SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
Razvoj kompleksa pavlinskega samostana Blažene Device Marije in Vseh Svetih v Šenkovcu (1376–1786) v luči zgodovinskih in arheoloških raziskav / Razvoj kompleksa pavlinskog samostana Blažene Djevice Marije i svih svetih u Šenkovcu (1376 - 1786) u svjetlu povijesnih i arheoloških istraživanja
Marijana Korunek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pavlinski samostan Blažene Djevice Marije i svih svetih u Šenkovcu kraj Čakovca, kasnije posvećen svetoj Jeleni, djelovao je na području Međimurja u periodu od 1376. do 1786. godine. Samostan je osnovala obitelj Lacković, a kasnije su njegovi patroni bili obitelj Celjski, Fridrik Lamberg i obitelj Zrinski. Razdoblje kad je obitelj Zrinski vlasnik Međimurja najviše su obilježili brojni sukobi između te obitelji i čakovečkog pavlinskog samostana, koji su bili potaknuti ekonomskim, ali i vjerskim razlozima, jer su Zrinski prešli na protestantizam. To se može iščitati iz činjenice da sukobi sa samostanom traju i nakon što su Zrinski formalno prestali biti protestanti, a sličan odnos, isprepleten sukobima i sporovima, samostan je imao i s obitelji Althan, koja je vlasnik Međimurskog vlastelinstva u 18. stoljeću. Tijekom svog djelovanja samostan je postepeno povećavao svoju nepokretnu imovinu, pa je tako ušao u posjed crkve sv. Jeronima u Štrigovi, te brojnih vinograda, šuma i livada. Stoljećima je uživao razne povlastice, prvenstveno one za trgovanje i vinotočje. Nedjeljom je mogao držati trg pred samostanom, te sajam na blagdan Svete Jelene. Samostan je imao pravo suditi krivcima, te ih osuđivati, pa je tako u čakovečkom samostanu zabilježeno 12 procesa. Dekretom cara i kralja Josipa II. samostan je 1786. godine ukinut, a sva vrjednija imovina bila je otpremljena u Budim, dok je ostala pokretna imovina prodana na dražbi. Samostanske zgrade tada preuzima Dvorska komora, koja na neadekvatan način njima upravlja, pa one postepeno propadaju. Prvotni samostan gradi se u vrijeme gotike, a njemu je u renesansnom periodu dograđena bočna kapela. U baroku se čitav kompleks temeljito rekonstruira, a nakon ukinuća samostana sklop je u svoju privatnu rezidenciju, odnosno dvorac, pretvorio barun Vinko Knežević koji ga dobiva početkom 19. stoljeća. Do kraja stoljeća samostanski sklop je gotovo u potpunosti srušen, a od njega su ostali stajati samo kapela sv. Jelene (svetište nekadašnje samostanske crkve) i jedna gospodarska građevina. Ovaj kompleks prepoznat je kao iznimno vrijedan, pa su još 1924. godine na njemu provedena prva arheološka istraživanja. S radovima se tada stalo, a s novim se arheološkim istraživanjima započelo tek 1990. godine, kada je pokrenuta obnova kapele. U tim radovima u unutrašnjosti kapele, odnosno svetišta pavlinske crkve, pronađen je vrijedan gotički oslik datiran na kraj 14. stoljeća, koji je prezentiran. U arheološkim istraživanjima koja su trajala od 1990. do 2002. godine otkriven je središnji dio samostanskog kompleksa. Temeljem pronađenih arheoloških struktura u tim istraživanjima možemo jasno definirati ove funkcionalne cjeline: svetište samostanske crkve (kapela svete Jelene), crkvena lađa, bočna kapela heksagonalnog tlocrta (takozvani mauzolej obitelji Zrinski), istočno samostansko krilo, sakristija, zapadno samostansko krilo, zvonik (?), južni hodnik samostana, klaustar, te djelomično sjeverno samostansko krilo, dok gospodarske građevine i ogradni zid kompleksa nisu istraženi. Unatoč činjenici da je središnji dio samostanskog kompleksa arheološki istražen, njegovu prezentaciju otežava manjkava dokumentacija o provedenim arheološkim iskopavanjima, loše stanje očuvanosti arheoloških struktura, brojne pregradnje, te današnja neprimjerena neposredna okolina. Kako bismo dobili jasniju sliku o ovom kompleksu i njegovim građevinskim fazama, provedene su dvije kampanje revizijskih arheoloških istraživanja (tijekom 2011. i 2012. godine). Ova istraživanja treba nastaviti kako bi konačna prezentacija lokaliteta bila ispravna i znanstveno utemeljena. Obzirom na ranije utvrđenu povijesnu i spomeničku vrijednost ovog kompleksa, za njegovu pravilnu prezentaciju u svih segmentima treba primijeniti najkvalitetnija rješenja.
Ključne besede: Zgodovina Međimurja, pavlinski red na Hrvaškem, pavlinski samostan Šenkovec, Čakovec, Šenkovec, zgodovina, arheološke raziskave / Povijest Međimurja, pavlinski red u Hrvatskoj, pavlinski samostan u Šenkovcu, Čakovec, Šenkovec, povijest, arheološka istraživanja
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 414; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)

42.
Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom
Dejan Pukšič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Slovenski jezik je z osamosvojitvijo Republike Slovenije in kasneje z njeno priključitvijo Evropski uniji postal obveza za mnoge tuje državljane, ki se priseljujejo v Slovenijo zaradi študija ali dela. Ker je izpit iz slovenščine pogoj za pridobitev slovenskih uradnih listin, so tujci v procesu integracije poleg predstavitve zgodovine, institucij, informacij o pravicah in dolžnostih ter delu in življenju v državi gostiteljici deležni tudi jezikovnega izobraževanja in (prvega) brezplačnega izpita na osnovni referenčni ravni; ta jih, če ga opravijo, z vidika govorcev opredeljuje kot uporabnike jezika, ki obvladajo osnovne življenjske okoliščine, tj. ponovljive, rutinske situacije in govorne položaje. Doktorska disertacija Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom se tako osredotoča na problem jezikovne integracije tujih študentov iz različnih držav in ga povezuje z mobilnim učenjem oz. m-učenjem, najaktualnejšo obliko individualnega jezikovnega izobraževanja, ki sicer ima evolucijske temelje v e-učenju, vendar pa se zaradi drugačnih okoliščin in tudi tehnološke postavke od njega razlikuje. Čeprav izobraževalne institucije implementirajo nove tehnologije zadržano, je mobilni trend napredoval do te mere, da se najsodobnejša ultraprenosna haptična mobilna tehnologija, ki jo predstavljajo pametni mobilni telefoni in tablični računalniki, v okviru kombiniranih učnih modelov v nekaterih državah že pojavlja v javnem šolstvu. Doktorska disertacija Učenje slovenščine … prinaša vpogled v mobilno učenje slovenskega jezika z mobilno aplikacijo BlaBla™, ki smo jo razvili posebej za potrebe pedagoškega eksperimenta, s katerim smo ugotavljali, kakšne so mobilne uporabniške preference in kakšen potencial ima podporni m-učni modul v okviru organiziranega intenzivnega jezikovnega tečaja EILC (angl. Erasmus Intensive Language Courses). Pred razvojem mobilne aplikacije smo v okviru pilotne študije spremljali dinamični vidik učenja slovenščine kot tujega jezika in raziskali aktualna teoretična izhodišča mobilnega učenja; izsledki so vključeni v zasnovo lastnega uporabniškega vmesnika, s katerim smo želeli m-učenje empirično potrditi kot perspektivno obliko tujejezikovnega izobraževanja.
Ključne besede: m-učenje, mobilno podprto učenje jezikov (MALL), informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), tipni uporabniški vmesnik, slovenščina kot tuji jezik
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 721; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

43.
Kultura samoevalvacije kot dejavnik razvojnih procesov pri dvigu in ohranjanju kakovosti dela v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marija Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vodenje procesa samoevalvacije v segmentu srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Temeljni namen je bil raziskati in preučiti obstoječe stanje vodenja samoevalvacijskih aktivnosti na naših srednjih poklicnih in strokovnih šolah s ciljem preveriti učinkovitost različnih modelov/pristopov v praksi in profesionalno ter zakonodajno odgovornost šol z vidika razvojne naravnanosti in sistema. Ključne ugotovitve empirične raziskave so, da obstajajo razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji. Ugotovili smo tudi, da se šole razlikujejo v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije in vloge poročila za kakovost.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, srednje poklicno in strokovno izobraževanje, učitelj, ravnatelj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

44.
Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu
Tatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (15,47 MB)

45.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 784; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

46.
TRANSFERENCE IZ ANGLEŠČINE V NEMŠKIH SESTAVKIH SLOVENSKIH UČENCEV
Liljana Kač, 2015, doktorska disertacija

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno: 11.06.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

47.
Strukturalna analiza samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami in dijakih brez posebnih potreb v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marta Licardo, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi se ukvarjamo s samoodločanjem, zlasti pri dijakih z učnimi težavami. Skozi raziskovalno delo iščemo sinergijo med problemi, s katerimi se soočamo v procesih inkluzije za to populacijo dijakov, in možnostmi, ki jih ponuja samoodločanje za bolj uspešno spoprijemanje s problemi, ki se porajajo. V teoretičnem delu predstavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka teorij ter različne teoretične pristope in avtorje. Raziskovanje samoodločanja na teoretični in empirični ravni ponuja široke možnosti uporabe v praksi, in kot kažejo raziskave, lahko bistveno pripomore k bolj uspešnemu doseganju ciljev, višjemu šolskemu uspehu, uspešnejšemu prehodu na trg dela. Samoodločanje je po funkcionalnem modelu veščina, ki se je lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje, opolnomočenje in samozagovorništvo. Za spodbujanje samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami potrebujemo tudi ustrezno šolsko okolje, ki s svojimi vrednotami in odprtostjo to omogoča in podpira. V empiričnem delu primerjamo stopnjo samoodločanja med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez posebnih potreb (N=122), ugotavljamo razlike med spoloma, povezanost med samoodločanjem in učnim uspehom, zaznavanje samoodločanja dijaka s strani učiteljev ter samoodločanje v individualiziranih programih. Ugotovili smo, da dijaki s posebnimi potrebami izkazujejo nižjo stopnjo samoodločanja kot vrstniki (zlasti v izvršilnih funkcijah), da je samoodločanje pomembno povezano s šolskim uspehom, da se zaznave dijakov o njihovem samoodločanju razlikujejo od zaznav učiteljev ter da je treba dijake s posebnimi potrebami spodbujati v proaktivni komunikaciji, samostojnem učenju, izvršilnih funkcijah in večji stopnji vključenosti v proces individualiziranega programa.
Ključne besede: samoodločanje, dijaki s posebnimi potrebami, učne težave, inkluzija
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1085; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

48.
POEZIJA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PESNIC, ROJENIH PO LETU 1970
David Bedrač, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji Poezija pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 se ukvarjamo z analizo enainšestdesetih poetik, ki predstavljajo suverene pesniške glasove najmlajše generacije lirikov na Slovenskem. V uvodnem delu tako predstavljamo temeljne zadrege dane generacije in dejstvo, da se strokovno s to poezijo doslej nihče ni veliko ukvarjal. V nadaljevanju postavljamo deset raziskovalnih hipotez, ki se nanašajo na vse ravni pesniških besedil, zlasti pa je v ospredju tudi vprašanje avtopoetike in skupnih idejnih nastavkov, ter predstavimo pomen disertacije za literarno vedo. Sledi eno pomembnejših poglavij, v katerem predstavljamo izbor metod, s katerimi obravnavamo izbrana pesniška besedila. V metodološkem zaporedju najprej predstavimo metodi zbiranja in selekcije gradiva, zatem pa metodo natančnega branja, ki vsebuje več podmetod, nanašajočih se na analizo zunanje in notranje oblike pesmi. Zatem izoblikujemo končni raziskovalni model, po katerem analiziramo vsako pesem posebej, nato pa po postopku povzemanja določimo skupne nastavke po posameznih pesniških zbirkah, skupnih težnjah posameznih avtorjev in avtoric, nazadnje pa s postopki primerjave pridemo tudi do skupnih ali prevladujočih generacijskih idejnih nastavkov. Posebej izpostavljamo tudi raziskovalne probleme in zatem objavljamo seznam avtorjev in avtoric ter obravnavanih pesniških zbirk, pri čemer je med osrednjimi kriteriji tudi časovni, saj obdelamo pesmi iz zbirk, ki so izšle v obdobju od leta 1990 do 2011. Sledijo tri poglavja, s katerimi generacijo predstavimo s širšega kulturno-literarnega vidika, postavimo pa jo tudi v kontekst prostora in časa. Obdelamo nekaj vidnejših pesniških zbirk, ki nam tudi v nadaljevanju služijo kot poglavitne poetične točke v raziskavi, in generacijo pesnikov umestimo v zgodovinske, prostorske in kulturne okvire. Predstavimo tako njihovo literarno aktivnost kot tudi nabor njihovega širšega kulturnega udejstvovanja, saj večina med njimi niso zgolj pesniki in pesnice, ampak se pojavljajo tudi v drugih kulturnih vlogah. Posebno pozornost namenjamo tudi literarnim zgledom in tistim pesniškim osebnostim, ki jih avtorji in avtorice te generacije najpogosteje omenjajo kot zgled, jih citirajo ali celo odkrito priznavajo simpatijo do njihove poezije. Tako še posebej izpostavljamo navduševanje nad 10 poetikama Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna ter nekaterih modernistov in postmodernistov. Navedemo tudi nekaj pesniških zgledov iz sveta, vendar v tem poglavju le na izvenbesedilni ravni, primere očitnega vpliva na same poetike skozi medbesedilnost ali pesniške ideje pa dokazujemo v nadaljevanju. V osrednjem delu disertacije se lotimo natančne analize po sklopih, vsako poetiko posebej, in sicer po načelu dedukcije, tj. od obravnave posameznih besedil k celoti. Vsako od poetik obdelujemo po principu notranje oblike (zgradbe, stila in ritma) in zunanje oblike (zgradbe, stila in ritma), dodajamo pa še analizo idejnih smernic, ki se v besedilih pojavljajo. Zbrane podatke nato še tabelarično prikažemo, saj v tabelo vnesemo le poglavitnejše podatke, nanašajoče se na posamezne poetike, iz mnoštva vseh podatkov pa zatem oblikujemo skupne nastavke, ki jih predstavimo v razpravi. V razpravljalnem delu se tako ponovno lotimo vseh ravni pesniških besedil, iščemo avtopoetične in skupne ideje, posebej pa obdelamo še razvoj poezije znotraj dveh struktur, tj. murnovske in prešernovske. V zadnjih enotah podamo končne ugotovitve oz. opredelitve do prvotno zastavljenih hipotez, vse skupaj pa strnemo še v sklepne misli, ki povzemajo poglavitna spoznanja, obenem pa opozorijo na kopico področij, povezanih z dano generacijo, ki bi jih bilo potrebno še raziskati.
Ključne besede: slovenski pesniki in pesnice, rojeni po letu 1970, avtopoetika, najnovejša slovenska poezija, idejne usmeritve, problemi najsodobnejše lirike
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1256; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

49.
FILOZOFSKA ANALIZA MEHANIZMOV NARAVNEGA MIŠLJENJA IN UMETNE INTELIGENCE
Boris Aberšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o t.i. kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duh, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva.... Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco. Za reševanje problemov v zvezi z UI potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi, ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja UI, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, človeška inteligenca. V nalogi smo se pretežno posvečali področju filozofije duha in učenju, torej enem od njenih izjemno pomembnih elementov, kjer je vse od najzgodnejših začetkov pojava človeka kot mislečega »stroja« pa vse do danes prisotna dvojnost njegovega pojasnjevanja, ki se zrcali v dveh smereh: • mistični, ki zagovarja tezo, da je duh nekaj edinstvenega v svoji neponovljivosti in da je vir mističnosti v nekih lastnostih, svojstvenih samo študijam duha. Izhajajoč iz tega lahko sklepamo, da je duševnost povsem drugačna od vsega ostalega v svetu in mora zato imeti poseben ontološki status; • naturalistični, ki zagovarja tezo, da duh lahko, ali ga celo moramo »naturalizirati«, in to tako, da so lahko duhovna stanja in procesi opisljivi z jezikom znanosti: fizike, kognitivne znanosti, nevroznanosti ali jezikom drugih naravoslovnih ved. Po tem pristopu sprejemamo, da je človek kot bitje del narave ter da so procesi, ki se dogajajo v njem, vključno z duševnimi procesi, prav tako del te narave. Oba pristopa skušata najti resnico, vendar uporabljata popolnoma drugačne metode in orodja ter interpretirata svoje dosežke na popolnoma različnih osnovah in izhodiščih. V nalogi zagovarjamo naturalističen pristop temelječ na sodobnih naravoslovnih metodah in znanostih ter redukcionizmu v teoriji duha s poudarkom na strojnem učenju kot paradigmatskem primeru algoritemskega reducibilnega mentalnega procesa z možnostjo aplikacije na človeka. Tako kot lahko pri stroju ki se uči, učenje skrčimo na algoritme oziroma fizikalne procese, lahko mentalne procese v človeku zapišemo kot dinamične modele in jih nanje tudi reduciramo.Takšen, redukcionistični pristop v okviru filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence pogosto zastavlja vprašanje, ali in kakšna je zveza med razvojem kognitivnega nevromodeliranja (modeliranje ‒ izdelava delovanja možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij) in nevroračunalništva (računalniške simulacije nevronskih mrež oz. ti. umetnih nevronskih mrež, ki v kognitivni znanosti prevzemajo vlogo procesnih modelov možganskih in duševnih procesov). Do sedaj še ni bil dan natančen odgovor na tri, za raziskave na teh področjih bistvena vprašanj, in to: • ali lahko celovito kognitivno nevromodeliramo in simuliramo delovanje možganov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij; • ali lahko razvoj nevroračunalništva in umetne inteligence pripelje do nadomeščanja človeka in njegove naravne inteligence (neposredno – humanoidni robot ‒ stroj, ki opravlja človeško delo, ali posredno ‒ računalniški »učitelj«, inteligentni tutor, ki opravlja le človekove mentalne funkcije) in • ideja, ki se ponovno bolj intenzivno pojavlja v zadnjih desetletjih in ki jo zagovarjamo in dokuzujemo tudi v tem delu, ali lahko človeka tj. njegovo mentalno življenje, reduciramo na dinamični sistem, skratka ali obstaja takšen sistem diferencialnih enačb, s katerimi bi ga lahko zapisali. V nalogi smo iskali odgovore predvsem na ta vprašanja. Naloga je zasnovana po zgodovinskem principu, kjer od samih začetkov filozofskega razmi
Ključne besede: filozofija duha, kognitivna znanost, konekcionizem, kibernetska didaktika, umetna inteligenca, naravno mišljenje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1312; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

50.
Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat
Aleksandra Gačić, 2014, doktorska disertacija

Opis: Pričujoče delo prikazuje v pomembnih obrisih življenje in delo politika in diplomata dr. Bogumila Vošnjaka. Že njegov oče Mihael in stric Josip Vošnjak sta bistveno doprinesla k zgodovini slovenskega naroda, tako politično kakor tudi gospodarsko. Sad njune vzgoje in vzorov je bil Bogumil Vošnjak, ki ga je predvsem prva svetovna vojna zavihtela v svet političnih in diplomatskih dogajanj. Za slovensko zgodovinopisje je pomemben zaradi več dejavnikov v času burnih dogodkov doma in po svetu v začetku prejšnjega stoletja. Izpostavljena je predvsem njegova vidna vloga v Jugoslovanskem odboru, kjer je kot njegov aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili pod enotno in tuje nadoblasti osvobojeno državo. Kot edini Slovenec je lahko takšno združitev kronal s podpisom Krfske deklaracije, ki je kasneje bila podlaga za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova vztrajnost in bogate izkušnje med vojno so bile poplačane z mestom generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Z imenovanjem za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na poslaništvu v Pragi se mu je uresničil veliki sen, čeprav le kratkotrajno. Zatem je njegova diplomatska zvezda zamrla, a s političnega prizorišča tako želene Jugoslavije ni poniknil, temveč se je v raznih funkcijah pojavljal v družbenem in političnem življenju skupne države. Svojemu idealu unitaristične jugoslovanske države je sledil skozi vse življenje, med drugo svetovno vojno kot pripadnik Mihailovićevih četnikov in kot emigrant v ZDA po drugi svetovni vojni.
Ključne besede: Bogumil Vošnjak; politična biografija; Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; Jugoslovanski odbor; Krfska deklaracija; pariška mirovna konferenca; Samostojna kmetijska stranka; jugoslovanska diplomacija; slovenska diplomacija, Slovenci v emigraciji.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1540; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici