SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

1 - 10 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, master's thesis

Abstract: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Keywords: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Published: 20.09.2017; Views: 6; Downloads: 1
.pdf Full text (11,49 MB)

2.
Optimizacija konzolnega nosilca
Amadej Oparenović, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Z napredkom optimizacijskih algoritmov se inženirji soočajo z novimi orodji, ki jim omogočajo načrtovanje učinkovitejših naprav, v katerih se nahaja optimalna količina materiala. Izdelki, ki so izdelani iz visokotrdnostnih materialov s postopki aditivnih tehnologij, nam omogočajo, da so naprave učinkovitejše in lažje, kar je zelo pomembno tako v letalski industriji, kot tudi na ostalih področjih. V magistrskem delu, je obravnavanih več optimizacijskih modelov z različnimi robnimi pogoji, primerjava rezultatov, izbira modela ter priprava geometrije na izvoz. Magistrsko delo dokazuje, da z uporabo optimizacijskih algoritmov lahko dosegamo velike prihranke materiala ter optimiziramo porazdelitve napetosti v materialu.
Keywords: ProTOp, Abaqus, Topološka optimizacija, Nosilec
Published: 20.09.2017; Views: 4; Downloads: 2
.pdf Full text (5,80 MB)

3.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Keywords: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (3,79 MB)

4.
Morfometrična variabilnost mandibule pri vrtnih voluharicah rod terricola
Maša Kladnik, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem analizirala medvrstno variabilnosti v velikosti in obliki mandibule pri štirinajstih vrstah voluharic iz rodu Microtus ter geografsko variabilnost vrste Microtus subterraneus. V analizo je bilo vključenih 635 mandibul. Analizo sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije, na osnovi 13 oslonilnih točk, katere sem določila na labialni strani posamezne mandibule. Analizo morfološke variabilnosti med spoloma sem izvedla pri vrstah, kjer je bila zastopanost vsakega od spolov večja od 10 osebkov. Sekundarni spolni dimorfizem (SSD) v velikosti sem analizirala s t-testom, SSD v obliki pa z multivariatno analizo variance – MANOVA. Razlika ni bila signifikantna, niti v velikosti niti v obliki, zato sem spola obravnavala združeno. Medvrstno variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance oziroma F-testom, ki je bil visoko signifikanten: F 13, 621= 145,16 p<0,0001. S posteriornim testiranjem sem preverila razlike med posameznimi pari vrst. Iz rezultatov je razvidno, da se je 14 vrst voluharic statistično značilno razlikovalo v centroidni velikosti mandibule. Najmanjši so bili osebki M. subterraneus in M. daghestanicus. Nekoliko večji od povprečja so bili predstavniki vrst M. pyrenaicus in M. duodecimcostatus. Preostale vrste so izkazale podobne vrednsoti CS. Variabilnost oblike sem analizirala z multivariatnim F-testom. Vrednosti skorov za prvih deset glavnih komponent so predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Vrednost testa je bila visoko signifikantna – Wilksonova lambda je znašala 0,071; F 130, 4912 =14,85; p<0,0001. Po obliki sta si bili najbolj podobni vrsti M. liechtensteini in M. daghestanicus. Geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule sem analizirala pri osmih geografskih vzorcih M. subterraneus. Variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance. Rezultati izkazujejo delitev v dve jasno prepoznavni velikostni skupini. Telesno manjšo skupino so sestavljali vzorci iz centralne Evrope (Avstrija in Nemčija), telesno večjo skupino pa vzorci iz Makedonije in Turčije. Analiza variance je bila visoko signifikantna F7, 222=28,85; p<0,0001. Le med vzorci, najdenimi v dveh nemških zveznih deželah - Porenje in Bavarska ni bilo zaznati signifikantnih razlik. Razlike v obliki sem preverjala z diskriminantno analizo. Rezultati so razvrstili vzorce v tri skupine. Prvo skupino so tvorile makedonske živali, v drugo sta uvrščena turška vzorca, v tretji so združeni avstrijski in nemški vzorci.
Keywords: Microtus, Terricola, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, mandibula, oslonilna točka
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (3,36 MB)

5.
Test dobičkonosnosti pri razvoju mešanega življenjskega zavarovanja
Sara Čoh, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavana različna življenjska zavarovanja, pri katerih je višina premije določena s pomočjo tablic smrtnosti. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in uporabni del. V teoretičnem delu so najprej opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. Predstavljeno je tudi teoretično ozadje življenjskih zavarovanj s stališča smrtnosti in naključnih dogodkov. Opisan je začetek razvoja tablic smrtnosti, njihova konstrukcija in osnovne funkcije. Poleg slovenskih tablic smrtnosti so obravnavane tudi angleške tablice smrtnosti, ki so ločene za kadilce in nekadilce. Definiran je splošni model življenjskih zavarovanj, s pomočjo katerega so določena poljubna življenjska zavarovanja, pri katerih se ustrezno spreminjata funkcija dobička in diskontna funkcija. Poleg neto in bruto premij so obravnavane tudi matematične rezervacije. V uporabnem delu magistrskega dela je razvit model mešanega življenjskega zavarovanja za obdobje 20 let. Uporabljene so novo konstruirane tablice smrtnosti za Slovenijo, ki so dobljene iz angleških tablic smrtnosti. Izračun verjetnosti smrti je odvisen od verjetnosti smrti kadilcev in nekadilcev, ločeno za posamezni spol. Poleg opisa testa dobičkonosnosti so predstavljene tudi predpostavke, na podlagi katerih je test narejen. Poslovna strategija zavarovalnice je določena na podlagi različnih scenarijev.
Keywords: življenjsko zavarovanje, mešano življenjsko zavarovanje, komutacijska števila, tablice smrtnosti, test dobičkonosnosti
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (638,70 KB)

6.
CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum
Melita Šegovc, 2017, master's thesis

Abstract: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado. V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Keywords: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Published: 19.09.2017; Views: 3; Downloads: 2
.pdf Full text (916,07 KB)

7.
Stališča in predsodki do beguncev in ekonomskih migrantov
Katja Finec Kos, 2017, master's thesis

Abstract: Evropski migrantski val konec leta 2015 v Evropi je bil eden največjih doslej in je sprožil različne politične odzive in odzive javnosti. Zanimalo nas je, kakšen odnos in stališča do beguncev in ekonomskih migrantov (emigrantov) imamo v Sloveniji. V magistrski nalogi smo s pomočjo lestvic stališč, socialne distance, vprašalnikov socialne dominantnosti, avtoritarnosti in makiavelizma preverjali povezanost stališč in stopnje socialne distance do beguncev in emigrantov z nekaterimi psihološkimi in sociodemografskimi spremenljivkami. Ugotovitve kažejo, da so z negativnimi stališči do beguncev in emigrantov statistično pomembno povezani desna politična opredelitev, nižja izobrazba, socialna dominantnost in makiavelizem. Moški spol in tip krajevne skupnosti sta povezana z negativnimi stališči do emigrantov, avtoritarnost pa z negativnimi stališči do beguncev. Z višjo stopnjo socialne distance do obeh skupin se povezujejo desna politična opredelitev, socialna dominantnost in avtoritarnost. Prediktorja stališč do beguncev sta politična opredelitev in socialna dominantnost, prediktorji stališč do emigrantov pa spol, tip krajevne skupnosti, politična opredelitev in socialna dominantnost. Stališča do beguncev so bolj negativna kot stališča do emigrantov. Naše ugotovitve se razlikujejo od dosedanjih predvsem glede prediktorjev stališč ter glede na avtoritarnost, spol in tip krajevne skupnosti.
Keywords: begunci, ekonomski migranti, stališča, socialna distanca, socialna dominantnost, avtoritarnost, makiavelizem
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenja
Kaja Hercog, 2017, master's thesis

Abstract: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje. V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Keywords: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Published: 19.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (2,61 MB)

9.
Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu - študija primera
Janja Izak, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu – študija primera je sestavljena iz treh zaokroženih enot, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del sestoji iz didaktičnega sklopa (predstavljen učni predmet spoznavanje okolja, učbeniki, didaktične strategije za poučevanje predmeta ter raziskovalne škatle), psihološkega sklopa (predstavljene so psihološke lastnosti osemletnikov, na katere je vezan raziskovalni problem) in geografskega sklopa (predstavljen je kraj Muta in Osnovna šola Muta, kjer je potekal pedagoški eksperiment). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katerih namen je bil ugotoviti vpliv uporabe raziskovalnih škatel na znanje in ravnanje učencev ob vsebini Varno v prometu. Ugotovljeno je, da raziskovalne škatle pozitivno vplivajo na znanje učencev, saj je bilo le-to po uporabi raziskovalnih škatel višje v povprečju za 15,84 %. V praktičnem delu so natančna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega, torej pouk spoznavanja okolja ob uporabi raziskovalnih škatel.
Keywords: raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, raziskovalne škatle, tretji razred, promet
Published: 19.09.2017; Views: 5; Downloads: 2
.pdf Full text (1,68 MB)

10.
Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt
Sanja Rogulj, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Keywords: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Published: 19.09.2017; Views: 6; Downloads: 2
.pdf Full text (1,77 MB)

Search done in 1.7 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica