SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Numerična analiza vpliva turbulentnega toka na obnašanje alg
Urška Žibert, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: O obnašanju alg v turbulentnem toku še ni bilo narejenih veliko raziskav, vendar ima njihovo proučevanje vedno večji pomen zaradi škodljivosti cvetenj na okolje. Pričujoča raziskava je bila usmerjena v raziskavo obnašanja alg v turbulentnem toku in kvantifikacijo rezultatov s statističnimi orodji. Uporabljena metoda dela je bila numerični model Vreteno DNS, ki se je do sedaj uporabljal le za nežive delce. Za posamezne primere simulacije sta bili izbrani algi Microcystis flos-aquae in Planktothrix rubescens. Obravnavali smo tri primere: posamezne celice okroglih alg Microcystis flos-aquae, kolonije po 100 celic alg Microcystis flos-aquae in paličaste alge Planktothrix rubescens. Alge so bile modelirane kot togi delci s sferično obliko oziroma aproksimirane z elipsoidom. Alge smo modelirali v turbulentnem toku v kanalu, kjer je bilo strižno Reynoldsovo število 〖Re〗_τ = 150, ki se nanaša na polovično višino h in strižno hitrost u_τ. Strižna hitrost u_τ, ki temelji na povprečni strižni napetosti na steni in gostoti tekočine, je bila enaka 0,505 m/s. Polovična višina h pa je znašala 0,3 mm. Predstavljeni rezultati so na prvi pogled pri vseh treh primerih zelo podobni. Najbolj očitna podobnost med njimi je zadrževanje ob robovih kanala. Alge v sredini toka imajo najvišje hitrosti, če gledamo globinsko-hitrostne profile primerov. Hitrostni profili alg so precej podobni. Največ alg ima v vseh treh primerih hitrosti med 15 in 18 m/s. Rezultati, ki so med seboj tako podobni, dajejo slutiti, da pri algah bolj kot velikost in oblika na razporeditev v toku vpliva gostota, ki ima pri algah vrednosti, ki se med seboj ne razlikujejo veliko. Do večjih razlik med primeri bi lahko prišlo tudi pri povečanju Re-števila, kar pomeni bolj turbulentni tok, ki bi imel večji vpliv na alge.
Ključne besede: matematično-fizikalni model, Vreteno DNS, alge, turbulentni tok
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,09 MB)

2.
Razvoj modela za tvorbo in razpad kolonij sferičnih alg v toku vode
Andraž Najžar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Do sedaj se je numerični model Vreteno DNS uporabljal zgolj za nežive delce. V magistrski nalogi pa smo se osredotočili na vedenje živih organizmov, alg. Prav tako Vreteno DNS do sedaj ni imelo vgrajenega modula za določanje trkov med delci. Ta raziskava je usmerjena v nadgradnjo sedanjega modela, da bo le-ta uporaben tudi za žive organizme ter bo upošteval trke, do katerih nedvomno prihaja v turbulentnem toku. Za izhodišče smo izbrali model trdih sfer, iz katerega smo pridobili enačbe za smer in hitrost, v_1 in v_2, ter kotni hitrosti, ω_1 in ω_2, alg po trku. Nato smo določili še smer in hitrost gibanja morebitne novonastale kolonije alg v_3, kakor tudi njeno kotno hitrost ω_3. Sedaj smo postavili pogoj, ki pogojuje trke z medsebojno razdaljo alg v času trkov. Razdaljo smo označili s črko B. Določili smo, da se bo trk zgodil, kadar bo B večji kot 0 in kadar bo manjši kot vsota polmerov obeh alg. V naslednjem koraku smo poiskali še ustrezen biološki parameter, ki določa, kdaj se alge med seboj odbijajo in kdaj prihaja do združevanja alg v kolonije. Ta parameter je stopnja hidrofobnosti ∆G. V primeru negativne stopnje hidrofobnosti prihaja do nastanka kolonij, medtem ko se v primeru pozitivne stopnje hidrofobnosti kolonije ne tvorijo, pač pa se alge med seboj odbijajo. Vse parametre in enačbe smo nato vstavili v program Scilab in nato še v model Vreteno DNS. Zagnali smo tri simulacije, in sicer simulacijo brez trkov, simulacijo s trki z odboji in še simulacijo, kjer se alge združujejo v kolonije. Podatke za simulacije smo pridobili iz magistrske naloge U. Žibert, ki je nastajala vzporedno s to nalogo. Rezultate smo nato med seboj grafično primerjali in ugotavljali vplive, ki jih imajo trki na vedenje alg. Ugotovili smo, da le-ti imajo nedvomen vpliv in jih model mora upoštevati, če se želimo kar se da približati naravnemu stanju.
Ključne besede: trki, združevanje v kolonije, alge, Vreteno DNS, model trdih sfer
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (3,48 MB)

3.
Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca II
Žiga Papić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna.
Ključne besede: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 1

4.
Analiza aktivnosti starostnikov za kvalitetno in varno staranje
Nadja Jurančič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen naloge je preučiti in določiti vsakodnevne aktivnosti starostnikov, ki bi nam lahko omogočile lažje osnove za alarm oziroma pomagale oblikovati tehnološke rešitve zaznavanja aktivnosti starostnikov na daljavo. V nalogi predstavimo starostnike glede na njihovo osebnost, spol in telesne zmogljivosti v posameznih obdobjih njihovega življenja. Opredelimo vzroke in posledice demografskih sprememb, teorije staranja in pripravo na proces staranja. Natančneje predstavimo aktivno staranje in pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij za kvalitetno in varno staranje. Uporabili smo metodi opazovanja in anketiranja. Vsakodnevne aktivnosti smo razdelili na običajne in instrumentalne.
Ključne besede: vsakodnevne aktivnosti, starostniki, staranje, aktivno staranje, informacijsko-komunikacijske tehnologije
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,84 MB)

5.
Tehnološki park Stara vas
Simona Rošer, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Mlado modernistično mesto se je z naglim razvojem razvilo v gospodarsko uspešnejše mesto v Sloveniji. Izgradnjo mesta po drugi svetovni vojni jasno prikazujeta prometna shema in coning mesta. Prehiter razvoj pa se odraža v kvaliteti bivanja v visokih blokih in prenatrpanih mestnih predelih. Dobro premišljeno dopolnjevanje obstoječe mestne strukture je rešitev nadaljnjega urbanega planiranja mesta. Treba je razumeti potrebe tehnološkega razvoja, napredka in trenutne potrebe mesta, a kljub temu upoštevati kulturo in simboliko mesta ter glavno cestno mrežo z zgodovinsko osjo. Mestna občina Velenje želi razvoj mesta usmeriti v tehnološki park na območju Stare vasi, kamor smo z našim načrtom tehnološkega centra umestili novo mestno urbano formo. Velenje bo s tem pridobilo dodaten prostor načrtovane tehnološke vasi. Območje je urejeno večfunkcionalno in kljub temu da je urejeno za tehnološki park, lahko drugačen razvoj in perspektiva mesta določata različno rabo prostora. Novo jedro s svojo zgradbo uporabnikom odpira pomembne poglede na okolico in jim pomaga pri orientaciji v prostoru. Glavna os s pogledom na grad je ena izmed pomembnejših povezovalnih ulic, ki poudarja prehodnost prostora in medsebojno povezovanje robnih con. Večina okoliških predelov je omejena in ne omogoča prehoda, a v našem primeru želimo prikazati kvaliteto prehodnosti. Mešana raba nudi rabo prostora čez cel dan, prost prehod in povezovanje con pa območju dajeta dodatno kvaliteto.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, urbanistično planiranje, Velenje, Stara vas, tehnološki park, mešana raba prostora
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (106,54 MB)

6.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

7.
Primerjava pogodbene in prisilne hipoteke v teoriji in praksi
Aleksander Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteka v slovenskem pravnem redu predstavlja eno izmed najučinkovitejših zavarovanj odprtih terjatev. Omenjeni pravni red loči več vrst hipotek, katerih razlike se kažejo zlasti v ustanovitvi le-teh. Razlike se pojavijo tudi kasneje med morebitnim prenosom, uveljavitvijo ter izbrisom hipotek. V predmetnem magistrskem delu bom pobližje predstavil temeljne razlike med pogodbeno in prisilno hipoteko z naziranje pravne teorije ter sodne prakse. Ob razlikah bo podrobno predstavljen tudi izvršilni postopek na nepremičninah dolžnika, saj je smisel hipoteke ravno njena uveljavitev. V magistrskem delu bom obenem predstavil ugovore, ki jih lahko hipotekarni upniki pričakujejo pri uveljavitvi hipotek ter pričakovane posledice.
Ključne besede: hipoteka, terjate, ustanovitev hipotek, prisilna hipoteka, pogodbena hipoteka, hipotekarni upnik, magistrska dela
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (616,37 KB)

8.
Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole - Sončev sistem
Marinka Paulič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole – Sončev sistem« zaokrožajo tri med seboj povezane celote: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega astronomski (predstavljena je astronomija, njena kratka zgodovina in Sončev sistem) in didaktični sklop (pojasnjeno je naravoslovje in predstavljen učni predmet naravoslovje in tehnika, oboje s stališča astronomije). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pred- in potesta, s katerima je bilo merjeno znanje četrtošolcev o Sončevem sistemu pred in po izvedbi naravoslovnega dne z enako vsebino. Ugotovljeno je, da udeležba učencev na astronomskem naravoslovnem dnevu vpliva na višje znanje učencev o Sončevem sistemu, da si učenci abstraktne pojme v astronomiji ustrezno predstavljajo ob uporabi konkretnih ponazoril (modelov) ter da izkustveno učenje pozitivno vpliva na znanje učencev, od učitelja pa zahteva temeljito teoretično pripravo, specifična didaktična znanja in več vloženega časa v pripravo aktivnosti.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni dan, četrti razred, Sončev sistem, pred- in potest
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

9.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

10.
Možnosti izboljšanja prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu na maloprometnih cestah
Anže Jerebinšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo s pregledom domače in tuje literature na temo ranljivih udeležencev v prometu povzeli infrastrukturne ukrepe, s katerimi se izvaja varovanje le-teh. Obravnavali smo javno dostopno literaturo na področju Slovenije, Avstrije in Nizozemske, ki smo jo medsebojno primerjali. Na podlagi pridobljenih znanj, ki smo jih pridobili v času študija in tekom izvajanja pričujoče raziskave, ter lastne inovativnosti, smo podali idejne zasnove za infrastrukturne ukrepe za varovanje ranljivih udeležencev na maloprometnih cestah. Za predlagane ukrepe smo podali pogoje, predlagali načine izvedbe ukrepov, kakor tudi preučili prednosti in slabosti njihove implementacije. Pridobljena znanja in predlagane ukrepe smo preverili na praktičnem primeru lokalne maloprometne ceste, ki povezuje naselji Laporje in Križni Vrh z okoliškimi naselji. Odsek, ki poteka tako znotraj kot zunaj naselja, smo analizirali z vidika prometne varnosti, v sklopu katere smo opravili analizo prometnih nesreč, štetje prometa, skrite meritve hitrosti, popis horizontalne in vertikalne signalizacije, popis opreme, popis cestnih priključkov in izpostavili potencialne nevarnosti. Za analiziran odsek smo predlagali infrastrukturne rešitve za varovanje ranljivih udeležencev, ki smo jih grafično predstavili. Predlagane rešitve na obravnavanem odseku smo s pomočjo anketnega vprašalnika predstavili širši javnosti in jih povprašali po njihovem mnenju. Analiza odgovorov je pokazala, da uporabnikovo občutenje varnosti izboljšajo že nizkocenovni ukrepi, kot je ločitev površin z ločilno črto oziroma s povoznim robnikom. Najvišjo občutenje varnosti pa je bilo zabeleženo v primeru ločitve površin z ločilnim otokom.
Ključne besede: maloprometne ceste, ranljivi udeleženci, varovanje, kolesarjenje, pešačenje
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (24,00 MB)

Iskanje izvedeno v 1.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici