaji in vprašanje razmerja s temeljnimi pravicami. Tako se tudi niso uresničili strahovi držav članic, da bi takšen pristop razširil področje uporabe prava EU. Vsekakor gre za področje, ki je z nacionalno zakonodajo držav članic tesno povezano, in ki bo v prihodnosti vplivalo predvsem na oblikovanje politike priseljevanja držav članic. To se kaže tudi v velikem številu intervencij držav članic v zadeve s področja državljanstva Unije, saj je državljanstvo institut in eden izmed pokazateljev suverenosti, ki se jim države članice niso pripravljene odpovedati v celoti. Tako je državljanstvo Unije predmet nenehnih sprememb, ki je v marsičem olajšalo življenje svojih državljanov, je pa za njegovo učinkovito varstvo potrebno vnesti več jasnosti, določnosti in predvidljivosti, zato da se bodo državljani Unije na te pravice z gotovostjo lahko zanesli.
Ključne besede: Pravo EU, državljanstvo, prosto gibanje in prebivanje, državljani tretjih držav, Direktiva 2004/38, popolnoma notranji položaji, obratna diskriminacija, temeljne pravice.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (916,75 KB)

27.
Fiduciarna cesija in izvršba
Nikita Zatler, 2017, magistrsko delo

Opis: Fiduciarna cesija je institut zavarovanja hibridne narave, s katerim preide terjatev, ki naj služi za zavarovanje, iz premoženjske sfere fiducianta v premoženjsko sfero fiduciarja. Gospodarski namen fiduciarne cesije je zavarovanje, zato se v primeru plačilne nesposobnosti kot ekonomski imetnik terjatve smatra fiduciant, in ne fiduciar. Na ta način se izravna prenos več pravne oblasti, kot pa je to nujno potrebno glede na namena tega instituta. Fiduciarna cesija se je razvila kot alternativa zastavni pravici. S odstopom terjatve v zavarovanje so se poskusile odpraviti določene pomanjkljivosti ureditve zastavne pravice na terjatvi. Glavna prednost fiduciarne cesije je njena neakcesorna narava, zaradi česar bo to pogosto primernejši institut zavarovanja, kot pa sama zastavna pravica. Fiduciarna cesija namreč omogoča, da fiduciar in fiduciant vzpostavita zavarovanje za terjatve, ki izvirajo iz njunega medsebojnega sodelovanja, pri čemer obstoj zavarovanja ni vezan na samo terjatev, ter ne preneha ob prenehanju zavarovane terjatve. Ker je fiduciarna cesija zavarovani terjatvi neakcesorna, bo zavarovanje obstajalo še naprej, vendar bo v mirovanju. Fiduciarna cesija omogoča tudi diskretnost poslovanja, saj se bo fiduciar razkril cessusu šele, če ob zapadlosti zavarovane terjatve le ta ne bo poravnana. S tem pa se odprejo tudi nekatere težave in pomanjkljivosti v zvezi s fiduciarno cesijo. S tiho fiduciarno cesijo bo fiduciar pogosto tvegal, da svoje zavarovanje izgubi. In čeprav fiduciarna cesija ni vezana na pogoj obvestitve dolžnika, se bo fiduciarju to splačalo storiti, kadar posluje s fiduciantom, ki mu ne zaupa najbolj. Čeprav se v primeru fiduciantove plačilne nesposobnosti, za uveljavljanje pravic iz fiduciarne cesije (ločitvena pravica in ugovor nedopustnosti izvršbe) zahteva strožja oblika sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje (notarski sporazum), lahko še vedno trdimo, da ima fiduciarna cesija več prednosti in ponuja zadovoljivo alternativo zastavni pravici na terjatvi. Ker je fiduciarna cesija kot institut zavarovanja v praksi in poslovanju subjektov veliko premalo izkoriščen institut, so s tem namenom v magistrski nalogi predstavljene določene situacije v katerih se utegnejo znajti subjekti, kadar jim kot sredstvo zavarovanja svojih terjatev služi fiduciarna cesija. Z osvetlitvijo problemov v praksi sem hkrati predstaviti določene rešitve na težave, s katerimi se subjekti srečajo v izvršilnem postopku.
Ključne besede: Fiduciarna cesija, odstop terjatve v zavarovanje, izvršilni postopek, zastavna pravica na terjatvi, sistem posredne pridobitve terjatve, rubež terjatve, prenos terjatve
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (869,07 KB)

28.
Davčna pravičnost
Anja Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (974,64 KB)

29.
Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (905,00 KB)

30.
Postopek prevzema d.d. - primerjalno slovensko in makedonsko pravo
Nikola Georgievski, 2017, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s postopkom in primerjavo prevzema delniške družbe v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljena je celotna normativna ureditev prevzemnega postopka v Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Maja leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem se je zavezala spoštovati evropsko zakonodajo in uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z evropsko. Makedonija je ob osamosvojitvi leta 1991 poudarila članstvo v Evropski uniji kot svoj strateški interes. Leta 2001 je ratificirala sporazum o stabilizaciji in asociaciji z državami članicami Evropske unije. S tem sporazumom se je zavezala postopoma uskladiti nacionalno zakonodajo z evropskimi pravili. Cilj prevzemne zakonodaje je zakonsko in učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic. Institut obvezne ponudbe omogoča manjšinskim delničarjem zapustiti ciljno družbo s tem, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Magistrsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena pravna ureditev prevzemov v Sloveniji, v drugem pa v Makedoniji. Tretji sklop je namenjen primerjavi slovenske in makedonske prevzemne zakonodaje.
Ključne besede: prevzem, postopek prevzema, makedonska prevzemna zakonodaja, slovenska prevzemna zakonodaja, prijateljski prevzem, sovražni prevzem, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (769,84 KB)

Iskanje izvedeno v 1.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici