SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku
Dunja Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku.
Ključne besede: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Samoprijava v davčnem postopku
Maša Žehelj, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z institutom s področja davčnega prava, in sicer z davčno samoprijavo. Ta institut je bil v našo zakonodajo sprejet z novelo Zakona o davčnem postopku - ZdavP-2B, leta 2005. Urejen je v 55. in 63. členu ZDavP-2, zakon pa sicer samega pojma ne definira. V nalogi skušam ugotoviti, ali bi se oprostitev na prekrškovni ravni morala raztegniti tudi na kazensko pravo, s čimer bi se onemogočilo, da se zavezanec z uporabo instituta davčne samoprijave inkriminira za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotovljeno je bilo, da število davčnih samoprijav z leti, odkar je bil institut sploh sprejet v našo zakonodajo, narašča, s čimer se tudi polni proračun, ki se drugače ne bi.
Ključne besede: Davčno pravo, davčni postopek, davčna samoprijava, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Marija Umolac, 2017, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine. Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Ključne besede: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (997,96 KB)

5.
Ravnanje z odsluženim fotonapetostnim sistemom
Martin Špes, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Fotonapetostni sistemi s pomočjo svojih komponent pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, posledično tudi zaradi tega, ker koristijo energijo iz obnovljivih virov. Zaradi specifike fotonapetostnega modula nastopijo težave, ko ta konča kot odpadek, saj so njegovi postopki recikliranja precej dragi in zahtevni. V magistrskem delu je predstavljen celoten fotonapetostni sistem, njegove komponente in njegove možnosti recikliranja. Analizirano je stanje slovenskega fotonapetostnega trga in stanje na področju slovenske zakonodaje, ki zajema odpadne fotonapetostne module. Na podlagi analize o stanju slovenskega fotonapetostnega trga je podana ocena o količinah odpadnih fotonapetostnih modulov, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih letih. Da bi odsluženim fotonapetostnim modulom povečali dodano vrednost, smo predstavili idejo, da fotonapetostne module povežemo s krožnim gospodarstvom.
Ključne besede: fotovoltaika, fotonapetostni sistem, zakonodaja, recikliranje, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 16.01.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih
David Armič, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje zasebnega varovanja je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV, 2011), ki ureja pravice in dolžnosti različnih subjektov zasebnega varovanja. Ključni akter zasebnega varovanja so zasebni varnostniki. To so osebe, ki neposredno opravljajo naloge zasebnega varovanja in lahko pri svojem delu uporabljajo ukrepe, določene v ZZasV (2011). V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje imajo študenti Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih in predvsem, kako se je to spremenilo od leta 2003 do 2017. V raziskavi iz leta 2003 (Nalla, Meško, Sotlar in Bodiroža, 2004) so obravnavana vprašanja o strokovnosti in naravi dela varnostnikov, ki smo jih uporabili tudi v naši raziskavi (2017) in tako pridobili podatke za primerjavo ugotovitev obeh raziskav. Za leto 2017 smo s preverjanjem hipotez ugotovili, da študenti FVV menijo, da varnostniki svojega dela ne opravljajo zelo profesionalno, da ni razlike v mnenju med študenti in študentkami ter da imajo študenti s pozitivnimi izkušnjami z varnostniki boljše mnenje o njih kot tisti z negativnimi izkušnjami. V primerjavi z letom 2003 študenti FVV v letu 2017 zasebne varnostnike vidijo kot enako profesionalne, na drugi strani pa se jim njihovo delo zdi bolj pomembno, koristno in zahtevno (»narava dela varnostnikov«). Mnenje o profesionalnosti varnostnikov se torej ni izboljšalo, medtem ko se je mnenje o naravi dela izboljšalo, sprememb splošnega mnenja o varnostnikih pa ni mogoče ugotoviti. Lahko trdimo le, da se splošno mnenje o varnostnikih ni poslabšalo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, študenti, mnenja, magistrska dela
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
Komparativna analiza osnovnošolskega sistema Slovenije, Hrvaške in Črne gore
Nikolina Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Slovenija, Hrvaška in Črna gora so države, ki so bile do razpada v začetku 90. let prejšnjega stoletja del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Danes so samostojne in neodvisne države z lastnim političnim sistemom in pravnim redom. V magistrskem delu sem primerjala sistemske rešitve, ki so jih te države po osamosvojitvi razvile na področju ureditve osnovnega šolstva. Razumevanje današnje situacije je tesno povezano z razumevanjem zgodovinskega ozadja, zato sem najprej preučila, kakšen je bil osnovnošolski sistem teh držav pred 1. svetovno vojno, ko so bile razlike med njimi največje, in potem v obdobju med obema vojnama, ko je življenje v stari Jugoslaviji prineslo tudi poenotenje šolske zakonodaje. Nadaljevala sem s prikazom temeljnih skupnih značilnosti jugoslovanskega šolskega sistema v obdobju socialistične družbene ureditve po 2. svetovni vojni do razpada države. Posebno pozornost sem namenila političnemu ozadju in kontekstu razpada države. V osrednjem delu raziskave sem primerjala tiste sistemske rešitve v šolstvu, ki se bistveno razlikujejo od rešitev v bivši državi. Zaključujem s sklepom, da je vsak vzgojno-izobraževalni sistem v vseh treh državah na svoj način poseben ter da vse države glede na svoje zmožnosti poskušajo izboljšati svoj vzgojno-izobraževalni sistem, zlasti osnovnošolski. Pri tem moram omeniti, da je črnogorski osnovnošolski sistem zelo podoben slovenskemu, ker slednji pravzaprav predstavlja vzor črnogorskemu osnovnošolskemu sistemu.
Ključne besede: osnovnošolski sistem, zgodovinsko ozadje, primerjava, sistemske rešitve v šolstvu
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjem
Simona Kapl, 2017, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

10.
Osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo in izgorelost: raziskava pri študentih
Nina Mohar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ena od posledic današnjega (pre)hitrega tempa življenja je tudi izgorelost. O izgorelosti med zaposlenimi je na voljo kar veliko literature, nas pa v tej magistrski nalogi zanima, kako je z izgorelostjo pri študentih. Želeli smo raziskati, ali nekatere značilnosti študija (povprečna študijska ocena, letnik študija, študentsko delo) in specifične osebnostne značilnosti (perfekcionizem, ekstravertnost, nevroticizem, ruminacija, refleksija) napovedujejo izgorelost pri študentih, hkrati pa raziskati tudi to, ali izgorelost pri študentih napoveduje težave s pozornostjo (slabšo pozornost, več kognitivnih spodrsljajev). Vzorec naše raziskave zajema 221 študentov iz različnih slovenskih fakultet, od katerega je 83,7 % žensk. Udeleženci so stari od 18 do 27 let. Zastavljene hipoteze smo preverili z regresijsko analizo. Rezultati naše študije pokažejo, da preučevane značilnosti študija ne napovedo izgorelosti pri študentih statistično pomembno, nasprotno pa osebnostne značilnosti nevroticizem, perfekcionizem in ekstravertnost, statistično pomembno napovedujejo izgorelost pri študentih. Ugotovili smo tudi, da izgorelost pri študentih napoveduje slabšo pozornost in večje število kognitivnih spodrsljajev. Naša raziskava ima kljub nekaterim pomanjkljivostim veliko aplikativno vrednost, saj lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnje študije, hkrati pa tudi kot osnova za načrtovanje intervencij preventive in kurative izgorelosti pri študentih ter preventive izgorelosti pri zaposlenih.
Ključne besede: izgorelost, študentje, osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo, značilnosti študija
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 1.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici