| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

1 - 10 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sklenitev zakonske zveze po slovenskem in nemškem pravnem redu
Barbara Ban, 2019, master's thesis

Abstract: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. Je eden izmed najpomembnejših institutov oz. mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja. V Sloveniji je sklenitev zakonske zveze urejena v Družinskem zakoniku. V Nemčiji ureja sklenitev zakonske zveze Bürgerliches Gesetzbuch. Magistrsko delo v osnovi predstavlja institut sklepanja zakonske zveze, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zakonske zadržke, ki morajo manjkati in sam postopek ter obliko sklenitve zakonske zveze. Raziskava in preučevanje tematike se razteza na slovensko in nemško zakonodajo in predstavlja primerjalni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimiva je ugotovitev, da čeprav spadata v isto pravno družino in obstaja prepričanje, da sta si slovenska in nemška zakonodaja zelo podobni, so določene razlike, kar predstavlja drugačno nacionalno identiteto in miselnost pri zakonodajalcih. V Ustavi Republike Slovenije in v Grundgesetz, je zapisano, da je sklenitev zakonske zveze temeljna človekova pravica vsakega posameznika. Slovenija in Nemčija v nekaterih pogledih podobno obravnavata sklenitev zakonske zveze. Obe državi poznata samo civilno sklenitev zakonske zveze in ne verske. Imata podobne pogoje in zakonske zadržke v naslovu, ampak ne v vsebini. So pa občutne razlike pri starosti za sklepanje zakonske zveze, pri zakonskem zadržku sorodstva in posvojitvi. Slovenija prav tako ne pozna istospolne zakonske zveze. Nemčija je uvedla istospolno zakonsko zvezo oz. » Ehe für alle« (zakonsko zvezo za vse) 1.10.2017. Postopek same sklenitve zakonske zveze si je podoben. Razlika je v tem, kdo ima pristojnost za sklepanje zakonske zveze. V Sloveniji je to več oseb. Družinski zakonik je približal slovensko ureditev nemški ureditvi, nista pa identični. Nemčija ne pozna zakonske prepovedi. Slovenija ne pozna instituta konvalidacije nične zakonske zveze. Slovenska pravna ureditev se počasi približuje nemški pravni ureditvi, ni pa zagotovo, da bo kdaj identična nemški pravni ureditvi. Obe državi spoštujeta in sta podvrženi odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, se pa spoštuje nacionalna identiteta držav, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi ustavnimi in političnimi strukturami. Slovenija in Nemčija sta različni državi po velikosti, številu prebivalcev, kulturi, mentaliteti ljudi.
Keywords: zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, Družinski zakonik, Bürgerliches Gesetzbuch, Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche, Nemčija, Slovenija.
Published: 17.09.2019; Views: 3; Downloads: 1
.pdf Full text (896,66 KB)

2.
Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu
Maja Vogrin, 2019, master's thesis

Abstract: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Keywords: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Published: 17.09.2019; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Simulation of flow conditions in nuclear power plant reactor pressure vessel lower plenum experimental facility
Blaž Kamenik, 2019, master's thesis

Abstract: The flow conditions during the experiment LIVE2D on reactor core melt behaviour in the lower plenum of a reactor pressure vessel, performed at the Karlsruhe Institute of Technology (Germany), were simulated with a Computational Fluid Dynamics computer code. In this hypothetical severe accident scenario in a pressurized water reactor nuclear power plant, the melt is divided into an oxidic layer and a metallic layer on top of it, and the oxidic layer is volumetrically heated due to decay heat. In the experiment, oil and salt were used as simulant materials for metallic and oxidic melt, respectively. The main goal of performed simulations was to investigate the so-called “focusing effect”, where a thin layer of the reactor vessel steel wall is exposed to high heat flux. Due to the length of experiment, which exceeds 100 hours, only intervals of the melt behaviour were simulated. Four cases were simulated. The first case investigated different boundary conditions for the oil layer behaviour for layer thickness 35 mm. The second case investigated the same conditions with added modelling of the reactor vessel steel wall and salt crust from the lower layer. The third case used similar modelling as the second case to investigate the oil layer behaviour for layer thickness 75 mm. The fourth case investigated both salt and oil layers for oil layer thickness 75 mm. Different analytical and numerical calculations were performed to determine heat losses from simulant liquids to the surroundings, which played an important part in the experiment.
Keywords: nuclear power plant, severe accident, reactor core melt, lower plenum, heat flux focusing effect
Published: 17.09.2019; Views: 3; Downloads: 2
.pdf Full text (6,83 MB)

4.
Porous beads from multiple emulsions with thiol-ene polymerisation
Stanko Kramer, 2019, master's thesis

Abstract: This thesis aims to explain the process of porous bead synthesis. The porous beads were prepared from a multiple emulsion water-in-oil-in-water (W/OW) system. The W/O/W multiple emulsion was made up of a High Internal Phase Emulsion (HIPE (primary emulsion)) and a suspension phase. The HIPE consisted of pentaerythritol tetrakis (3 mercaptopropionate) (TT) in combination with either divinyl adipate (DVA) or trimethylolpropane triacrylate (TMPTA) and an internal phase volume fraction of 80 %. The suspension phase consisted of an aqueous phase with dissolved surfactants which stabilised the secondary emulsion. The surfactants which stabilised the secondary emulsion were polyvinylpyrrolidone K30 (PVP K30) and polyvinylpyrrolidone K90 (PVP K90). The polymerisation was carried out thermally at first for 24 hours and later under UV light and daylight, as the thermally initiated polymerisation was unsuccessful due to coalesence. The beads that were obtained using the photoinitiated polymerisation were porous with a mostly bicontinuous structure and varying diameters. The viscosity of the primary emulsion (HIPE) had the greatest influence on the stability of the entire W/O/W emulsion. By adding more than 5 wt. % of toluene to the primary emulsion, the emulsion broke down and did not successfully polymerise. Another important factor was the ratio of the functional groups in the case of TT-co-TMPTA, which greatly affected the yield and structure of the obtained beads. The diameters of the spherical particles were dependent on the viscosity, monomer ratio and surfactant used in the suspension phase. The inner structure of the beads was mostly bicontinuous with occasional pores that resembled a polyHIPE structure. The obtained beads had a yield of up to 80 % in the case of TT-co-DVA and a yield of up to 90 % in the case of TMPTA-co-DVA
Keywords: polyHIPE, thiol-ene, suspension polymerisation, porous beads, HIPE
Published: 17.09.2019; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (3,56 MB)

5.
Proučevanje mikrofiltracijske keramične membrane na prepustnost sirotkinih proteinov
Maja Preskar, 2019, master's thesis

Abstract: Fizikalno-kemijska obdelava, kot je postopek mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF) sirotke, povzroča reverzibilno in ireverzibilno mašenje por keramičnih membran kot tudi spremembe v strukturi in interakciji proteinov s številnimi komponentami sirotke ter površino membran. Slednje vodi do denaturacije in agregacije proteinov in ravno tako prispeva k mašenju membrane. Vrste in obseg proteinskih interakcij so odvisni od pogojev obdelave, sestave in ionske moči sirotke ter vrednosti pH. Obdelave, ki destabilizirajo strukturo sirotkinih proteinov in spodbujajo razvijanje proteinov, pospešijo interakcije med sirotkinimi proteini v raztopini in vodijo do različnih intramolekularnih ali intermolekularnih reakcij. Sirotka vsebuje različne komponente, kot so mikroorganizmi, encimi in proteini, zaradi katerih se njihove lastnosti s časom in z različnimi pogoji shranjevanja spreminjajo in vplivajo na medsebojne interakcije. Pomembno je bilo opredeliti fizikalno-kemijsko in mikrobiološko stabilnost sirotke, ki se je spremljala po preteku enega tedna, da se določi vpliv temperature in način shranjevanja sirotke pred pričetkom postopkov MF in UF. Namen testiranj MF in UF membran je bila je optimizacija procesov, s ciljem doseganja visoke prepustnosti za sirotkine proteine (predvsem laktoferina - LF) in zadrževanje mikroorganizmov ter drugih komponent sirotke, ki bi omejevale uporabo sirotke v nadaljnjih postopkih predelave. V eksperimentih smo opredelili najbolj učinkovit režim delovanja MF keramične membrane ter režim čiščenja le-teh, ki omogoča čim daljše delovanje filtracije brez zamašitve membran ter povrnitev polnega pretoka po zamašitvi. Ugotovili smo, da aktivnost encima laktoperoksidaze (LPO) hitro pada ne glede na shranjevanje sirotke. Protein LF je stabilen 8 dni v hladilniku, medtem ko na sobni temperaturi postopoma razpade. Z MF keramično membrano s premerom por 0,5 μm smo dosegli 51 % prepustnost LF v permeat pri tlaku 1 bar. Opazili smo, da je membrana učinkovito očiščena v treh korakih, in sicer s 0,4 % raztopino natrijevega hidroksida (NaOH), 0,3 % raztopino dušikove kisline (HNO3) in 0,5 % raztopino natrijeviega hipoklorida (NaOCl) pri temperaturi 60 °C in pri večji hitrosti črpalke kot je delovna ter pri tlaku povratnega toka 0,5 bar. UF keramična membrana s premerom por 0,05 μm je 100 % zadržala protein LF v retentatu.
Keywords: kisla sirotka, stabilnostna študija, keramične membrane, mikrofiltracija, čiščenje keramičnih membran
Published: 17.09.2019; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (4,41 MB)

6.
Povezava komenzalne mikrobiomske RNA z razvojem nevrodegenerativnih bolezni
Stefanie Tivadar, 2019, master's thesis

Abstract: Raziskave poročajo o pomembni povezavi med možgani in črevesjem ter o njuni povezanosti z nevrodegenerativnimi obolenji. Delovanje obeh je obojestransko in nenormalnosti na enem področju lahko privedejo do nevrodegenerativnih obolenj. K vzajemnemu sodelovanju prištevamo centralni živčni sistem, enterični živčni sistem, HPA os, vagus živec, mikrobioto, mikrobiomsko RNA in imunski sistem. Iz številnih raziskav lahko razberemo, da ima nenormalno delujoče črevesje s slabo mikrobioto, pomemben vpliv na nastanek plakov in posledično na razvoj nevrodegenerativnih obolenj. Za potencialno razumevanje celotnega delovanja se osredotočimo na komenzalne bakterije in komenzalno mikrobiomsko RNA, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metabolitov ter vplivajo na možgansko delovanje. Naloga zajame vrste RNA bakterij in ljudi. Po novih raziskavah lahko RNA gostitelja vstopi v bakterijo, kjer vpliva na uravnavanje bakterijskih transkriptov. Bakterijska RNA se lahko izloči prek veziklov in regulira črevesno homeostazo ter posledično vpliva na razvoj obolenj. Z mikroorganizmi vnešene RNA vplivajo tudi na metabolizem gostiteljevih RNA. Opisane so vrste nekodirajoče RNA in izpostavljena je circRNA kot potencialni biomarker. Nenormalno povečanje circRNA v črevesju, zaradi vnetij ali presežka bakterij, lahko vodi do obolenj. CircRNA lahko delujejo kot sporočilne molekule med celicami in imajo prenašalno vlogo, tako, da prenesejo informacije do sinaps. Zato lahko služijo kot pomemben del informacij, ki ima lahko terapevtske lastnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj. CircRNA lahko služi kot potencialni diagnostični biomarker za številne bolezni. Za razumevanje celotne povezave mikrobiota – črevesje − možgani so potrebne še nadaljnje raziskave, saj so določene oblike mikrobiomske RNA šele v raziskovanju.
Keywords: možgani, črevesje, mikrobiota, črevesno-možganska os, cirkularna RNA, centralni živčni sistem, mikrobiomska RNA.
Published: 16.09.2019; Views: 21; Downloads: 2
.pdf Full text (7,65 MB)

7.
Kulturna in naravna dediščina kot osnova za inženirsko oblikovanje spominkov
Taja Recek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se nanaša na spominkarstvo v Sloveniji. Razišče zgodovino, razvoj in pomen spominkarstva, ter vpliv dediščine na spominkarstvo. Glavni cilj naloge je bil razviti kolekcijo spominkov, ter prikaz celotnega razvoja produkta. V ta namen magistrska naloga obsega vse stopnje procesa inženirskega oblikovanja produkta: načrtovanje, koncipiranje, snovanje in razdelavo.
Keywords: kulturna dediščina, naravna dediščina, spominkarstvo, spominek, razvoj produkta, inženirsko oblikovanje
Published: 16.09.2019; Views: 23; Downloads: 3
.pdf Full text (8,92 MB)

8.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Published: 16.09.2019; Views: 18; Downloads: 3
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih
Karmen Balažic, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna. Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.
Keywords: varnost, neželeni dogodki, komunikacija, organizacija, nadrejeni, podpora vodstva, raziskava
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (1,38 MB)

10.
Varstvo otrokovih pravic v digitalnem okolju
Verena Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava precej moderno tematiko, tj. novodobni – digitalni svet. V povezavi s tem se v delu osredotočamo na raznorazne kršitve, ki jih uporaba moderne tehnologije prinaša, predvsem za otroke in mladostnike, katerih uporaba tovrstne tehnologije iz leta v leto vedno bolj narašča. S strani raznoraznih raziskav je nesporno dokazno, da današnja mladina svoj prosti čas preživlja drugače, kot je to bilo še pred desetletji, ko digitalizacije še ni bilo na razpolago oziroma vsaj ne v tolikšni meri. Posledično uporabi, pa se porast kršenja pravic otrok veča. Za dosledno razumevanje tematike magistrske naloge smo na začetku razdelali in pojasnili osnovne pojme, predvsem kaj digitalno okolje sploh pomeni in kaj vse zajema. Ugotoviti je bilo potrebno tudi, nosilci katerih vseh pravic otroci sploh so in izhajajoč iz tega, katere od slednjih so največkrat tarča kršitev s strani dejanj storjenih v digitalnem okolju. Po raziskovanju, katere pravice otrokom pripadajo, je bilo moč ugotoviti, da so pravice otrok urejene v širokem pravnem obsegu, kar zajema zakonodajo tako na ravni EU kot tudi v domači zakonodaji. Iz pregleda le-te smo spoznali, da je možnosti za kršitev teh pravic v digitalnem okolju ogromno, zato je zelo pomembno, da je to pravno področje dodobra urejeno. Najpogostejše oblike kršitev, ki se na internetu pojavljajo predstavljajo pornografija, pedofilija in kibernetsko nasilje, tj. nasilje povzročeno preko digitalne tehnologije.
Keywords: otrok, pravice, internet, pedofilija, pornografija, kibernetsko nasilje, zasebnost, osebnost.
Published: 13.09.2019; Views: 30; Downloads: 3
.pdf Full text (1,76 MB)

Search done in 1.89 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica