SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
Analiza narečnega diskurza (s poudarkom na govoru Rakitovca v slovenski Istri)
Tina Rožac, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava narečni diskurz z vidika konverzacijske analize in tako prinaša nova spoznanja na področje raziskovanja narečij ter širi obzorja znanstvene obravnave istrskega narečja in govora Rakitovca. Avtorica na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj o govorjenem jeziku, diskurzu in konverzacijski analizi gradi analizo na terenu zbranih in transkribiranih besedil, ki jih besedilnovrstno umešča v naslednje kategorije: pripovedne besedilne vrste (pripovedi, anekdote, poročila, eksempli), opazke s komentarjem, mnenja, obrekovanja in klepeti. Zastavljena besedilnovrstna tipologija se v analizi potrjuje in je – z morebitno vključitvijo razlage kot besedilne vrste – značilna za narečni diskurz. Ob tem je pomembno poudariti, da izbrana besedila pripadajo eni od besedilnih vrst, medtem ko se v spontanem pogovoru poleg čistih oblik pojavljajo tudi neopredeljene oz. mešane besedilne vrste. Metodološko podlago analize predstavlja kvantitativni korpusni pristop, za potrebe katerega je bil zgrajen korpus Nardis-Ra. Pri zapisovanju besedil je prevladal ortografski zapis, ker je analiza tovrstnih besedil vezana na korpus in digitalni zapis, ki zahtevata poenostavitve. Potrjuje se, da GOS, ki je ponudil izhodiščno orientacijo za prevlado ortografskega zapisa, zaenkrat nima ustreznih oznak za zapis narečnih besedil; pomanjkljivost zlasti pri zapisu narečnih besedil je neupoštevanje naglasa in polglasniško izgovorjenih vokalov. Kljub vsemu je izbrani zapis korak bliže ortografskemu, ker so potrebe korpusa usmerjale k poenostavitvam, ki so privedle do kombinacije ortografskega in fonetičnega zapisa. Zapis se približuje GOS-u v težnji, da se v nadaljevanju vzporedno z raziskavami oblikujejo primerljivi korpusi narečnih pogovorov. Kvantitativni korpusni pristop v pričujoči disertaciji predstavlja izhodišče kvalitativne jezikoslovne obravnave izbranih pragmatičnih značilnosti analiziranega diskurza (izjav, menjavanja vlog in diskurznih označevalcev) v odvisnosti od obravnavanih besedilnih vrst. Avtorica posebno pozornost nameni orisu diskurznih označevalcev, njihovih vrst in vlog ter distribucije v različnih besedilnih vrstah. Z analizo se potrjuje hipoteza, da se v narečnem diskurzu pojavljajo različne besedilne vrste, v katerih se koherenca gradi po načelih govorjenega jezika, vendar se gradnja koherence v odvisnosti od besedilne vrste odraža predvsem v rabi diskurznih označevalcih, oblik izjav in menjavanju vlog.
Ključne besede: istrsko narečje, govorjeni jezik, narečni diskurz, konverzacijska analiza, korpus narečnih besedil, besedilne vrste v spontanem pogovoru, diskurzni označevalci
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (12,07 MB)

32.
Literarna inscenacija tujega in lastnega v nemški regionalni periodiki Štajerske in Kranjske (1900-1914) ter njena družbena funkcija
Anja Urekar Osvald, 2015, doktorska disertacija

Opis: In der vorliegenden Dissertation werden Fremd- und Selbstbilder im Feuilleton der deutschsprachigen Zeitungen aus der Steiermark (Marburger Zeitung und Grazer Tagblatt) und Krain (Laibacher Zeitung) von 1900 bis 1914 anhand eines heterogenen Korpus von literarischen und publizistischen Narrativen untersucht. Den Schwerpunkt der Dissertation bilden die Analyse der Fremd- und Selbstbilder, Untersuchung von Verfestigung und Verflüssigung von Auto- und Heterostereotypen, poetischer Verfremdungsprozesse und derer gesellschaftlichen Funktionen. Die für poetische Alterität charakteristischen Verfremdungsverfahren auf der Genre-(Groteske, Märchen und Sage) und Handlungsebene (universalistische Kulturthemen wie Tod, Krankheit und Wahnsinn) sind vorrangig in der Laibacher Zeitung zu beobachten, wobei sie zur Sensibilisierung der Leser für interkulturelle Erfahrung und Verschränkung vom Eigenen und Fremden sowie De-Konstruierung von Homogenität beitragen und die Texte eine Funktion der inoffizieller Geschichte und eines kritischen Korrektivs erfüllen. Die Verfremdungsverfahren der Allegorisierung und Ironisierung werden dagegen in der Marburger Zeitung und Grazer Tagblatt politisch-ideologisch instrumentalisiert. Anhand der Selbstbilder der Superiorität sowie der Abgrenzung gegenüber dem Anderen treten die Funktionen der kollektiven Identitätsstiftung, des kollektiven Gedächtnisses und der Gedächtnisorte, der Reduzierung der gesellschaftlichen Komplexität und der Konstruktion von Nationalismen auf. Unterschiede in der Inszenierung der Fremd- und Selbstbilder in den untersuchten Zeitungen können auf das Zeitungscredo und -programm der jeweiligen Zeitung, die nationale Zusammensetzung der Bevölkerung, die politisch-historischen (Krisen-)Ereignisse und nicht zuletzt auf die Homogenisierungstendenzen einer Gemeinschaft als Folge der Zuwanderung zurückgeführt werden. Die repräsentativen Beispiele der Selbst- und Fremdbilder in der Marburger Zeitung und Grazer Tagblatt laufen stets auf eine nationale Unterscheidung, d.h. in Anlehnung an Giesen auf primordiale Codes hinaus. Als Antwort auf die zunehmende Autonomisierung der slowenischen Kultur in dem ‚deutschen Festungsdreieck‘ der Städte Celje, Ptuj und Maribor, die zum ‚feindlichen Fremden‘ wurde, ist eine Abgrenzung ihr, aber auch anderssprachigen Bevölkerung der Donaumonarchie gegenüber zu beobachten. Die Tageszeitungen als Medien des kollektiven Gedächtnisses ermöglichten ihren Lesern in historischer und regionaler Thematik ein Erinnern an deutsche Tradition, Sitten und Rituale und stützten sich auf traditionelle Ordnungsmuster, die in der tagtäglichen Erfahrung mit Fremdheiten vermeintliche Sicherheit boten und eine kollektiv identitätsstiftende Rolle erfüllten. Die Repräsentationen von China, Süd-Afrika und den Nahen-Osten sind verankert in der dichotomisierenden Denkweise und dem Othering und werden mittels von Oppositionspaaren Okzident/Orient, Zivilisierte/Barbaren, Kultur/Natur usw. inszeniert, wobei die kulturelle Fremderfahrung, die vorerst in Reiseberichten thematisiert wird, zwischen den Polen Faszination und Bedrohung oszilliert. Während Marburger Zeitung die regionale kulturelle Heterogenität, die Zirkulation kultureller Transfers aber auch ausländische Literatur weitgehend ausblendet und zusammen mit Grazer Tagblatt auf einer Repräsentation der homogenen deutschsprachigen Kultur beharrt, die sich in dem multiethnischen Staat nicht zurechtfindet und deswegen einer Utopie von einem national homogenen Staat mittels einer groß- bzw. alldeutschen Lösung entgegensieht, lässt die Laibacher Zeitung – obwohl es der deutschsprachigen Kultur Vorrang gibt – einen ‚dritten Raum‘ für seine inter- und intrakulturell differenzierte Leser entstehen, wodurch ihr ein großes Potential für die Förderung einer friedlichen und toleranten Kohabitation der unterschiedlichen Kulturen im transkulturellen mitteleuropäischen Kontaktraum innewohnte, in dem Kulturvermittlung als selbstverständlich galt.
Ključne besede: kulturelle Fremd- und Selbstbilder, deutschsprachige historische Periodika, die Steiermark, Krain, Habsburgermonarchie, poetische Alterität, kollektive Identität, kollektives Gedächtnis, kulturelle Transfers, gesellschaftliche Funktionen der Literatur
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (15,55 MB)

33.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 801; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

34.
Schreibstrategien beim argumentativen Schreiben im Spannungsfeld zwischen Slowenisch als Muttersprache und Deutsch als Fremdsprache. Eine empirische Studie.
Doris Mlakar Gračner, 2015, doktorska disertacija

Opis: Das Ziel der vorliegenden Arbeit ist, den Einsatz von Schreibstrategien von Studierenden in Slowenien (mit Slowenisch als L1) beim kooperativen Verfassen argumentativer Texte in der Muttersprache Slowenisch und in der Fremdsprache Deutsch empirisch zu untersuchen und zu beschreiben. Als zentrale Forschungsmethodologie wird in der Dissertation die Analyse von Leitfadeninterviews eingesetzt. Aus den erhobenen Daten wird für beide Herkunftssprachen versucht die eingesetzten Schreibstrategien der Probanden für die einzelnen Phasen des Schreibprozesses (Planen, Formulieren, Überarbeiten) zu rekonstruieren, zu analysieren und zu vergleichen. Im Mittelpunkt der empirischen Sudie steht die Frage, ob Parallelen bzw. Unterschiede zwischen dem Einsatz von Schreibstrategien in der Muttersprache Slowenisch und in der Fremdsprache Deutsch existent sind und ob daraus Schlussfolgerungen auf allgemeine Schreibstrategien gezogen werden können, die unabhängig von den jeweiligen Herkunftssprachen eingesetzt werden. Im Weiteren wird untersucht, welche Schreibstrategien von den Studierenden am Anfang ihres Studiums (im ersten Jahrgang) eingesetzt werden und welche sie am Ende ihres Studiums (im vierten Jahrgang) in Erwägung ziehen und ob Gemeinsamkeiten bzw. Unterschiede zwischen diesen Schreibstrategien vorliegen.
Ključne besede: Schreibstrategien, Schreiben, Fremdsprache, Deutsch
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 717; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

35.
Vloga učitelja pri razvijanju tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku: primer simulacije poslovnih sestankov
Mateja Dostal, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen raziskave je bil prispevati k izboljšanju učinkovitosti poučevanja poslovnega angleškega jezika na visokošolski stopnji izobraževanja z učinkovitim razvijanjem tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti s simulacijami poslovnega sestanka v angleškem jeziku za nadaljnje avtonomno in vseživljenjsko učenje tujih jezikov in lažje vključevanje v mednarodno poslovno okolje. Korpusna analiza simulacij poslovnih sestankov študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je pokazala, kako se razvijajo nabor, struktura in nadzor nad jezikovnimi, sociolingvističnimi in pragmatičnimi prvinami tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti ob prisotnosti in odsotnosti učitelja in ugotovila, da je vloga učitelja ključna predvsem pri razvijanju sociolingvističnih in pragmatičnih prvin. Primerjava korpusa simulacij poslovnih sestankov študentov in korpusa poslovnih sestankov poslovnežev je poleg podobnosti in razlik v pojavnicah, različnicah, sopojavnicah, pozitivnih in negativnih ključnih besedah pokazala, da se korpusa razlikujeta predvsem po sociolingvističnih in pragmatičnih prvinah, kar skupaj s kvalitativno analizo pričevanj učiteljev in študentov omogoča vpogled v specifiko in vlogo učitelja pri razvijanja in ozaveščanju celostnega razvoja tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti, da bodo ta spoznanja lahko postala del širše izobraževalne in poslovne skupnosti in posledično omogočila boljšo učinkovitost.
Ključne besede: poučevanje poslovne angleščine, tujejezikovna sporazumevalna zmožnost, simulacija poslovnega sestanka, študija primera, izkustveno učenje, govorni korpus
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 863; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (12,34 MB)

36.
Razvoj kompleksa pavlinskega samostana Blažene Device Marije in Vseh Svetih v Šenkovcu (1376–1786) v luči zgodovinskih in arheoloških raziskav / Razvoj kompleksa pavlinskog samostana Blažene Djevice Marije i svih svetih u Šenkovcu (1376 - 1786) u svjetlu povijesnih i arheoloških istraživanja
Marijana Korunek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pavlinski samostan Blažene Djevice Marije i svih svetih u Šenkovcu kraj Čakovca, kasnije posvećen svetoj Jeleni, djelovao je na području Međimurja u periodu od 1376. do 1786. godine. Samostan je osnovala obitelj Lacković, a kasnije su njegovi patroni bili obitelj Celjski, Fridrik Lamberg i obitelj Zrinski. Razdoblje kad je obitelj Zrinski vlasnik Međimurja najviše su obilježili brojni sukobi između te obitelji i čakovečkog pavlinskog samostana, koji su bili potaknuti ekonomskim, ali i vjerskim razlozima, jer su Zrinski prešli na protestantizam. To se može iščitati iz činjenice da sukobi sa samostanom traju i nakon što su Zrinski formalno prestali biti protestanti, a sličan odnos, isprepleten sukobima i sporovima, samostan je imao i s obitelji Althan, koja je vlasnik Međimurskog vlastelinstva u 18. stoljeću. Tijekom svog djelovanja samostan je postepeno povećavao svoju nepokretnu imovinu, pa je tako ušao u posjed crkve sv. Jeronima u Štrigovi, te brojnih vinograda, šuma i livada. Stoljećima je uživao razne povlastice, prvenstveno one za trgovanje i vinotočje. Nedjeljom je mogao držati trg pred samostanom, te sajam na blagdan Svete Jelene. Samostan je imao pravo suditi krivcima, te ih osuđivati, pa je tako u čakovečkom samostanu zabilježeno 12 procesa. Dekretom cara i kralja Josipa II. samostan je 1786. godine ukinut, a sva vrjednija imovina bila je otpremljena u Budim, dok je ostala pokretna imovina prodana na dražbi. Samostanske zgrade tada preuzima Dvorska komora, koja na neadekvatan način njima upravlja, pa one postepeno propadaju. Prvotni samostan gradi se u vrijeme gotike, a njemu je u renesansnom periodu dograđena bočna kapela. U baroku se čitav kompleks temeljito rekonstruira, a nakon ukinuća samostana sklop je u svoju privatnu rezidenciju, odnosno dvorac, pretvorio barun Vinko Knežević koji ga dobiva početkom 19. stoljeća. Do kraja stoljeća samostanski sklop je gotovo u potpunosti srušen, a od njega su ostali stajati samo kapela sv. Jelene (svetište nekadašnje samostanske crkve) i jedna gospodarska građevina. Ovaj kompleks prepoznat je kao iznimno vrijedan, pa su još 1924. godine na njemu provedena prva arheološka istraživanja. S radovima se tada stalo, a s novim se arheološkim istraživanjima započelo tek 1990. godine, kada je pokrenuta obnova kapele. U tim radovima u unutrašnjosti kapele, odnosno svetišta pavlinske crkve, pronađen je vrijedan gotički oslik datiran na kraj 14. stoljeća, koji je prezentiran. U arheološkim istraživanjima koja su trajala od 1990. do 2002. godine otkriven je središnji dio samostanskog kompleksa. Temeljem pronađenih arheoloških struktura u tim istraživanjima možemo jasno definirati ove funkcionalne cjeline: svetište samostanske crkve (kapela svete Jelene), crkvena lađa, bočna kapela heksagonalnog tlocrta (takozvani mauzolej obitelji Zrinski), istočno samostansko krilo, sakristija, zapadno samostansko krilo, zvonik (?), južni hodnik samostana, klaustar, te djelomično sjeverno samostansko krilo, dok gospodarske građevine i ogradni zid kompleksa nisu istraženi. Unatoč činjenici da je središnji dio samostanskog kompleksa arheološki istražen, njegovu prezentaciju otežava manjkava dokumentacija o provedenim arheološkim iskopavanjima, loše stanje očuvanosti arheoloških struktura, brojne pregradnje, te današnja neprimjerena neposredna okolina. Kako bismo dobili jasniju sliku o ovom kompleksu i njegovim građevinskim fazama, provedene su dvije kampanje revizijskih arheoloških istraživanja (tijekom 2011. i 2012. godine). Ova istraživanja treba nastaviti kako bi konačna prezentacija lokaliteta bila ispravna i znanstveno utemeljena. Obzirom na ranije utvrđenu povijesnu i spomeničku vrijednost ovog kompleksa, za njegovu pravilnu prezentaciju u svih segmentima treba primijeniti najkvalitetnija rješenja.
Ključne besede: Zgodovina Međimurja, pavlinski red na Hrvaškem, pavlinski samostan Šenkovec, Čakovec, Šenkovec, zgodovina, arheološke raziskave / Povijest Međimurja, pavlinski red u Hrvatskoj, pavlinski samostan u Šenkovcu, Čakovec, Šenkovec, povijest, arheološka istraživanja
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 393; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)

37.
Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom
Dejan Pukšič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Slovenski jezik je z osamosvojitvijo Republike Slovenije in kasneje z njeno priključitvijo Evropski uniji postal obveza za mnoge tuje državljane, ki se priseljujejo v Slovenijo zaradi študija ali dela. Ker je izpit iz slovenščine pogoj za pridobitev slovenskih uradnih listin, so tujci v procesu integracije poleg predstavitve zgodovine, institucij, informacij o pravicah in dolžnostih ter delu in življenju v državi gostiteljici deležni tudi jezikovnega izobraževanja in (prvega) brezplačnega izpita na osnovni referenčni ravni; ta jih, če ga opravijo, z vidika govorcev opredeljuje kot uporabnike jezika, ki obvladajo osnovne življenjske okoliščine, tj. ponovljive, rutinske situacije in govorne položaje. Doktorska disertacija Učenje slovenščine kot tujega jezika ob podpori mobilnih naprav s tipnim uporabniškim vmesnikom se tako osredotoča na problem jezikovne integracije tujih študentov iz različnih držav in ga povezuje z mobilnim učenjem oz. m-učenjem, najaktualnejšo obliko individualnega jezikovnega izobraževanja, ki sicer ima evolucijske temelje v e-učenju, vendar pa se zaradi drugačnih okoliščin in tudi tehnološke postavke od njega razlikuje. Čeprav izobraževalne institucije implementirajo nove tehnologije zadržano, je mobilni trend napredoval do te mere, da se najsodobnejša ultraprenosna haptična mobilna tehnologija, ki jo predstavljajo pametni mobilni telefoni in tablični računalniki, v okviru kombiniranih učnih modelov v nekaterih državah že pojavlja v javnem šolstvu. Doktorska disertacija Učenje slovenščine … prinaša vpogled v mobilno učenje slovenskega jezika z mobilno aplikacijo BlaBla™, ki smo jo razvili posebej za potrebe pedagoškega eksperimenta, s katerim smo ugotavljali, kakšne so mobilne uporabniške preference in kakšen potencial ima podporni m-učni modul v okviru organiziranega intenzivnega jezikovnega tečaja EILC (angl. Erasmus Intensive Language Courses). Pred razvojem mobilne aplikacije smo v okviru pilotne študije spremljali dinamični vidik učenja slovenščine kot tujega jezika in raziskali aktualna teoretična izhodišča mobilnega učenja; izsledki so vključeni v zasnovo lastnega uporabniškega vmesnika, s katerim smo želeli m-učenje empirično potrditi kot perspektivno obliko tujejezikovnega izobraževanja.
Ključne besede: m-učenje, mobilno podprto učenje jezikov (MALL), informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), tipni uporabniški vmesnik, slovenščina kot tuji jezik
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 669; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

38.
Kultura samoevalvacije kot dejavnik razvojnih procesov pri dvigu in ohranjanju kakovosti dela v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marija Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vodenje procesa samoevalvacije v segmentu srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Temeljni namen je bil raziskati in preučiti obstoječe stanje vodenja samoevalvacijskih aktivnosti na naših srednjih poklicnih in strokovnih šolah s ciljem preveriti učinkovitost različnih modelov/pristopov v praksi in profesionalno ter zakonodajno odgovornost šol z vidika razvojne naravnanosti in sistema. Ključne ugotovitve empirične raziskave so, da obstajajo razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji. Ugotovili smo tudi, da se šole razlikujejo v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije in vloge poročila za kakovost.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, srednje poklicno in strokovno izobraževanje, učitelj, ravnatelj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 878; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

39.
Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu
Tatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 579; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (15,47 MB)

40.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici