SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

91 - 100 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
91.
Pridržek lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil
Sergeja Mevc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut pridržka lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil. Za lažje razumevanje instituta so skozi delo zajeti in obrazloženi tudi pojmi, ki so s pridržkom lastninske pravice povezani, in sicer lastninska pravica, posest, anticipiran posestni konstitut, cesija, pričakovalna pravica, prodajna pogodba, stečaj in izvršba. Pridržek lastninske pravice predstavlja posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec pridrži lastninsko pravico do celotnega plačila kupnine s strani kupca. Gre za obliko zavarovanja prodajalčevega položaja v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti. Posledica neplačila celotne kupnine s strani kupca namreč predstavlja upravičenje prodajalca, da s stvarnopravnim oziroma reivindikacijskim zahtevkom zahteva vrnitev stvari, ki jo je na podlagi prodajne pogodbe izročil kupcu. Pridržek lastninske pravice je namreč v funkciji zavarovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da je upnik tisti, ki ima pravico do izbire, ali zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari. Predmet lastninskega pridržka so lahko le premične stvari, pri nepremičninah pa se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja z drugimi sredstvi, predvsem s hipoteko. Za dogovor pridržka lastninske pravice med pogodbenima strankama ni potrebna notarska oblika, dogovorjen je lahko pisno ali celo ustno. Za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti kupčevim upnikom pa je predpisana strožja obličnost, in sicer oblika notarskega zapisa, vendar pa lahko okoliščina, da je bila prodajna pogodba, ki je vsebovala pridržek lastninske pravice, sklenjena brez notarske overitve določila, ki vsebuje pridržek lastninske pravice, vpliva le na veljavnost pridržka lastninske pravice, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja med strankama, ki je bilo veljavno izpolnjeno. Zaradi neprimernosti in nezadostnega zavarovanja, ki ga daje klasični pridržek lastninske pravice, je poslovna praksa izoblikovala izvedene oblike pridržka lastninske pravice, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskega pogodbenega prava. Sem sodi podaljšani pridržek lastninske pravice, ki je rezultat razvoja avtonomnega gospodarskega prava in ima, kljub temu da v pravnih redih držav ni zakonsko urejen, pomembno mesto v blagovnem prometu. Predstavlja situacijo, kjer prodajalec kupcu proda in izroči premično stvar, s čimer kupec pridobi upravičenje do nadaljnjega razpolaganja s stvarjo, hkrati pa se zaveže, da bo na prodajalca prenesel terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari tretjim. Naslednja izvedena oblika lastninskega pridržka, ki je odraz potreb poslovne prakse, je pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi. Prodajalec v tem primeru proda in izroči premično stvar kupcu, ki jo predela. Prodajalec in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov, kar se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. vi Izvedeno obliko pridržka lastninske pravice predstavljata tudi razširjeni pridržek lastninske pravice in preneseni pridržek lastninske pravice, ki ima dve pojavni obliki, in sicer nadalje izgovorjeni pridržek in priključeni pridržek. Bistvo pridržka lastninske pravice se torej kaže v razmerju med prodajalcem in drugimi upniki kupca, kadar kupec še ni poravnal celotne kupnine, saj lahko prodajalec svojo pravico uveljavlja tudi v stečaju. Ker slovenska insolvenčna zakonodaja ne ureja položaja pogodbenih strank pri pridržku lastninske pravice, kadar se začne stečajni postopek nad prodajalcem ali kupcem, se v tem primeru uporabijo splošna pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. Zaradi pravne narave pridržka lastninske pravice, ki je sklenjen pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine, preneha, ko kupec plača celotno kupnino.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, pričakovalna pravica, posestni konstitut, fiduciarna cesija, neposestno realno zavarovanje, magistrska dela
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

92.
Matrica in odtis v lesorezu
Danica Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Matrica in odtis v lesorezu sem besedilo razčlenila na tri dele. V prvem delu sem s teoretičnega vidika raziskala in opisala pojem lesorez v umetnosti, njegov razvoj in zgodovino. Svoje raziskovanje lesoreza skozi zgodovino sem zaključila z opisom petih umetnikov, ki so ustvarjalci sodobnega lesoreza. To so Štefan Galič, Thomas Klipper, Barthelemy Toguo, Bryan Nash Gill in Maria Bonomi. V drugem delu naloge sem opisala lasten odnos do lesa. Raziskala sem, kaj mi les v umetnosti nudi in kaj mi omogoča pri ustvarjanju. Lesorez se je skozi zgodovino počasi razvijal in danes nam omogoča različne pristope in tehnike obdelave lesa. Najprej sem predstavila lastna dela z vsebinskega in likovnega vidika. Nato sem skozi lastno doživljanje in izkušnje opisala postopek priprave lesene matrice in lesene tiskovne površine. Ključen pomen za pravilno pripravo matrico so imele izbira, priprava in obdelava lesa. Opisala sem tudi, na katere težave sem naletela in kako sem jih reševala. Tretji del naloge sem posvetila lastni razstavi. Potek razstave sem glede na svojo izkušnjo opisala z besedami, s spremnim besedilom na razstavi in s slikovnim gradivom. Z vprašalnikom in analizo vprašalnika sem na razstavi raziskala, kaj gledalca bolj pritegne kot končni izdelek, matrica ali odtis, ter katera tiskovna površina jih bolj prepriča – papir, furnir ali les.
Ključne besede: Lesorez, visoki tisk, zgodovina lesoreza, tehnike lesoreza, furnir, masiven les, matrica, odtis, tiskovna površina.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

93.
The legal and political challenges for the European Union migration policy - The case of the Republic of Bulgaria
Desislava Naydenova, 2017, magistrsko delo

Opis: Motivi za izbor teme izhajajo iz krize, v kateri se trenutno nahaja celotna Evropska Unija ter v zvezi s tem problemom imigrantska politika moje države - Bolgarije. Aktualnost teme je utemeljena na podlagi v zadnjih letih (zlasti v letih 2015 in 2016) povečanega migracijskega toka, ki postavlja na preizkušnjo vrednote evropske civilizacije (njeno humanost in solidarnost) ter dosežke prava Evropske Unije (enotni notranji trg s prostim gibanjem oseb, skupna imigrantska politika ob upoštevanju načel nevračanja in posredovanja ustrezne zaščite) in dosežke Šengenskega območja (ukinjanje mejne kontrole oseb, prevoznih sredstev in blaga).
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

94.
Učinkovitost predlog e-gradiva za osebe s posebnimi potrebami
Monika Ferk, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil izdelati priporočila za izdelavo e-gradiv za osebe s posebnimi potrebami ter izmeriti njihovo učinkovitost. V raziskavo smo vključili gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter osebe z motnjami avtističnega spektra. Vsako skupino smo predstavili in opisali njihove ovire pri procesu izobraževanja. Ugotovili smo težave glede dostopnosti e-gradiv in skušali poiskati rešitve na osnovi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Raziskava je vključevala pripravo priporočil za izdelavo e-gradiv na osnovi literature. Glede na priporočila smo izdelali prilagojene prototipe gradiv in jih z anketo ocenili za vsako skupino posebej. Rezultati so pokazali višjo stopnjo sprejetosti prilagojenega gradiva za vse opazovane skupine.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, posebne potrebe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, dostopnost
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

95.
Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanje
Iza Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Ključne besede: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 95; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

96.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

97.
Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besedilu
Barbara Strelec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Ključne besede: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 65; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1014,62 KB)

98.
Razrednik in razredne ure z vidika učencev
Ksenja Jovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Ključne besede: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

99.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Ključne besede: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

100.
Digitalni navigacijski instrument z dolgo avtonomijo
Gregor Hudin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen priročni digitalni navigacijski instrument, ki omogoča prikaz strani neba, časa, nadmorske višine in temperature. Njegov uporabniški vmesnik vsebuje le eno tipko, piskača in 12 digitalnih barvnih svetlečih diod. Omogočena je serijska komunikacija z računalnikom, konfiguriranje instrumenta prek krmilnih sporočil ter prikaz izmerjenih podatkov na računalnik. Razvili, sestavili in sprogramirali smo prototip instrumenta ter z meritvami preverili pravilnost njegovega delovanja.
Ključne besede: navigacija, digitalni instrument, vgrajeni sistem, senzor temperature in tlaka, magnetometer
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (6,63 MB)

Iskanje izvedeno v 2.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici