| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenian Chemistry Teachers' Understanding of Project-based Learning
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Project-based learning (PBL) is a teaching method through which students gain knowledge and skills while working on a project for an extended period of time. They investigate and respond to an authentic, engaging, and complex problem. The popularity of PBL is constantly rising. However, PBL is hard to understand and therefore harder to implement in schools. In the master's thesis we wanted to understand how Slovenian chemistry teachers understand PBL, and how do they implement it in their teaching of chemistry or chemistry related subjects. We created a questionnaire on Google forms and distributed it to chemistry teachers of all Slovenian lower secondary schools and general upper secondary schools. We gathered 130 answers, out of which 95 were teachers who teach in lower secondary schools and 35 who teach in general upper secondary schools. According to the results, teachers barely understand PBL. A majority of teachers are convinced that they use PBL, when the results show that in practice they do not. Project-based learning is often confused for problem-based learning, which is the main confusion for the teachers. Our respondents believe that, because of extensive curriculum and lack of time, it is not possible to fully implement PBL in Slovenian schools.
Ključne besede: project-based learning, teachers, chemistry, understanding
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Razširjanje veznih funkcij posplošenih inverznih zaporedij
Katarina Domjan, 2020, magistrsko delo

Opis: V topologiji se je pojavil naslednji odprti problem: Če imamo dano neprazno zaprto podmnožico kartezičnega produkta števno neskončno nepraznih kompaktnih metričnih prostorov, ali sta naslednji trditvi ekvivalentni? 1. Obstajajo zaprti pod prostori zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in navzgor pol zvezne več lične funkcije, ki pripadajo tem zaprtim pod prostorom, tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh zaprtih pod prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih več ličnih funkcij. 2. Obstajajo navzgor pol zvezne več lične funkcije zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih funkcij. V uvodnem poglavju magistrskega dela se definirajo osnovni pojmi metričnih prostorov, topoloških prostorov, povezanosti in kompaktnosti le-teh ter kontinuumov. Dokažejo se osnovne lastnosti. V drugem poglavju se spozna pojem inverznih zaporedij in inverznih limit enoličnih ter več ličnih funkcij. V tretjem poglavju se dokažejo glavni rezultati, ki rešijo odprt problem v pozitivno. V četrtem poglavju se spozna krepka in šibka L-razširitvena lastnost posplošenih inverznih zaporedij kot posledica glavnih rezultatov tretjega poglavja in se podrobneje dokaže lastnost krepke in šibke surjektivne razširitvene lastnosti.
Ključne besede: Metrični prostor, topološki prostor, kontinuum, kompaktnost, posplošeno inverzno zaporedje, posplošena inverzna limita, razširitvene funkcije, šibka surjektivna razširitvena lastnost, krepka surjektivna razširitvena lastnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (478,16 KB)

3.
Število kromatične stabilnosti povezav
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo število kromatične stabilnosti povezav grafa $G$. Najprej definiramo osnovne pojme teorije grafov in dokažemo nekaj lastnosti števila kromatične stabilnosti povezav. Opišemo grafe Mycielskega, njihovo konstrukcijo ter dokažemo, da je kromatično število grafa Mycielskega $M(G)$ za ena večje od kromatičnega števila grafa $G$. Nato se osredotočimo na število kromatične stabilnosti povezav posebnih družin grafov. Raziskujemo disjunktno unijo grafov, kartezični produkt, spoj grafov ter posebne družin grafov, ki jih dobimo s spojem nekaterih družin grafov. V nadaljevanju opišemo meje števila kromatične stabilnosti povezav. Dokažemo več spodnjih in zgornjih mej za $es_{\chi}(G)$. Osredotočimo se tudi na rezultate tipa Nordhaus-Gaddum in dokažemo zgornjo mejo za vsoto števila kromatične stabilnosti povezav grafa $G$ in njegovega komplementa $\overline{G}$. Nazadnje raziskujemo grafe z $es_{\chi}(G)=1$. Dokažemo, da je $es_{\chi}(G)=1$ natanko tedaj, ko je vezano kromatično število enako $1$. Še več, predstavimo več potrebnih pogojev za graf $G$ z $es_{\chi}(G)=1$.
Ključne besede: število kromatične stabilnosti povezav, kromatično število, dvodelni grafi, kartezični produkt grafov, grafi Mycielskega, neenakost tipa Nordhaus-Gaddum, vezano kromatično število
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 15; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Izolacija in karakterizacija bakterije Clostridium difficile iz rečnih sedimentov
Jan Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Po Gramu pozitivna anaerobna bakterija Clostridioides (Clostridium) difficile je pogosta povzročiteljica bolnišničnih črevesnih okužb. V zadnjih letih se povečuje število okužb v domačem okolju pri populaciji, ki je bila v preteklosti prepoznana po nizkem tveganju za okužbo. Bakterija tvori odporne endospore, ki ji omogočajo preživetje zunaj gostitelja. Okolje predstavlja enega od možnih rezervoarjev C. difficile. Namen naše naloge je bil raziskati pogostnost bakterije C. difficile v rečnem sedimentu. Vzorčeno je bilo na treh lokacijah vzdolž reke Drave v jesenskem in zimskem letnem času. Skupno je bilo nabranih 6 vzorcev v duplikatih, prisotnost spor bakterije C. difficile je bila dokazana na vseh lokacijah in v vseh vzorcih. Iz vseh vzorcev je bilo osamljenih 335 izolatov C. difficile, ki so bili z metodo PCR-ribotipizacije uvrščeni v 26 različnih PCR- ribotipov. Prevladujoča PCR-ribotipa sta bila 001/072 (29,9 %) in 014/020 (15,5 %), ki sta oba toksigena in sta pogosto povzročitelja okužb pri hospitaliziranih bolnikih v bližnji bolnišnici ter v Sloveniji in v svetu nasploh. Skupno je zgolj 8 PCR-ribotipov pripadalo netoksigenim izolatom, kar predstavlja 30,8 % vseh izolatov. Naši rezultati kažejo, da je rečni sediment bogat rezervoar endospor C. difficile in zaradi visokega deleža toksigenih sevov lahko predstavlja vir okužbe z bakterijo C. difficile.
Ključne besede: Clostridioides difficile, okoljski vzorci, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah
Kim Fijok, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Struktura populacije in značilnosti rastišča severne linejevke (Linnaea Borealis L.) v Sloveniji
Sabina Povhe, 2020, magistrsko delo

Opis: Severna linejevka (Linnaea borealis L.) je avto-inkompatibilna klonalna vrsta s cirkumborealno razširjenostjo. V Sloveniji ima samo eno znano rastišče na mrazišču v Soteski pri Bohinju. Zaradi redkosti je bila uvrščena na rdeči seznam Slovenije kot prizadeta vrsta. Kljub visoki stopnji zavarovanosti vrste, raziskav o njenem stanju primanjkuje. V letu 2014 smo celotno rastišče pregledali in določili lokacije posameznih zaplat genetov in rametov. Postavili smo 10 trajnih popisnih ploskev (1 m x 1 m), znotraj katerih smo dve sezoni zapored spremljali cvetenje, plodenje ter rast poganjkov. Na rastišču smo izmerili kemijsko reakcijo (pH) tal ter postavili štiri merilne postaje, ki so 15 mesecev zbirale podatke o temperaturi v tleh, na površini tal ter 12 cm nad tlemi. Peta postaja je bila postavljena v gozd v neposredni bližini rastišča. Popisali smo spremljevalne rastlinske vrste v drevesni, grmovni, zeliščni in mahovni plasti ter za popisane vrste poiskali vrednosti Ellenbergovih indeksov. Linejevka se na rastišču razrašča heterogeno, zaradi česar smo sklepali, da na njem obstajajo mikroklimatske razlike. S popisom rastlinskih vrst na rastišču in na osnovi Ellenbergovih indeksov smo dobili vpogled v abiotske ter biotske razmere rastišča, ki so podobne razmeram na drugih rastiščih te vrste. Glavna razlika je, da linejevka raste pri nas na nižji nadmorski višini v pasu bukovega gozda. Iz podatkov o številu cvetov ter plodov smo izračunali uspeh spolnega razmnoževanja. Linejevka še ni popolnoma izgubila možnosti spolnega razmnoževanja, vendar je uspeh izredno nizek (< 10 %). Slednje v kombinaciji s podatki o razrasti kaže na to, da se vrsta pri nas razmnožuje predvsem klonalno. Z meritvami temperature smo dobili vpogled v mikroklimatske razmere na rastišču ter na potencialni vpliv strukture rastišča na razrast linejevke po njem. Kaže se, da obstoj vrste pri nas pogojuje ravno tamkajšnje mrazišče, ki ji ustvarja ugodno mikroklimo. Zaradi okrnjenega spolnega razmnoževanja je prihodnost populacije severne linejevke v Sloveniji vprašljiva. Z našo raziskavo smo naredili podlago za nadaljnje študije ter sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki bodo potencialno potrebni za ohranitev vrste pri nas.
Ključne besede: klonalnost, avto-inkompatibilnost, uspeh spolnega razmnoževanja, mikroklima, mrazišče, Soteska pri Bohinju
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

8.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

9.
Potrditvena pristranskost v forenziki
Lina Rižnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 26; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 2.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici