SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
Diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v 3. triletju osnovne šole
Milena Kerndl, 2013, doktorska disertacija

Opis: Uspešno izvajanje diferenciacije in individualizacije pri pouku je odvisno od več pogojev, osnovni pa je učiteljevo dobro poznavanje učencev in njegova usposobljenost za prepoznavanje razlik med učenci ter izvajanje takšnega pouka. Problem, ki ga proučujemo v doktorski nalogi, je usposobljenost učiteljev slovenščine za prepoznavanje razlik med učenci, in sicer v njihovi recepcijski zmožnosti in njihovih horizontih pričakovanj, ter v povezavi s tem za izvajanje načela notranje diferenciacije in individualizacije pri obravnavi književnih besedil v heterogenih učnih skupinah z namenom sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti posameznega učenca. Opisana usposobljenost naj bi bila sestavina učiteljeve književnodidaktične kompetence. V prvem delu naloge predstavimo teoretična izhodišča, in sicer izhajamo iz razlik med dvema modeloma pouka (transmisijski in transakcijski), prikažemo (nove) vloge in kompetence učiteljev v sodobni šoli, podrobno predstavimo razlike med učenci, možnosti diferenciacije pouka književnosti in metode, ki so podpora le-tej. Natančno opišemo komunikacijski model pouka književnosti, prikažemo vlogo učenca bralca in razvoj recepcijske zmožnosti učencev v tretjem triletju. Ugotavljamo, da je zaznava oziroma analiza pričakovanj in potencialne recepcijske zmožnosti učencev nujna za diferenciacijo in individualizacijo ter za dvig pričakovanj oziroma zahtevnosti pouka književnosti. Ob tem se pojavi vprašanje učiteljevih kompetenc, kajti če želimo res optimalno razvijati recepcijsko zmožnost posameznih učencev, moramo najprej dobro vedeti, kje so v svojem razvoju, poznati njihove zmožnosti in predznanje (kateri segmenti recepcijske zmožnosti so bolje, kateri slabše razviti, kako učenci zaznavajo besedilne signale, kakšne so njihove realne in medbesedilne izkušnje, iz kakšnega bralnega okolja prihajajo), jih načrtno vključiti v načrtovanje pouka književnosti oz. v načrtovanje lastnega bralnega napredka (tudi s pomočjo razvijanja literarnorecepcijske metakognicije) in jim o tem dajati kvalitetno povratno informacijo. V drugem delu predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se ukvarjali z uresničevanjem didaktičnega načela notranje diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti. Metodološko smo v raziskavi kombinirali kvantitativni in kvalitativni pristop. Najprej smo ugotovili in evalvirali stanje pri pouku književnosti v heterogenih skupinah tretjega triletja s stališča tega načela. Diferenciacijo in individualizacijo pouka književnosti smo spremljali z različnih vidikov: diferenciacija/individualizacija in faze šolske interpretacije, diferenciacija/individualizacija in ugotavljanje recepcijske zmožnosti, horizonta pričakovanj, bralnega interesa učencev ter izbira književnih besedil, diferenciacija/individualizacija in uporaba aktivnih metod pouka, diferenciacija/individualizacija in preverjanje učenčevega napredka v razvoju recepcijske zmožnosti ter skupno načrtovanje le-tega ter presoja učiteljev o lastni usposobljenosti za izvajanje notranje učne diferenciacije in individualizacije. Na podlagi ugotovitev smo definirali in opisali novo literarnodidaktično kompetenco (kot del splošne literarnodidaktične kompetence učitelja) – kompetenco zaznavanja/spoznavanja horizontov pričakovanj učencev (v povezavi z njo tudi kompetenco razvijanja literarnorecepcijske metakognicije učencev), saj je poznavanje le-teh izhodišče diferenciacije in individualizacije pouka književnosti, in razvili kurikulum te kompetence. V nadaljevanju smo za to kompetenco izobraževali dve skupini učiteljev. Za pomoč pri načrtovanju pouka književnosti smo izdelali didaktični opomnik z elementi sprotne priprave za spodbujanje različnih možnosti diferenciacije in individualizacije pouka in ga v uporabo ponudili učiteljem. Po izobraževanju in drugi spremljavi pouka smo ugotavljali vpliv nove literarnodidaktične kompetence na izvajanje diferenciranega in individualiziranega pouka književnosti.
Ključne besede: slovenščina, književnost, tretje triletje, diferenciacija in individualizacija, literarnodidaktična kompetenca zaznavanja/spoznavanja horizonta pričakovanj, literarnorecepcijska metakognicija
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2297; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

52.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Ključne besede: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 1371; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

53.
Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev
Janja Vollmaier Lubej, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: – roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; – kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); – prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; – kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; – romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; – Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; – romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; – Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.
Ključne besede: Sodobna slovenska književnost, koroški avtorji in avtorice, proza, tematologija, tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 2223; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

54.
Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega življenja v 20. stoletju na periferiji srednje Evrope
Ivanka Huber, 2012, doktorska disertacija

Opis: Goričko so, podobno kot ostale slovenske pokrajine, v 20. stoletju zaznamovale prenekatere preizkušnje, kar se je posledično odražalo tudi na mikrozgodovini lokalnega vaškega življenja. V času obeh svetovnih vojn, v medvojnem in povojnem obdobju, v gospodarsko kriznih časih, v času splošnega napredka in prihoda mehanizacije v dotlej tradicionalni način gospodarjenja so bile družinam skupne strategije, ki jih je določalo družbeno-zgodovinsko okolje oz. so bile posledica makrozgodovinskih determinant. Vse to so bile tiste silnice v 20. stoletju, ki so si, četudi za kratek čas, podredile tok družinskega življenja. Okolje, vplivi tradicij, kultura obrobja, vera in družbena preteklost so na Goričkem oblikovali družinsko življenje in bistveno vplivali na način življenja v vaški skupnosti. Tip družine in strategije družinskega življenja so bili skorajda vso 20. stoletje enaki, kar ne pomeni, da ni bilo sprememb, ampak so le-te bile neznatne in se odvijale skozi daljše časovno obdobje. Societalne in demografske spremembe so se namreč na Goričkem začele dogajati predvsem v drugi polovici 20. stoletja; spremembe oblik in kompozicije družine ter maritalne spremembe pa šele ob koncu oz. izteku 20. stoletja. V raziskovanem času in prostoru je prevladovala izvorno razširjena družina, ki je nemalokrat postala okrnjena ali se transformirala v jedrno. Šele ob prehodu iz 20. v 21. stoletje so se začele formirati tudi izvorno jedrne družine. Družina je bila strukturirana kot celota z jasno določeno hierarhijo in je ostala v tej strukturi skorajda do izteka 20. stoletja. Doktorska disertacija, katere znanstveno izhodišče in cilj raziskovanja je sociološki in zgodovinski vidik družine na Goričkem, predstavlja pregled in sociološko analizo teoretičnih in empiričnih spoznanj o družini in družinskem življenju v obravnavanem družbenem prostoru. Kako so posameznika in njegovo družino zaznamovale življenjske postaje, kot temeljno ciljno področje našega raziskovanja, smo ugotavljali na osnovi individualno vodenih intervjujev z intervjuvanci na terenu, družinskih dokumentov in raznih drugih dokumentarnih virov. Opisi, posnetki, sociološka analiza in predvidevanja oblik(e) družin(e) so tako omogočili oblikovanje in prikaz vaškega družinskega življenja v 20. stoletju.
Ključne besede: sociologija družine, historična sociologija, mikrozgodovina, spominske študije, življenjske zgodbe, življenjske postaje, Goričko, Kančevci, Križevci, 20. stoletje
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 2056; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

55.
Model individualne supervizije za svetovalne delavce na osnovnih šolah
Jernej Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava stres, poklicno izgorelost in supervizijo pri šolskih svetovalnih delavcih in ima dvodelno strukturo. V prvem delu avtor predstavi splošna izhodišča svetovalne službe v osnovni šoli in dosedanja znanstvena spoznanja o stresu, poklicni izgorelosti in superviziji. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost supervizije po relacijsko družinskem modelu z vidika zaznave stresa in poklicne izgorelosti šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v obdobju od januarja 2011 do decembra 2011, v kateri je sodelovalo 88 svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, so, da večina šolskih svetovalnih delavcev ocenjuje svoje delo kot zmerno in močno stresno. Za najbolj stresne so se izkazale delovne naloge, ki se navezujejo na delo s starši in učenci, ki imajo vedenjske težave, zunanji nadzor (inšpekcija) in delo z dokumentacijo. Rezultati so tudi pokazali, da šolski svetovalni delavci, ki so v svoji delovni praksi že bili deležni supervizije, zaznavajo manj stresa kot tisti, ki supervizije še niso bili deležni. Tako je bila v empirični raziskavi potrjena avtorjeva predpostavka o pozitivnem vplivu supervizije na zaznavo stresa, saj se je ta po supervizijskih srečanjih zmanjšala, medtem ko se zaznava poklicne izgorelosti po supervizijskih srečanjih ni pomembno spremenila.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stres, poklicna izgorelost, supervizija, relacijsko družinski model
Objavljeno: 04.03.2013; Ogledov: 1695; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

56.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok
Maja Hmelak, 2012, doktorska disertacija

Opis: Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija in osebni oz. osebnostni razvoj) in zunanja (napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta. V doktorski disertaciji smo preučevali problem profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo soočili razmišljanja različnih avtorjev ter podali odgovore na vprašanja o vzgojiteljevem profesionalnem razvoju. Ob tem smo posegli tako na strokovno izobraževanje kot osebnostno rast vzgojitelja, razložili pomen in oblike obeh segmentov profesionalnega razvoja, povedali, kakšni so vplivi na slednjega in zakaj je pomemben za vzgojitelje predšolskih otrok. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev in podrobno predstavili poklic vzgojitelja, pri čemer smo še posebej izpostavili razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica kot tudi delovno obveznost vzgojiteljev predšolskih otrok. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Osredotočili smo se na štiri področja, in sicer motivacijo ob izbiri študija, osebnostne lastnosti, strokovno znanje in delo ter zadovoljstvo in pričakovanja. S tem smo posegli na področje vzgojiteljeve osebnostne, poklicne in socialne dimenzije, s katero po ugotovitvah Vontove (2005) dosegamo uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti, in s tem višjo kakovost dela ter zadovoljstva pri delu. Metodološko smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojitelje in anketni vprašalnik za študente predšolske vzgoje. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi in hrvaškimi študenti in vzgojitelji predšolske vzgoje. Glavne ugotovitve raziskave so: a) Glede motivacije ob izbiri študija smo ugotovili, da so se anketiranci za študij predšolske vzgoje, in s tem poklica vzgojitelja predšolskih otrok, odločili predvsem zaradi samouresničitvenih in altruističnih razlogov ter da so s svojo odločitvijo zelo zadovoljni. Ti razlogi predstavljajo notranje dejavnike, osebni interes, ljubezen do otrok in poklica, predvsem pa iskreno, osebno željo po delu in vzgoji s predšolskimi otroci. b) Glede osebnostnih lastnosti smo ugotovili, da anketiranci premorejo vse za vzgojitelja potrebne lastnosti, ki smo jih na splošno razdelili na dve podpodročji, in sicer odnos do sebe in odnos do otrok. c) Glede strokovnega znanja in dela smo ugotovili, da se anketirancem zdi najpomembneje pridobiti predvsem pedagoško-psihološka znanja in znanja s posameznih področij kot tudi sposobnost komuniciranja z otroki in njihovimi starši. Na začetku svoje poklicne poti pričakujejo in zaznavajo nekaj težav, ki pa so pogosto posledica predvsem 'začetniške treme'. Najbolj močne in samozavestne se počutijo na področju neposrednega dela z otroci. d) Glede zadovoljstva in pričakovanj smo ugotovili, da na vzgojiteljevo zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo otrok in staršev. Ker se zavedajo pomembnosti dopolnjevanja in nadgradnje svojega znanja in izkušenj, pa tekom kariere pričakujejo predvsem, da se bodo lahko udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Na podlagi vsega lahko strnemo, da se anketiranci zelo zavedajo kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki zajema tako strokovno podkovanost kot osebnostno zrelost posameznika, kot tudi prilagodljivosti in nenehne nadgradnje že usvojenega in pridobljenega znanja in pogledov vsakokratnim družbenim spremembam
Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelj, motivi, strokovno delo in znanje, osebnostni razvoj, zadovoljstvo in pričakovanja, predšolski otrok
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 4492; Prenosov: 1854
.pdf Celotno besedilo (729,09 KB)

57.
Slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010 - problemski krogi, postopki notranjega sloga in njihova funkcionalna zveza
Katja Bergles, 2012, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji je obravnavana slovenska esejistika med letoma 1995 in 2010. Prvi del povzema teorijo eseja in razčlenjuje pojme, ki so relevantni za nadaljnjo analizo. Drugi del je posvečen interpretaciji in tematski delitvi sodobne slovenske esejistike ter hkrati prinaša analizo notranjega sloga in jezika. Med najvidnejše tematske kroge slovenske esejistike med letoma 1995 in 2010 spadajo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo vprašanja naroda, slovenstva in jezika, bivanjska vprašanja, narava in okolje, (avto)biografski in dnevniški eseji ter potopisni eseji. Disertacija izpostavlja tudi odvisnost med temo in notranjeslogovnimi prvinami ter jezikovnim stilom. Navedena medsebojna pogojenost zmeraj sicer ni nujna ali pa je manj opazna, gotovo pa moramo biti ob razčlenjevanju esejistike nanjo pozorni.
Ključne besede: esej, slovenski esej, notranji slog, jezikovni slog
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1967; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

58.
Frazeologija in frazeografija v času informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predstavljeno na primeru elektronskega učnega gradiva
Nataša Kralj, 2012, doktorska disertacija

Opis: Izhajajoč iz dejstva, da so frazemi kot ustaljene besedne zveze s prenesenim pomenom del vsakdanje komunikacije v pisni in govorjeni obliki ter da predstavljajo pomemben del besedišča, teoretično raziskujemo in utemeljujemo argumente za intenzivnejše vključevanje frazemov v jezikovni pouk s podporo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pridobljena teoretska spoznanja o usvajanju tujejezične frazeologije in digitalizaciji le-te predstavljajo temelj za preverjanje in primerjavo nekaterih že obstoječih večjezičnih elektronskih frazeoloških učnih gradiv in slovarjev za nemščino. S pomočjo empirične raziskave frazeološkega učnega e-gradiva preverjamo dejansko učinkovitost uporabe le-tega pri različnih potencialnih uporabniških skupinah. Na osnovi teoretičnih dognanj in rezultatov empirične raziskave verificiramo zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na polifunkcionalnost frazeoloških e-gradiv, na uporabnikove potrebe in cilje v odvisnosti od jezikovnega predznanja in na realizacijo frazeološkega optimuma. V zaključku sledijo predlogi za izboljšave, ki bi optimizirali polifunkcionalnost elektronskih frazeoloških gradiv in odločilno prispevali k njihovi uporabnosti ter aktualnosti. Ob tem učitelji nemščine kot tujega jezika s predstavljenimi postopki učenja tujejezične frazeologije s podporo elektronskih gradiv dobijo napotke, kako frazeološke pojave smiselno in ciljno vključiti v poučevanje tujega jezika pri različnih ciljnih skupinah.
Ključne besede: Frazeologija, učenje frazemov, EPHRAS, e-gradivo, IKT, nemščina kot tuji jezik, polifunkcionalnost, frazeološki optimum
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

59.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZPOSTAVLJENOSTI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV NASILJU V DRUŽINI IN MOŽNOSTI UKREPANJA
Ksenija Domiter Protner, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike izpostavljenosti otrok, predvsem pa mladostnikov, nasilju v družini v različnih zgodovinskih obdobjih. S komparativno analizo in pregledom empiričnega raziskovanja tako v globalnem kot v slovenskem okolju, smo opravili tudi pregled socioloških teoretskih pristopov na tem področju, kot tudi značilnosti slovenske zakonodaje in prakse. Predstavili smo značilne preventivne pristope v nekaterih drugih državah in možnosti preventivne dejavnosti v Sloveniji. Izpostavili smo vlogo in možnosti šole pri preprečevanju izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini. Namen empiričnega dela disertacije je bil zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja izpostavljenosti slovenskih mladostnikov nasilju v družini. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo in med 1200 srednješolci, izbranimi v raziskovalni vzorec, anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih regij. V drugi raziskovalni vzorec pa smo vključili šolske svetovalne delavce iz 100 slovenskih srednjih šol in anketirali 60 šolskih svetovalnih delavcev. Potrdili smo naše predvidevanje, da je obseg izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini bistveno večji, kot ga prikazujejo uradni statistični podatki. Delež naših srednješolcev, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja v družini, je visok (40,2 %) in neodvisen od spola žrtve. Med oblikami nasilja, ki so jim srednješolci izpostavljeni v svoji družini, smo potrdili prevladovanje psihičnega nasilja. Izpostavljenost srednješolcev nasilju v družini je značilna za družine vseh družbenih slojev, vendar predstavlja nizek socialno-ekonomski status družine, predvsem pa slabo materialno stanje družine, značilni rizični dejavnik. Rezultati kažejo, da večina srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini, ne prepoznava prisotnosti nasilja v svoji družini in ne išče pomoči. Senzibilnost šolskih strokovnih delavcev za prepoznavanje izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini in nadaljnje prijave je zelo različna. Pomembni oviri za prijavo sta vrednotenje zasebnosti družine in strah srednješolcev pred prijavo. Pri obravnavi problematike izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini pa izstopa problem nezadostnega medinstitucionalnega sodelovanja. Na osnovi spoznanj teoretičnega in empiričnega dela disertacije smo oblikovali predlog socialnoekološkega preventivnega modela preprečevanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, srednješolci, mladostniki, starši, šolski svetovalni delavci, šola, preventiva
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2388; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

60.
Identitetne regije Slovenije
Danilo Kosi, 2012, doktorska disertacija

Opis: Prostor je eden glavnih elementov človekovega obstoja, kot prostorsko bitje se človek s prostorom bivanja identificira. Prostorske identitete nastajajo tudi z družbenim delovanjem, ki poteka skozi različne dejavnosti družbenega življenja. Le te se pogosto odvijajo v prostorsko zaokroženih območjih, povzročajo diferenciranost prostora in občutek skupni regionalni pripadnosti kar pripelje do pojava identitetnih regij. Identitetne regije so tesno povezane s pojmom socialni prostor, ki predstavlja prostorsko dimenzijo organiziranega družbenega življenja. Le to pa je povezano s človekovimi potrebami; tam kjer človek živi, zadovoljuje svoje najrazličnejše potrebe, pogosto skozi organizirano družbeno življenje. V raziskavi preučujemo nekatere oblike organiziranega življenja, za katere domnevamo, da so najpomembnejši dejavniki regionalnih identitet: gospodarski subjekti, družbene institucije, upravne delitve, mediji ter množični šport. Omenjeni dejavniki imajo običajno določeno območje delovanja. Z zadovoljevanjem potreb v določenem prostoru se vzpostavi povezava, navezava, identiteta s tem prostorom kar pripelje do nastanka regionalne identitete in identitetnih regij. Identitetna regija je območje, ki ga povezuje podobno stanje duha ter pripadnost organizacijam družbenega življenja, posledica česar je občutek regionalne pripadnosti oziroma regionalna identifikacija z določenim območjem. Ko določeno regijo sprejmejo množice ljudi za svojo, postane del uveljavljenih prostorskih predstav skupnosti in prične »živeti« z njimi. Identitetne regije razumemo kot prostorsko projekcijo socialnih in ekonomskih razmer. Naloga sledi trem ciljem: opredeliti vsebino pojma identitetna regija kot element geografske regionalizacije oziroma členjenosti prostora, preučiti dejavnike, s katerimi je možno prepoznati identitetne regije in določiti prostorski domet relevantnih dejavnikov ter na podlagi tega izdelati regionalizacijo Slovenije na identitetne regije. Do ciljev smo prišli s hevristično metodo, metodo zbiranja in analiziranja podatkov, intervjuja in kartiranja. Ugotovili smo, da v Sloveniji obstaja 12 identitetnih regij.
Ključne besede: identitetna regija, regionalna zavest, regionalna identiteta, identitetne regije Slovenije
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1706; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici