| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbujanje razvoja slepih in slabovidnih dojenčkov in malčkov s pomočjo tipnih knjig in malega prostora
Katja Kovačič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodnje otroštvo zajema prva tri leta otrokovega življenja in je ključnega pomena pri razvoju vsakega posameznika. V tem času se postavljajo temelji za nadaljnji razvoj na vseh področjih (motorični razvoj, zaznavni razvoj, kognitivni razvoj in govor, socialni razvoj …). Pomembno je, da starši otrokom v tem obdobju otrokom zagotavljamo ustrezne spodbude in okolje prilagajamo tako, da v kar največji meri razvijajo svoje potenciale. Enako velja tudi za slepe in slabovidne dojenčke in malčke. Zaradi okvare vida moramo pri njih sistematično razvijati ostala čutila, da lahko s pomočjo kompenzacijskih strategij dosegajo enake cilje in rezultate, kot polnočutni otroci. Njihov razvoj lahko spodbujamo ob pomoči prilagojenih pripomočkov. Najbolje je, da učenje in raziskovanje sveta okoli njih poteka preko igre. Pri tem si lahko učinkovito pomagamo s tipnimi knjigami, prilagojenimi najmlajšim otrokom, in z malim prostorom, v okviru katerega otrok aktivno raziskuje okolico. Oba pripomočka vplivata na razvoj grobe in fine motorike, orientacije in koordinacije, na trening čutil, krepitev pozornosti in vztrajnosti, širjenje besednega zaklada in pojmovno zavedanje.
Ključne besede: slepi, slabovidni, tipne knjige, mali prostor, pristop aktivnega učenja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,49 MB)

2.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Ključne besede: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke
Marija Mitrović, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

4.
Gledalec, objekt in prostor: Instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem
Deja Bečaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Instalacija je umetniška zvrst, kjer gre za obsežna dela, ki se lahko širijo skozi več prostorov. Njena temeljna značilnost je, da morajo za »izgradnjo« umetniške celote sodelovati trije elementi: gledalec, objekt in prostor. Nanjo je vplivalo zlasti minimalistično kiparstvo, ki je od gledalca zahtevalo, da v svojem obravnavanje umetnine upošteva tudi prostor okoli predmeta. Nastali so ambienti, ki jih je pri nas prva ustvarjala Dragica Čadež (1940–). Ambient je za razliko od instalacije omejen na manjši prostor in je delil okolje z ostalimi predmeti, ki niso bili del postavitve. V osemdesetih in devetdesetih letih so tudi pri nas galerije postavitvam odrejale vse večje prostore, pogoste pa so bile tudi instalacije, ki so se razprostirale preko več sob. V devetdesetih letih so se umetniki začeli odmikati od institucij striktno namenjenim za razstave, hkrati pa je raslo zanimanje za ekološka vprašanja. Ustvarjali so postavitve v naravi (zlasti v sklopu projektov Kipi v vrtu in Štirje letni časi) in site-specific instalacije, ki za razliko od instalacije popolnoma izgubijo smisel, če jih premaknemo. Instalacija ostaja ena najbolj priljubljenih umetniških zvrsti, vendar zaradi poimenovanja, ki se ga pogosto enači z zgolj postavitvijo umetnine na določeno mesto, prihaja do zmede v obravnavanju instalacije kot samostojne umetniške zvrsti.
Ključne besede: instalacija, ambient, site-specific instalacija, instalacija na Slovenskem, aktivacija gledalca, postavitve v naravi
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

5.
Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Karin Šmid, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Ključne besede: Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidne
Tamara Šuc, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

7.
Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoli
Anja Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Identifikacija in analiza pomanjkljive kode v spletnih rešitvah
Tjaša Heričko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali področje pomanjkljive kode v spletnih rešitvah, ki temeljijo na programskem jeziku JavaScript. Izvedli smo sistematični pregled literature, s katerim smo raziskali programske metrike in orodja, ki se uporabljajo za identifikacijo pomanjkljive kode. Analizirali in izbrali smo primerna orodja za pridobivanje vrednosti programskih metrik. Za petindvajset odprtokodnih spletnih rešitev, razvitih v programskem jeziku JavaScript, smo z izbranimi orodji ESLint, JSHint in SonarJS pridobili metrične vrednosti in jih medsebojno primerjali. Empirični podatki, pridobljeni z analizo izbranih spletnih rešitev, nakazujejo na precejšnja odstopanja in razlike v rezultatih ob uporabi različnih orodij.
Ključne besede: programska oprema, spletne rešitve, pomanjkljiva koda, programske metrike, JavaScript
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

10.
Analiza uspešnosti optične prepoznave elementov bpmn
Slavica Jagečić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja postopek izdelave modela za prepoznavo ročno risanih BPMN elementov ter pridobitev rezultatov (%) uspešnosti njihove prepoznave. Za pomoč pri razvoju modela za prepoznavo elementov BPMN smo uporabili ogrodje TensorFlow. Opravili smo pregled literature, predstavili obstoječe rešitve, razvite na podlagi optične prepoznave in strojnega učenja. Razložili smo osnovne gradnike BPMN (standard BPMN 2.0.) in nekatere od teh elementov vključili v proces analize uspešnosti razpoznave s pomočjo mobilne aplikacije, izdelane v okviru naloge in razvite v okolju Angular.js, v katero smo vključili izdelani TensorFlow model, ki je zmožen prepoznavati BPMN elemente. V analizi smo zapisali ugotovitve, ki smo jih pridobili v raziskovalnemu delu na podlagi vprašalnikov. Ugotovitve, pridobljene v analizi, so pokazale da je mobilna aplikacija zmožna prepoznavati določene elemente BPMN, vendar ne vseh. Prav tako smo podali smernice za nadaljnje delo.
Ključne besede: BPMN, OCR, strojno učenje, TensorFlow
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

Iskanje izvedeno v 1.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici