SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 75 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
71.
Besedilnovrstne značilnosti nemških medmrežnih dnevnikov s stališča teorije naravnosti
Dejan Kopold, 2011, doktorska disertacija

Opis: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Ključne besede: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 2575; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)

72.
SOCIOLOŠKI VIDIKI KURIKULARNE PRENOVE OSNOVNEGA ŠOLSTVA V KONCEPTU IZOBRAŽEVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Suzana Košir, 2010, doktorska disertacija

Opis: Vzgojno izobraževalni sistem v Sloveniji in v ostalih modernih državah temelji na načelih demokratičnosti, avtonomnosti in enakih možnosti. Prav ta načela določajo splošni okvir za preoblikovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja in so utemeljena v človekovih pravicah in pojmu pravna država. Skladno z načeli in teoretičnimi izhodišči kurikularne prenove so v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji deklarirani splošni cilji osnovne šole, ki so usmerjeni k polnemu razvoju človekove osebnosti in k utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Osnovna šola mora »pospeševati« razumevanje, strpnost in solidarnost med vsemi ljudmi, narodi, rasami in verskimi skupinami. Na kakšen način in kako uspešno se v osnovne šole vključujejo človekove pravice, pa smo si zastavili kot raziskovalno vprašanje, kjer smo se osredotočili na kurikularno prenovo osnovnega šolstva, implementacijo človekovih pravic na posamezni ravni vzgojno-izobraževalnega sistema (na ravni države, ravni šole in ravni učitelja). Pri tem smo upoštevali tudi vrste kurikula. V uradnih kurikulih je vključevanje človekovih pravic ena izmed temeljnih vrednot, ki so del kurikularne prenove nacionalnega kurikula. V doktorski disertaciji smo v empiričnem delu raziskave analizirali uradni in dejanski kurikul ter vključevanje in/ali implementacijo človekovih pravic v le-te, hkrati pa nas je zanimalo vključevanje in/ali implementacija človekovih pravic v prikriti kurikul na ravni učitelja. Učenje človekovih pravic lahko koristno prispeva k oblikovanju in usposabljanju demokratičnega in aktivnega državljana. Vnos človekovih pravic na vsa področja izobraževanja pomeni vsebinsko obogatitev celotnega vzgojno-izobraževalnega dela.
Ključne besede: kurikul, človekove pravice, osnovnošolsko izobraževanje, kurikularna prenova, izobraževanje, poučevanje
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 3416; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

73.
74.
Abstraktni predmeti : za ontologijo izobilja
Matija Arko, 2007, doktorska disertacija

Ključne besede: filozofija matematike, platonizem, nominalizem, abstraktni predmeti, matematične bitnosti, fikcijski liki
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 4061; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

75.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici