| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

91 - 100 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
91.
Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.
Nejc Senekovič, 2020, master's thesis

Abstract: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Keywords: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Published: 21.07.2020; Views: 40; Downloads: 7
.pdf Full text (2,56 MB)

92.
Raba sodobnih tehnologij pri predšolskih otrocih
Darja Vajngerl, 2020, master's thesis

Abstract: V času, v katerem živimo, sodobne tehnologije pripomorejo k temu, da pridobimo glavne vire informacij. Izbiramo lahko med veliko tehnologijami, ki imajo zaradi svoje priljubljenosti tako na nas kot tudi na otroke velik vpliv. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljena uporaba sodobnih tehnologij pri predšolskem otroku. Predstavljen je njihov vpliv na otrokov razvoj, prav tako tudi priporočila pogostosti njihove uporabe in izpostavljenosti otrok sodobnim tehnologijam. Opisana je tudi primerjava med knjigo in elektronsko knjigo. V nadaljevanju smo predstavili znanja o pozitivnih in negativnih plateh sodobnih tehnologij, o zasvojenosti z njimi in o zelo pomembni vlogi odraslih pri omenjeni tematiki. Ker je bil cilj magistrskega dela ugotoviti povezanost prekomerne uporabe sodobnih tehnologij z govorno-jezikovnimi motnjami otrok, so opredeljeni tudi otroci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, predvsem vloga strokovnih delavcev in sodelovanje s starši pri omenjeni skupini otrok. V empiričnem delu je bilo raziskano, pri kateri starosti in kako pogosto se otrok srečuje s sodobnimi tehnologijami, od česa je odvisna pogostost uporabe ter katere naprave otroci uporabljajo. Zanimalo nas je, kako se starši soočajo z omejevanjem uporabe sodobnih tehnologij. Prav tako smo raziskovali, v katerih primerih starši otroku pustijo, da jih uporablja. Ugotoviti smo želeli, ali se starši zavedajo negativnih dejavnikov sodobnih tehnologij ter katerih. Želeli pa smo izvedeti tudi, kje starši najpogosteje iščejo informacije o pozitivnih in negativnih plateh uporabe sodobnih tehnologij.
Keywords: predšolski otrok, sodobna tehnologija, govorne in jezikovne motnje
Published: 21.07.2020; Views: 39; Downloads: 13
.pdf Full text (815,46 KB)

93.
Kapljična mikrofluidika za pripravo oljnih in tekočekristalnih emulzij v vodi
Rok Štanc, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno tvorjenje stabilnih oljnih in tekočekristalnih kapljic v vodi z metodo kapljične mikrofluidike. Delo je sestavljeno iz teoretičnega opisa kapilarnih čipov, režimov tvorjenja kapljic in osnov tekočih kristalov, predstavitve eksperimentalnih metod, uporabljenih materialov, raziskovalne opreme, postopkov izdelave mikrofluidičnih čipov in rezultatov eksperimentov. Preizkusil sem različne načine tvorjenja kapljic s čipom z zbiralno kapilaro in s čipom z injekcijsko in zbiralno kapilaro, pri čemer sem se osredotočil na vplive premerov kapilar, viskoznosti in dinamike tokov uporabljenih kapljevin na velikost nastalih kapljic. Izpopolnil sem se v izdelavi različnih geometrij kapilarnih čipov, pripravi mikroemulzij s površinsko aktivnimi snovmi in analizi optičnih posnetkov dobljenih kapljic. Primerjal sem tudi učinkovitost dveh naprav za poganjanje in kontrolo tokov tekočin v mikrofluidičnem okolju ter izpostavil nekaj prednosti piezokontrolerja tlaka v primerjavi s tlačno črpalko. Ugotovil sem, da čip z injekcijsko in zbiralno kapilaro omogoča najbolj predvidljivo in zanesljivo tvorjenje obstojnih kapljic iz različno viskoznih silikonskih olj v vodi, saj sem z njim uspel tvoriti kapljice s premeri od 20 do 250 mikrometrov in s frekvenco nastajanja med 30 in 3500 herci. Režim kapljanja oziroma curljanja sem okarakteriziral z brezdimenzijskimi števili, dimenzijami odprtin kapilar, viskoznostjo in razmerjem pretokov uporabljenih kapljevin. Pokazal sem, da je monodisperznost kapljic močno odvisna od premera injekcijske kapilare in je najvišja v režimu kapljanja, medtem ko režim curljanja omogoča bistveno hitrejše tvorjenje manjših, a bolj polidisperznih kapljic. V zadnjem sklopu raziskav sem se posvetil kontroliranemu sproščanju vodnih mikrokapljic z barvilom iz večjih tekočekristalnih kapljic. To sem dosegel z lokalnim segrevanjem kapljic z optično pinceto čez temperaturo prehoda nematskega tekočega kristala v izotropno fazo in z dodajanjem različnih koncentracij kationskega surfaktanta v okoliški vodni medij. Ugotovil sem, da ustrezna toplotna oziroma kemična stimulacija napolnjenih kapljic tekočega kristala omogoča kontrolirano in pospešeno sproščanje enkapsulirane vsebine v okolico. Predstavljena dognanja so zanimiva za uporabo v farmaciji in v raziskavah na področju fizike mehke snovi ter za nadaljnji razvoj metod kapljične mikrofluidike z oljem podobnimi materiali.
Keywords: mikrofluidika, kapljice, optična mikroskopija, tekoči kristali.
Published: 20.07.2020; Views: 43; Downloads: 4
.pdf Full text (52,58 MB)

94.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus (Rodentia, Muridae) iz jugozahodne Azije
Taja Lakoše, 2020, master's thesis

Abstract: V rod belonogih miši Apodemus vključujemo od majhnih do srednje velikih miši, ki imajo majhno podolgovato glavo in dolg gobček, razmeroma dolg in zmerno dlakav rep ter kožuh, ki je gost in mehak, temno rjave do sive barve. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije analizirati morfološko variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus sp., na območju jugozahodne Azije z vidika vrstne pripadnosti, spola, geografske lege in morfotipov. Izbrana območja jugozahodne Azije smo združili v šest večjih geografskih območij, ki so Afganistan, Gruzija, Indija, Iran, Nepal in Sirija. Znane vrste so bile Apodemus flavicollis, Apodemus fulvipectus, Apodemus witherbyi, Apodemus ponticus in Apodemus uralensis. Spolni dimorfizem ni bil statistično značilen. Prisotna je bila značilna geografska variabilnost v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med geografskimi vrstami in območji. Osebki brez znane taksonomske identitete iz Afganistana in Nepala bi lahko glede na velikost in obliko čeljustnice pripadali dvema morfotipoma.
Keywords: Apodemus sp., morfotip, jugozahodna Azija, čeljustnica, spolni dimorfizem
Published: 20.07.2020; Views: 49; Downloads: 5
.pdf Full text (3,25 MB)

95.
Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu
Janja Hozner, 2020, master's thesis

Abstract: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Keywords: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Published: 20.07.2020; Views: 44; Downloads: 4
.pdf Full text (5,96 MB)

96.
Pridobivanje, odsvajanje ter umik lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo
Martina Jutriša, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik. Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev. Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse. Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb. Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Published: 20.07.2020; Views: 55; Downloads: 17
.pdf Full text (1013,43 KB)

97.
Dogovori o sklenitvi pogodbe
Luka Šilc, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava dogovore in avtonomne institute, ki se v poslovni praksi uporabljajo v postopku sklepanja pogodbe. Poslovna praksa je v zvezi s pogajanji in sklenitvijo pogodbe razvila mnoge institute, s katerimi lahko stranki opredelita, da se bosta pogajali, o čem se bosta pogajali, kakšno ravnanje pričakujeta druga od druge med pogajanji pred sklenitvijo pogodbe oziroma izrazita način usklajevanja o pogodbeni vsebini ali o posameznih pogodbenih sestavinah. Stranki lahko tudi opredelita, da sta morda že dosegli določeno stopnjo soglasja glede nekaterih okoliščin posla ali izrazita svojo pripravljenost na nadaljnja pogajanja. Pomembno vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje njihove pravne narave in posledic. Čeprav imajo v tem magistrskem delu obravnavani instituti in dogovori v poslovni praksi načeloma uveljavljene tipične značilnosti, so pravna narava in posledice praviloma odvisne od presoje vsakega konkretnega primera posebej. Za presojo ravnanja strank se uporabljajo tudi pravna pravila, a so ta še posebej abstraktna. V poštev pridejo predvsem pravna pravila, ki urejajo fazo pogajanj; za presojo, ali je doseženo soglasje o sklenitvi pogodbe, pa bodo pomembna tudi pravila o ponudbi in sprejemu. Avtonomni instituti olajšajo postopek sklepanja pogodbe, stranki pa lahko z njimi tudi konkretneje opredelita svoje potrebno ravnanje oziroma zavarujeta svoj položaj med pogajanji, tako da opredelita bodoči potek pogajanj ali ravnanje, ki se pričakuje od nasprotne stranke. Stranki pa lahko izrazita tudi svoje namere glede pogajanj in sklenitve pogodbe. Vsi obravnavani avtonomni instituti in dogovori strank služijo istemu cilju, to je uspešni sklenitvi pogodbe.
Keywords: pogajanja, ponudba, sprejem, izjava volje, sporazum o pogajanjih, pismo o nameri, pisna potrditev, patronatska izjava
Published: 20.07.2020; Views: 54; Downloads: 21
.pdf Full text (606,08 KB)

98.
Reševanje problematike voziščnih konstrukcij z nevezano nosilno plastjo s pomočjo tehnologije chip - seal
Rok Varga, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava rešitev za voziščne konstrukcije, katerih nosilna plast je samo nevezana nosilna plast. V teoretičnem delu je opisana tehnologija gradnje, ki je zahtevana pri izvedbi cestišča s chip – seal obrabno plastjo. Prav tako so podane tehnične specifikacije in računski modeli za izgradnjo novih voziščnih konstrukcij, tako asfaltiranih kakor tudi vozišč z nevezano nosilno plastjo. V računskem delu so prikazane povezave med metodo končnih elementov in računskim modelom Giroud & Han, katere služijo poenostavitvi pri dimenzioniranju. Hkrati pa je opravljena tudi analiza, ki pokaže bistvene prednosti chip – seal voziščne konstrukcije napram asfaltirani.
Keywords: chip – seal, dimenzioniranje voziščnih konstrukcij, tehnična specifikacija, neasfaltirana voziščna konstrukcija, EverstressFE
Published: 16.07.2020; Views: 127; Downloads: 27
.pdf Full text (2,60 MB)

99.
Uporaba sodobnih metod zajema in obdelave podatkov za umeščanje virtualnih objektov v prostor
Kristina Tomiek, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je izdelati 3D digitalni model in ga predstaviti kot obogateno resničnost. V prvem, teoretičnem delu smo prikazali opremo in nekaj sodobnih metod zajema podatkov na terenu kot sta skeniranje ter fotogrametrija. Pojasnili smo izraz resničnost, predstavili nekaj različnih vrst resničnosti in postopek kako dobimo model obogatene resničnosti navideznega objekta. Opisali smo osnovna pravila upravljanja z dronom, katera dovoljenja in izjave potrebujemo za upravljanje z brezpilotnim letalom, koliko dni moramo hraniti te izjave in kako ocenimo tveganje glede na teren letenja. V praktičnem delu smo s programom Archicad izdelali digitalni model terena in objekta in ju s pomočjo programa SketchUp predstavili kot obogateno resničnost v prostoru.
Keywords: brezpilotna letala, 3D-modeliranje, obogatena resničnost
Published: 16.07.2020; Views: 67; Downloads: 18
.pdf Full text (4,61 MB)

100.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, master's thesis

Abstract: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Keywords: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Published: 15.07.2020; Views: 60; Downloads: 19
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 1.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica