SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoru
Tjaša Mohar, Tjaša Mohar, Tjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 374; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

22.
Male and Female Response to Crisis in Ann Radcliffe's Gothic Romances
Tadej Braček, 2016, doktorska disertacija

Opis: The thesis systematically enumerates and analyses the responses to external and internal (psychological) crises experienced by the characters in Ann Ward Radcliffe’s gothic romances. In this respect, it represents an original contribution to the scholarship in the field of English literature studies. The novels it deals with are The Castles of Athlin and Dunbayne, A Sicilian Romance, The Romance of the Forest, The Mysteries of Udolpho and The Italian. The introduction explains the theory of gothic romance and explores the schism between the north and south of Europe, where the former is considered as a stable and moderate part of the continent, and the latter as full of passion and instability. The north and south also represent the gap between Protestant and Roman-Catholic Europe. Catholic clergy, dwelling in the south, are mostly pictured as morally debauched and as having a hidden agenda, even if they first appear to help others. Such an example is Padre Abate from A Sicilian Romance. The dissertation asserts that responses are not so much defined by gender itself, but by the benevolence or malignancy of the characters. Benevolent characters are more sensitive and react more turbulently in the physical sense in instances of crisis, e.g. by fainting or becoming ill. Such is the case for all female protagonists: Mary, Julia, Adeline, Emily and Ellena. Heroes and heroines are affected by nature and find solace in it, while malevolent ones are not affected by nature at all and seek comfort in earthly pleasures of human origin. Such examples are the Marquises de Mazzini and de Montalt, and Signor Montoni. Negative characters’ reactions to crisis are vehement and aimed to change not themselves, but other people or circumstances. Their malignancy, mixed with covertness, as they want to keep up appearances, is the agency that drives their responses. Their reactions are not rational, and since Radcliffe’s romances are novels of Enlightenment where reason reigns supreme, it is not difficult to foretell that such characters are doomed to perish. They indeed do so, either by their own hand, as in the cases of Schedoni and the Marquis de Montalt, or at the hands of others, such as Baron Malcolm and the Marquis de Mazzini. Nearly all of them repent at the end of their lives and wish to amend their wrongdoings. The exceptions are Maria de Mazzini and Schedoni. The former accuses her own husband, who caught her cheating on him, for her unfortunate situation, whereas the latter, once a confessor, dies without remorse or absolution. Positive characters seeks comfort in God before they die, and their turning to Him is often associated with the realization that He is the creator of magnificent nature. However, there is one substantial difference between male and female responses to crises. Males tend to be more active in seeking solutions, while women, even if they desire to be saved, primarily depend on men to make it happen, or, if they show some resistance, they submit to male power to avoid consequences. The one who acts on her own is the nun Olivia, who arranges Ellena’s escape from the convent of San Stefano. In its conclusion, the thesis stresses the importance of Anne Radcliffe’s works for world literature and suggests that they should be included in the current curricula and broader literary studies, as well as translated into Slovenian.
Ključne besede: Ann Ward Radcliffe, gothic fiction, romances, males, females, crisis, response
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 686; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

23.
JEZIK BRITANSKIH REKLAMNIH OGLASOV: DRUŽBENI IN KULTURNI VIDIKI MODELA JEZIKA VREDNOTENJ
Agata Križan, 2015, doktorska disertacija

Opis: Reklamni oglasi so sestavni in nepogrešljiv del družbe. Kot medijska besedila, ki naslavljajo množice, imajo velik vpliv na družbo. S tem, ko vstopajo v zasebni svet potencialnega potrošnika, tudi odsevajo in predpisujejo vrednote in norme skozi jezik, ki ga uporabljajo, ne samo obveščajo, kaj je novega na tržišču. Cilj te doktorske disertacije je raziskati in opisati pojavnost in rabo jezika vrednotenj v britanskih reklamnih oglasih, ki naslavljajo predvsem ženske, in njegov družbeni učinek s pomočjo modela jezika vrednotenj, ki sta ga razvila Martin in White (2005), kot analitičnega sredstva. Jezik vrednotenj je eden od treh diskurzno-semantičnih virov, ki ustvarjajo medosebne pomene. Razdeljen je na tri kategorije/sisteme – odnos, stopnjevanje odnosov in vključenost. Odnos zajema vire za izražanje čustev, za vrednotenje obnašanja (za izražanje sodb) in vire za vrednotenje stvari. Odnosi so lahko izraženi neposredno in posredno, imajo pozitiven ali negativen status ter so lahko stopnjevani. Pri vključenosti gre za vire v izjavah, s katerimi avtorji/pisci (besedilni glasovi) izrazijo svoj položaj do drugih trditev in mnenj v smislu sprejemanja ali zavračanja oziroma dopuščanja in nedopuščanja alternativnih mnenj (glasov). Glavni cilj disertacije je prepoznati in analizirati vse neposredne in posredne odnose, njihove tarče in status v njih, načine stopnjevanja odnosov, načine vključenosti, leksikalno-slovnične izvršitelje neposrednih odnosov ter vire izjav v vsakem reklamnem oglasu. Analitični del disertacije zajema kvantitativno in kvalitativno raziskovalno metodo. Izračunani so povprečni deleži posameznih kategorij jezika vrednotenj in njihovih podkategorij, tarč odnosov, pozitivnega in negativnega statusa v odnosih ter leksikalno-slovničnih izvršiteljev neposrednih odnosov za 200 reklamnih oglasov na osnovi predhodno pridobljenih podatkov za vsak reklamni oglas posebej, čemur sledijo interpretacija rezultatov, opis in razlaga o značilnostih in posebnostih izbranega jezika vrednotenj. To daje vpogled v pogostnost pojavljanja jezika vrednotenj, njegovo manifestacijo in preference pri izboru jezika vrednotenj kot tudi vpogled v sistem vrednot. Raziskava je narejena znotraj teoretičnega okvira sistemskega funkcijskega jezikoslovja, ki opisuje jezik kot družbeno prakso, pri čemer je jezikovni izbor odvisen od funkcij, ki jih človek/besedilo želi izpolniti. Na ta način igra kontekst pomembno vlogo pri analizi jezika in torej pri analizi jezika vrednotenj. Z upoštevanjem sobesedila, konteksta in kreativnega jezika (npr. izpusti, kratki stavki, besedne igre, metafore) reklamnih oglasov disertacija prikaže tudi nekatere pomembne načine prepoznavanja odnosov in tarč ter posledično vrednot z osredotočanjem na druge lingvistične in druge vire kot tudi na vzajemno delovanje kategorij znotraj jezika vrednotenj in njihovo povezavo z drugimi elementi. Disertacija prav tako osvetli nekatere pomembne pragmatične namene rabe stopnjevanja in vključenosti.
Ključne besede: jezik vrednotenj, britanski reklamni oglasi, semantično-diskurzni vir, odnos, stopnjevanje, vključenost, družbeni učinek
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 390; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

24.
Kapucinska arhitektura v slovenskem etničnem prostoru do nastanka Ilirskih provinc
Tanja Martelanc, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija je interdisciplinarno zasnovano delo, v katerem je podrobno predstavljena, analizirana in ovrednotena arhitektura kapucinskega reda na Slovenskem v razponu od začetka 17. do začetka 19. stoletja. V delu so zajeti vsi kapucinski samostani, ki so nastali v okviru nekdanje Štajerske kapucinske province, detajlno pa predstavljeni le tisti, ki so bili zgrajeni v okvirih državnih meja Slovenije. Raziskava je osredotočena na čas od ustanovitve prvega samostana do razpustitve nekaterih samostanskih hiš. Le obrobno je orisana kasnejša arhitekturna zgodovina ohranjenih samostanskih kompleksov. Disertacijo uvajajo opredelitev problema, predstavitev raziskovalnih hipotez in metodologije dela ter pregled stanja raziskav. Nadalje je predstavljena zgodovina reda manjših bratov, še posebej kapucinov, ki so se na prelomu iz 16. v 17. stoletje začeli naseljevati na Slovenskem. Detajlno je predstavljen tudi duhovni utrip v času, ko so se kapucini naselili v naše kraje. Kapucini so imeli pomembno vlogo pri rekatolizaciji habsburških dednih dežel. Izredno pomembna je bila tudi vloga plemenitih mecenov in klerikov, ki so za samostan največkrat darovali zemljo in finančno podprli njegovo gradnjo. V nekatere kraje so se kapucini naselili tudi na pobudo meščanov in okoliških prebivalcev, ki so pomagali pri gradnji. V nadaljevanju je izpostavljen odnos reda manjših bratov do gradnje redovnih domovanj. Prvi samostani manjših bratov so bili izredno skromni in preprosto grajeni, a so se sčasoma oddaljili od prvotnega Frančiškovega ideala uboštva in postali prostorni ter bogato okrašeni. Zato so se kapucini želeli vrniti h koreninam arhitekture reda manjših bratov in so sledili naukom svojega ustanovitelja. Nadrobno je tako osvetljen vpliv sv. Frančiška Asiškega na zasnovo prvotne arhitekture reda manjših bratov, ki je pomembno vplivala na kasnejšo zasnovo kapucinskih samostanov in na sprejemanje določil, zapisanih v kapucinskih konstitucijah. Detajlno sta dodelana tudi zgodovina in razvoj kapucinske arhitekture v Evropi. Poznavanje redovnih gradbenih priročnikov in traktatov je za razumevanje kapucinske arhitekture na Slovenskem neobhodno. Zato je detajlno razčlenjen in ovrednoten traktat kapucinskega p. Antonia da Pordenone iz Beneške kapucinske province, ki je na začetku 17. stoletja zapustil štiri izvode, ki se hranijo v Benetkah in Innsbrucku ter so dobro izhodišče za interpretacijo kapucinske arhitekture na Slovenskem. V tej zvezi sta pomembna dva vpliva: beneški, saj so prvi kapucini na naših tleh prišli prav iz Beneške kapucinske province, ter tirolski, kjer se je izoblikoval poseben tip samostana, prilagojen hladnejšim klimatskim razmeram. Zato ta tip samostana imenujemo beneško-tirolski tip kapucinskega samostana. Omenjeni tip se je razširil po celotni Srednji Evropi, se pravi tudi na Slovenskem. Osrednja pozornost raziskave je namenjena predstavitvi kapucinske arhitekture na Slovenskem. Detajlno so predstavljene zgodovina samostanov, njihova prvotna zasnova, pomembnejše kasnejše predelave in dozidave, na kratko je orisano današnje stanje. Opisu je pridan bogat slikovni material. Doktorsko disertacijo zaključujejo podrobna analiza in sinteza zbranih podatkov, opredelitev tipa kapucinskega samostana na Slovenskem, interpretacija tipične kapucinske opreme in ikonografije ter poskus slogovne umestitve. Umetnosti kapucinskega reda je dodeljena tudi pomembna vloga v širši pastoralni dejavnosti kapucinov v okviru rekatolizacije. Zaradi strogega upoštevanja Frančiškovih besed in rigoroznih pravil o gradnji je kapucinska arhitektura kljub različnim arhitektom in lokalni stavbarski tradiciji dobro prepoznavna, uniformirana in zaradi tega brezčasna. Nekateri pisci se pri opisu redovne arhitekture zato poslužujejo termina "kapucinski stil".
Ključne besede: kapucini, redovna arhitektura, arhitektura uboštvenih redov, kapucinske konstitucije, kapucinski redovni arhitekti, arhitekturni traktati, p. Antonio da Pordenone, Štajerska kapucinska provinca, kapucinska arhitektura na Slovenskem, oprema kapucinskih samostanov, ikonografija kapucinskega reda, rekatolizacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

25.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 566; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

26.
Deutsche lexikographische Terminologie - Theoretische und praktische Aspekte des elektronischen Fachwörterbuchs
Simona Štavbar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Im slowenischen Raum stehen derzeit keine Quellen zur Verfügung, in denen die lexikographische Terminologie an einer Stelle gesammelt, definiert, lexikographisch kommentiert und einem (professionellen, semiprofessionellen und nichtprofessionellen) Benutzer zugänglich gemacht wäre. Das primäre Ziel der Dissertation ist, eine solche theoretische Basis zu erarbeiten, mit deren Hilfe die Konzeption und die Erarbeitung einer spezialisierten lexikographischen Ressource (Datenbank und datenbankbasiertes elektronisches Wörterbuch) ermöglicht wird. Terminologische Festlegungen samt entsprechender lexikographischer Darstellung erscheinen notwendig und wichtig, da besonders bei den Fachwörterbüchern mit Slowenisch eine fundierte theoretische Basis oft vermisst wird. Das nächste Ziel ist es, die Gebräuchlichkeit des Genannten zu überprüfen. Aus diesem Anlass wird eine Evaluation des Vorschlags nach Zielgruppen durchgeführt. Anschließend wird eine Pilotdatenbank mit ungefähr hundert terminologischen Einträgen ausgearbeitet. Die theoretische Grundlage für die Datenbank und für das Wörterbuch basiert auf der Funktionstheorie. Es wird nämlich von spezifischen Benutzertypen ausgegangen und es werden verschiedene Benutzersituationen berücksichtigt. Das Wörterbuch wird mit der Auswahl der Daten, deren Gestaltung und Darstellung sowie den technischen Möglichkeiten des Datenzugangs, der Datenorganisation und der Datenpräsentation auf die Bedürfnisse der Benutzer in verschiedenen vorgesehenen Kontexten bzw. Situationen antworten können. Die Funktionstheorie wird neben der theoretischen Begründung auch praktisch appliziert.
Ključne besede: Lexikographie, lexikographische Terminologie, Datenbank, elektronisches Fachwörterbuch, Funktionstheorie, theoretische Basis
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 326; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

27.
MEDIKALIZACIJA NOSEČNOSTI IN PORODA KOT DRUŽBENA KONSTRUKCIJA
Mirko Prosen, 2016, doktorska disertacija

Opis: Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.
Ključne besede: medicina, porodništvo, babištvo, zdravje žensk, nosečnost, porod, medikalizacija, indeks medikalizacije poroda, družbene dimenzije
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

28.
Euro-English in the European Commission: Language Use and Attitudes
Tina Balič, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: This dissertation deals with a sociolinguistic analysis of attitudes towards Euro-English (E-E), denoting a specific variety of the English language as is primarily used within the multicultural and multilingual professional contexts of the European Union (EU) institutions. Particularly within the European Commission (EC) English has acquired the role of the primary working language. This is apparent from the most recent figures provided by its translation service, according to which as many as 81.3% of source documents were written in English in 2014 (as compared to 77.6% in 2012 and 62% in 2004), followed by French with only 5%. Consequently, 285 EC representatives from different EU member states were surveyed on their attitudes towards E-E, primarily focusing on those respondents whose mother tongues are not English. Crucially, they were asked to evaluate several sentences that deviated from Standard English according to their perceptions of what is acceptable English usage and what is not. Beforehand, a corpus-based analysis was conducted in order to determine which potentially E-E features to integrate within the acceptability test. Importantly, the authors of the examined EU material are deemed congruent as much as possible with the participants of the attitudinal analysis, as they all work for one of the main EU institutions. The main findings reveal that the high acceptability rates of the proposed deviant sentences among the surveyed non-native English-speaking EC representatives were primarily related to their lower proficiency in the English language and/or mother tongue interference, whereas we argue that the surveyed native speakers accepted most of them because they failed to apply a known language system accurately. Accordingly, we found out that the participants as a whole generally adhere to native models of English, i.e. British English, and thus do not personally endorse a European variety of English as a standard of linguistic correctness in their minds. Although specific usage that differs from the standard use of English has to an extent been developed within the EU institutions, the identified features must be regarded as EU jargon; which may be more or less obvious; rather than a particular E-E variety already expressing common EU culture and identity. We conclude that an independent variety of English, comparable to the Inner or Outer Circle Englishes, neither exists to date nor is in its earliest stage of development within the EU institutions.
Ključne besede: sociolinguistics; attitudes towards language; Euro-English; lingua franca; European Commission; working language; corpus linguistics; linguistic features; competence in English.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 363; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

29.
Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945
Vinko Skitek, 2016, doktorska disertacija

Opis: Med letoma 1941 in 1945 so nemške oblasti ob okupaciji Mežiške doline v njej vzpostavile svoje oblastne strukture, ki so to območje preko uvajanja nemške zakonodaje, nemškega sistema zdravstvenega in socialnega varstva, nemških ukrepov na področju kulture in izobraževanja, nemške propagande in močne raznarodovalne politike pripravljale na združitev z Nemčijo. Pri tem je nemška oblast prve korake v omenjeni smeri na upravnem področju storila v začetku leta 1942, ko je območje Mežiške doline vključila v koroški deželni okrožji Velikovec in Wolfsberg. Na področju gospodarstva, energetike in prometa pa so nemške oblasti izkoriščale gospodarske, energetske in prometne zmogljivosti Mežiške doline v korist nemške oborožitvene industrije.
Ključne besede: nemška okupacija + Slovenija, Koroška + 1941/1945, nemški izobraževalni sistem, zdravstvo + sociala + svetovna vojna, nacistična propaganda + Koroška, gospodarstvo Mežiške doline, energetika + 1941/1945, promet + nemška okupacija, nemški pravosodni sistem, Mežiška dolina + 1941/1945, verske skupnosti + okupacija
Objavljeno: 10.03.2016; Ogledov: 596; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

30.
Današnja slovenska Štajerska v drugi polovici 13. stoletja
Martin Bele, 2015, doktorska disertacija

Opis: Leta 1246 je v boju padel avstrijsko-štajerski vojvoda Friderik II., zadnji moški pripadnik rodbine Babenberžanov, ki je vojvodini Štajerski do tedaj vladala več kot pol stoletja, vojvodini Avstriji pa celo 270 let. Triindvajset let po Friderikovi smrti je umrl tudi Ulrik III., zadnji koroški vojvoda iz rodbine Spanheimov, ki je poleg koroškega vojvodskega naslova v svojih rokah držal tudi velike dele takratne Kranjske. Konec obeh dinastij je na širšem področju Vzhodnih Alp v hipu sprožil boj za njuno dediščino, ki je z daljšimi in krajšimi prekinitvami trajal vse do leta 1311 (oziroma celo 1335). Tekmecev je bilo (predvsem za nekdanja babenberška ozemlja) več. V največ primerih so s političnega prizorišča izginjali eden za drugim in niso imeli realnih možnosti, da bi se v Avstriji ali na Štajerskem zadostno utrdili ter tam prevzeli oblast. Še najuspešnejša med vsemi sta bila ogrski kralj Bela IV. in češki kralj Otokar II. Přemysl, ki pa jima je uspelo, da sta s svojim avtoritativnim vladanjem štajersko plemstvo popolnoma odvrnila od sebe, tako da se je to v obeh primerih obrnilo proti njima. Nazadnje so se v večjem delu regije utrdili Habsburžani. Temelj za njihov uspeh so bile politične poteze, ki sta jih vlekla Rudolf I. in njegov sin Albreht I. Brez njunih uspehov poznejša habsburška moč vsekakor ne bi bila mogoča. Rudolf in Albreht sta bila zaradi razmer, ki so se v njunem času (1273–1308) ponujale, prisiljena delovati bolj popustljivo od svojih predhodnikov, saj za seboj nista imela ogromne vojaške sile in sta se bila prisiljena po vojaško pomoč vedno znova obračati na Štajerce. V času izumrtja štajerske vojvodske dinastije Babenberžanov lahko med najbolj pomembne rodbine iz področja današnje avstrijske Štajerske štejemo grofe Pfannberške ter gospode Stubenberške, Ortske, Wildonske, Stadeške in Liechtensteinske. Člani teh rodbin so imeli sredi 13. stoletja na Štajerskem še največ politične in vojaške moči ter so opravljali več deželnih in dvornih služb. Na področju današnje slovenske Štajerske je bila samo rodbina gospodov Ptujskih tista, ki se je v istem času lahko kosala z zgoraj omenjenimi. Tekom druge polovice 13. stoletja se je nekaj tako krških kot salzburških ministerialnih rodbin s področja današnje slovenske Štajerske skušalo izviti izpod oblasti svojega (nad)škofa ter se priključiti deželni zvezi štajerskega ali koroškega vojvode. Predvsem so se v tej smeri trudili izvorno salzburški ministeriali Ptujski ter krški ministeriali iz rodbin Kunšperških in Ranšperško-Lemberških. Med slednjimi sta izstopala predvsem Nikolaj Lemberški in Henrik I. Helfenberški. Čeprav sta slednja dva predvsem v šestdesetih letih imela veliko uspehov, pa njun trud slednjič ni obrodil dolgoročnih sadov. Le Ptujski so se uspeli popolnoma izviti izpod oblasti salzburških nadškofov, kar pa je bil rezultat dela več generacij. Za kaj tako dolgotrajnega Ranšperško-Lemberški in Kunšperški enostavno niso imeli moči. Zaradi tako popolnega uspeha gospodov Ptujskih se bralcu morda zazdi, da so bili salzburški in krški (nad)škofje druge polovice 13. stoletja skoraj popolnoma brez moči in svojih ministerialov niso bili sposobni kontrolirati. Temu ni tako. Ptujski so bili dejansko edini, ki jim je (spričo lastne vojaške moči) uspelo »uiti« izpod nadzora salzburških nadškofov in se tesno povezati s štajerskimi vojvodami. Vse druge salzburške in krške ministerialne rodbine česa takega niso bile zmožne. Medtem ko so se gospodje Ptujski za svojo vključitev v štajersko deželno zvezo morali truditi več desetletij, je to Žovneškim uspelo hitro in brez krčevitega nasprotovanja katerega izmed knezov, saj so bili svobodnega izvora. V štajersko deželno zvezo je aprila 1308 vstopil šele Ulrik II. Žovneški. Medtem se drugi člani njegove rodbine (Ulrik I., Leopold III., Gebhard III.) v preteklosti niso skoraj nikoli hoteli vmešavati v štajersko politiko. Tako so se uspeli izogniti nadoblasti oholega bana Štefana in vzkipljivega Otokarja Přemysla.
Ključne besede: današnja slovenska Štajerska, Ptujski, Mariborski, Svibenski, Žovneški, deželni zbori, deželne službe
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 577; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici