SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobivanje transglutaminaze iz bakterije streptomyces platensis
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Streptomyces platensis je bakterija iz rodu Streptomyces. V rod Streptomyces spadajo nitaste bakterije, ki jih najdemo v prsti. Bakterije Streptomyces uspevajo pri pH 6,5 – 8,0 in v temperaturnem območju med 25 °C in 35 °C. Za S. platensis je značilna proizvodnja zunajceličnih encimov, ki se uporabljajo za industrijske namene. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti kako sprememba pH v celični suspenziji S. platensis vpliva na maso celic S. platensis, aktivnost encima transglutaminaza in koncentracijo skupnih proteinov v bakterijski suspenziji S. platensis. Celično suspenzijo S. platensis smo inkubirali v inkubacijskem stresalniku 8 dni pri temperaturi 28 °C in ob rahlem stalnem stresanju. Naredili smo 3 izvedbe, pri katerih smo v procesu inkubiranja celične suspenzije S. platensis spreminjali pogoje pH. Pri vseh 3 izvedbah inkubiranja celične suspenzije S. platensis v odvisnosti od inkubacijskega časa smo ugotovili, da medtem ko se je pH celične suspenzije zniževal, so koncentracija proteinov, aktivnost transglutaminaze in prirast suhe mase celic naraščale. Po treh različnih izvedbah se je izkazalo, da je za gojenje celične suspenzije S. platensis najugodnejši začetni pH 6,7 in inkubiranje pri temperaturi 28 °C ob rahlem stresanju ter brez dodatnega spreminjanja pH. Spreminjanje oziroma uravnavanje pH na začetku procesa ali med celotnim procesom inkubiranja celične suspenzije S. platensis ni ugodno za uspešno gojenje bakterije S. platensis, saj se celoten proces pospeši in bakterije hitreje propadejo.
Ključne besede: S. platensis, aktivnost transglutaminaze, koncentracija proteinov, pH, masa celic.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (3,08 MB)

2.
Stanovanjsko območje znanstvenega parka Tezno
Jure Glušič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Maribor je predstavljal v obdobju od konca prve svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije eno najpomembnejših industrijskih mest v nekdanji Jugoslaviji. Mestna četrt je nekoč zaznamovala industrijska proizvodnja, danes pa zaradi družbeno-gospodarskih sprememb potrebuje novo rešitev. Magistrsko delo obravnava območje obstoječega bolšjega sejma, ki predstavlja vstopni del in središče cone Tezno. Nov predlog zasnove na enem mestu združuje in povezuje umestitev znanstvenega centra z umetnostjo in ateljeji ter prostori za nove podjetniške ideje z novim stanovanjskim kompleksom, ki vključuje območje za rekreacijo, raznolike spremljevalne dejavnosti in otroški vrtec. Idejna zasnova tehnološkega parka in stanovanjskega kompleksa sledi načelom trajnostnega razvoja, predstavi nove koncepte bivanja za sodobnega uporabnika ter ustvarja prostore za kakovostno bivanje.
Ključne besede: industrijska cona, cona Tezno, trajnostni razvoj, znanstveni park, bivanje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (182,86 MB)

3.
Izbira novih kadrov s pomočjo odločitvenega modela
Nataša Jevšnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali problematiko izbire novih kadrov v podjetju. Razvili bomo model za pomoč pri odločanju izbire novih kadrov, kjer bomo upoštevali vse bistvene elemente razvoja kadrov. Pri izgradnji hierarhičnega modela kriterijev za izbiro novih kadrov se bomo osredotočili na tiste elemente, ki so ključni za izbor kandidata. Razvili bomo model, ki bo informacijsko podprt model s programom DEXi, programom za večparametrsko odločanje. Model bo pripomogel k takojšnjemu vpogledu, zakaj je med primernimi kandidati nek kandidat primernejši od drugega. Na konkretnem primeru bomo pokazali možnost uporabe informacijskih orodij v samem procesu zaposlovanja in pri selekcijskem postopku. Prikazati želimo takšen model, ki nam bo dal najbolj jasne in zanesljive rezultate. Model bomo aplicirali na konkretnem primeru. Poskusili bomo tudi ugotoviti, kako in na kakšen način izvesti vrednotenje in ocenjevanje ter kateri so tisti kriteriji, ki so pri oceni posameznih kandidatov najpomembnejši. Nove sodelavce je potrebno izbrati po natančno določenih selekcijskih postopkih. Zato bomo izdelali model, ki nam bo pomagal pri selekciji, razporejanju in vrednotenju kadrov. S pomočjo modela bomo tako prišli do cilja, ki vključuje transparenten izbor kadra, vstop v delovni proces in nato stalno spremljanje razvoja izbranega kandidata.
Ključne besede: Proces zaposlovanja, analiza delovnega mesta, sistem za podporo odločanju, odločitveni modeli, DEXi
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (5,54 MB)

4.
Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

5.
Nadzor izdelovalnih procesov v maloserijski proizvodnji
Denis Dobranić, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava nadzor kakovosti procesa izdelave izdelka hladilne plošče v podjetju z maloserijsko proizvodnjo. Na primeru izdelka je analizirana trenutna organiziranost podjetja pri nadzorovanju procesov in spremljanju stroškov kakovosti. Na podlagi te analize so podani predlogi sprememb organizacije sistema nadzora procesov v podjetju in spremljanja stroškov slabe kakovosti. Namen predlogov je izboljšanje sistema vodenja kakovosti podjetja ter ureditev spremljanja stroškov kakovosti v podjetju.
Ključne besede: kakovost, stroški kakovosti, nadzor procesa, izboljšave procesov
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (6,28 MB)

6.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Ključne besede: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (11,49 MB)

7.
Optimizacija konzolnega nosilca
Amadej Oparenović, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Z napredkom optimizacijskih algoritmov se inženirji soočajo z novimi orodji, ki jim omogočajo načrtovanje učinkovitejših naprav, v katerih se nahaja optimalna količina materiala. Izdelki, ki so izdelani iz visokotrdnostnih materialov s postopki aditivnih tehnologij, nam omogočajo, da so naprave učinkovitejše in lažje, kar je zelo pomembno tako v letalski industriji, kot tudi na ostalih področjih. V magistrskem delu, je obravnavanih več optimizacijskih modelov z različnimi robnimi pogoji, primerjava rezultatov, izbira modela ter priprava geometrije na izvoz. Magistrsko delo dokazuje, da z uporabo optimizacijskih algoritmov lahko dosegamo velike prihranke materiala ter optimiziramo porazdelitve napetosti v materialu.
Ključne besede: ProTOp, Abaqus, Topološka optimizacija, Nosilec
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (5,80 MB)

8.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Ključne besede: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (3,79 MB)

9.
Morfometrična variabilnost mandibule pri vrtnih voluharicah rod terricola
Maša Kladnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala medvrstno variabilnosti v velikosti in obliki mandibule pri štirinajstih vrstah voluharic iz rodu Microtus ter geografsko variabilnost vrste Microtus subterraneus. V analizo je bilo vključenih 635 mandibul. Analizo sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije, na osnovi 13 oslonilnih točk, katere sem določila na labialni strani posamezne mandibule. Analizo morfološke variabilnosti med spoloma sem izvedla pri vrstah, kjer je bila zastopanost vsakega od spolov večja od 10 osebkov. Sekundarni spolni dimorfizem (SSD) v velikosti sem analizirala s t-testom, SSD v obliki pa z multivariatno analizo variance – MANOVA. Razlika ni bila signifikantna, niti v velikosti niti v obliki, zato sem spola obravnavala združeno. Medvrstno variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance oziroma F-testom, ki je bil visoko signifikanten: F 13, 621= 145,16 p<0,0001. S posteriornim testiranjem sem preverila razlike med posameznimi pari vrst. Iz rezultatov je razvidno, da se je 14 vrst voluharic statistično značilno razlikovalo v centroidni velikosti mandibule. Najmanjši so bili osebki M. subterraneus in M. daghestanicus. Nekoliko večji od povprečja so bili predstavniki vrst M. pyrenaicus in M. duodecimcostatus. Preostale vrste so izkazale podobne vrednsoti CS. Variabilnost oblike sem analizirala z multivariatnim F-testom. Vrednosti skorov za prvih deset glavnih komponent so predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Vrednost testa je bila visoko signifikantna – Wilksonova lambda je znašala 0,071; F 130, 4912 =14,85; p<0,0001. Po obliki sta si bili najbolj podobni vrsti M. liechtensteini in M. daghestanicus. Geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule sem analizirala pri osmih geografskih vzorcih M. subterraneus. Variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance. Rezultati izkazujejo delitev v dve jasno prepoznavni velikostni skupini. Telesno manjšo skupino so sestavljali vzorci iz centralne Evrope (Avstrija in Nemčija), telesno večjo skupino pa vzorci iz Makedonije in Turčije. Analiza variance je bila visoko signifikantna F7, 222=28,85; p<0,0001. Le med vzorci, najdenimi v dveh nemških zveznih deželah - Porenje in Bavarska ni bilo zaznati signifikantnih razlik. Razlike v obliki sem preverjala z diskriminantno analizo. Rezultati so razvrstili vzorce v tri skupine. Prvo skupino so tvorile makedonske živali, v drugo sta uvrščena turška vzorca, v tretji so združeni avstrijski in nemški vzorci.
Ključne besede: Microtus, Terricola, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, mandibula, oslonilna točka
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,36 MB)

10.
Test dobičkonosnosti pri razvoju mešanega življenjskega zavarovanja
Sara Čoh, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana različna življenjska zavarovanja, pri katerih je višina premije določena s pomočjo tablic smrtnosti. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in uporabni del. V teoretičnem delu so najprej opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. Predstavljeno je tudi teoretično ozadje življenjskih zavarovanj s stališča smrtnosti in naključnih dogodkov. Opisan je začetek razvoja tablic smrtnosti, njihova konstrukcija in osnovne funkcije. Poleg slovenskih tablic smrtnosti so obravnavane tudi angleške tablice smrtnosti, ki so ločene za kadilce in nekadilce. Definiran je splošni model življenjskih zavarovanj, s pomočjo katerega so določena poljubna življenjska zavarovanja, pri katerih se ustrezno spreminjata funkcija dobička in diskontna funkcija. Poleg neto in bruto premij so obravnavane tudi matematične rezervacije. V uporabnem delu magistrskega dela je razvit model mešanega življenjskega zavarovanja za obdobje 20 let. Uporabljene so novo konstruirane tablice smrtnosti za Slovenijo, ki so dobljene iz angleških tablic smrtnosti. Izračun verjetnosti smrti je odvisen od verjetnosti smrti kadilcev in nekadilcev, ločeno za posamezni spol. Poleg opisa testa dobičkonosnosti so predstavljene tudi predpostavke, na podlagi katerih je test narejen. Poslovna strategija zavarovalnice je določena na podlagi različnih scenarijev.
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, mešano življenjsko zavarovanje, komutacijska števila, tablice smrtnosti, test dobičkonosnosti
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (638,70 KB)

Iskanje izvedeno v 1.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici