SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji
Andrej Adam, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev, da zgolj izvajanje filozofskega dialoga ni zadosten pogoj za vzgojo avtonomnih, kritično razmišljajočih oseb. Sam po sebi ne more preprečiti vzgoje za vnaprejšnje vloge in indoktrinacije mladih, ki se danes – zaradi umeščenosti šole v dani družbeno-ekonomski kontekst – vendarle dogaja v imenu ekonomskih interesov zahodnih družb in tudi Slovenije. Zaradi tega je treba poučevanje filozofije in poučevanje na sploh zasnovati tako, da se bodo kritični misleci ukvarjali še z družbeno stvarnostjo in njenim spreminjanjem. Treba si je prizadevati za takšno stvarnost, kjer se bodo avtonomne, kritično misleče osebe sploh lahko udejanjile. Filozofija mora potemtakem postati tudi aktivistična. Zatem se ozremo v zgodovino, v filozofsko dediščino in pokažemo, da v njej najdemo mislece in ideje, ki že trdijo podobno. Izpostavimo zlasti dva avtorja: Kanta in Russella. Naša interpretacija njune filozofije vzgoje pokaže, da avtonomna, kritično razmišljajoča oseba obvlada neformalno logiko, ima privzgojene drže oziroma stremljenja kritičnega misleca in si hkrati dejavno prizadeva za takšno družbeno okolje, kjer je mogoče uspevati kot kritični mislec. Cilj vzgoje, kantovskega Bildung (oblikovanja duha), in naloga filozofije v šoli je potemtakem vzgajanje prav takšnih oseb. Po tem koraku se ozremo še na stališča o vzgoji nekaterih ključnih avtorjev gibanja za kritično mišljenje. Z raziskavo njihove medsebojne razprave pokažemo ideološke meje tega gibanja. Izpostavimo zlasti njihovo odpoved dejavnemu spreminjanju družbene stvarnosti in opozorimo, da utegnemo s tem izgubiti tudi samo možnost vzgoje avtonomnih, kritično mislečih oseb. Zaradi tega poučevanju filozofije in filozofiji naložimo dolžnost raziskovanja in spreminjanja krivičnih danosti družbe, v kolikor so te krivične danosti resnične. Pouk filozofije si torej mora prizadevati za vzgojo takšnih oseb, ki o teh danostih ne bodo samo razmišljale, temveč se bodo podale v boj za družbo, kjer vloge niso že vnaprej razdeljene in kjer je šele mogoče filozofirati.
Ključne besede: Filozofija vzgoje, didaktika filozofije, kritično mišljenje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

22.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 543; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

23.
Post-9/11 America: Poetic and Cultural Responses
Kristina Kočan Šalamon, 2016, doktorska disertacija

Opis: The doctoral dissertation with the title “Post-9/11 America: Poetic and Cultural Responses” examines the immediate responses that emerged in American media and poetry after the terrorist attacks on 11 September, 2001 in New York City and Washington, D.C. The research proceeds from the analysis of responses to 9/11 in several American printed media, to the reading of poetic works by contemporary American poets. Using the resources of the editorials in four major daily American newspapers (USA Today, The New York Times, The Washington Post, and The Washington Times) and two leading weekly American magazines (The New Yorker and The Weekly Standard), the research employs the theoretical approach of content analysis to examine the rhetoric used. This method enables textual data analysis in selected editorials associated with the language of 9/11 to confirm the first variable of the thesis; i.e. that the media reproduced the manner of the rhetoric of the then current government administration. Seeking to explain the rhetoric of the politicians and the media after 9/11, the analysis explores several parameters. This kind of rhetoric addressed the issues connected to 9/11, and employed a great deal of patriotism-related words as well as a language that could help instigate fear and paranoia in Americans and their culture. After the first hypothesis of the thesis has been established, the study turns towards the primary argument of the thesis. The main crux of the study is to show that the majority of the poets deviated from the prevalent rhetoric of the time, and did not resort to the language of fear and intense patriotism. This in-depth study of contemporary American poetry that came into existence as a response to the events of 9/11 focuses on poems published in several anthologies (Poetry after 9/11: An Anthology of New York Poets; September 11, 2001 American Writers Respond; An Eye for an Eye Makes the Whole World Blind; September 11: West Coast Writers Approach Ground Zero; 110 Stories), prominent American journals (such as The New Yorker and Michigan Quarterly Review), and poetry collections. Focusing on portraying the manifold poetic responses to 9/11, this study leans on thematic criticism as a comparative approach for creating a collectivity of poems that differ in metrics, style, tropes and figures of speech. Thematic criticism provides a foundation for organizing the poems into thematic clusters, not by determining unique thematic features of a specific poem, but by establishing attributes that unite several poems into a thematic cluster. The thesis divides the 9/11 poems into eight thematic clusters, which are then analyzed in detail. Additionally, the study uses another method to analyze individual poetic responses to 9/11, which is the formalist theoretical approach, New Criticism. This interpretive method of close reading enables an interpretation of a poem by analyzing its formal elements based on internal evidence. With the combination of the interpretive and comparative approach, the thesis has confirmed the main postulate and has established that most post-9/11 American poetry eschewed the prevalent patriotic rhetoric of the then current U.S. media. The study has shown that post-9/11 poetry is a marginal genre in comparison to the 9/11 novel when it comes to the critical examination of the post-9/11 literary responses. Hence, this study is novel in providing a substantial scholarly examination of post-9/11 poetry written by American poets. Chapter 2 investigates fear, patriotism and language issues in politics and the media after 9/11.Chapter 3 establishes the prevailing rhetoric in the immediate post 9/11 response of U.S. media with the help of the theoretical framework of content analysis. The pre-existing scholarly work on literary responses to 9/11 and the problems with representation of 9/11 in American culture occupy Chapter 4, while Chapter 5 sets out the selected methodology (Thematic Criticism and New Criticism) for studying post-9/11 American poetry. Chapter 6 deals extensively with thematic representations in post-9/11 American poetry.
Ključne besede: events of 9/11, contemporary American poetry, responses, media, politics, culture, trauma, crisis, content analysis, New Criticism, close reading, thematic criticism
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 602; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

24.
Vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na čustveno odzivanje z vključitvijo meritve fizioloških parametrov
Emira Premrov, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je nastala z namenom raziskati vpliv jezikovnih dražljajev izbranih nemških in slovenskih televizijskih oglasov na sprožitev čustev. Cilj raziskave je bil, ugotoviti medsebojno povezanost jezikovne in psihološke dimenzije televizijskih oglasov in primerjati ter analizirati podatke, pridobljene s preizkušanci iz dveh različnih jezikovnih in družbenih okolij - nemškega in slovenskega, vključujoč tudi dimenzijo različnega spola preizkušancev ob meritvi njihovih fizioloških funkcij. Hkrati je bil namen tudi preučiti in ugotoviti vlogo jakosti, kvalitete in vrste sproženih čustev skozi prizmo medkulturnega konteksta. Uporabljene so bile standardne tehnike in instrumenti zbiranja kvantitativnih podatkov in sicer vprašalnik, ocenjevalna lestvica in sistematično merjenje fizioloških parametrov. Podatki, pridobljeni na osnovi vprašalnikov, ki so jih izpolnili preizkušanci, so statistično analizirani s pomočjo programov R 2.11.1 in R 3.01. Na osnovi rezultatov opravljeni statističnih testov je ugotovljeno, da jezikovna sredstva, uporabljena v obravnavanih nemških in v slovenskih televizijskih oglasih vplivajo na priklic posameznih čustev, vendar z nižjimi odstotki učinkovanja kot so jih imeli nejezikovni in kombinirani dražljaji. Prav tako je analiza pokazala, da je vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na sprožitev čustev odvisen od jezikovnega in kulturnega okolja ter spola preizkušancev vključenih v raziskavo, ob upoštevanju ugotovljenih izjem.
Ključne besede: jezikovni dražljaji, nejezikovni dražljaji, nemški jezik, slovenski jezik, televizijski oglasi, čustveno odzivanje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 479; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (7,52 MB)

25.
Možnosti uveljavitve modela celodnevne osnovne šole v luči njenega razvoja na Slovenskem in mednarodne primerjave
Andreja Tinta, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali celodnevno šolo. V prvem, teoretskem delu smo opredelili termin celodnevne šole ter vzroke za njen nastanek. Sledi opis mednarodne primerjave celodnevnih osnovnih šol v evropskem prostoru, v okviru katerega smo pojasnili vzroke za nastanek projektov celodnevne šole, teoretična ozadja trendov in pojavnih oblik ter organizacijske oblike celodnevne šole za države Nemčijo, Avstrijo ter Švico. Tudi v Sloveniji smo se že srečali s tovrstno šolsko obliko, zato smo celodnevno šolo prikazali v luči slovenske šolske tradicije; od strukturnih značilnosti, razvoja, konceptualne zasnove, organizacije do ukinitve celodnevnih šol v Sloveniji; pri čemer smo opredelili vzroke za njeno ukinitev. Pričujoča spoznanja predstavljajo osnovo empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere namen je bil ugotoviti možnosti za uvajanje celodnevne šole v slovenskem prostoru. Ugotovitve empirične raziskave, izvedene v mesecu marcu in aprilu 2013, kažejo, da je večina ravnateljev naklonjena ideji izvajanja celodnevne osnovne šole. Prav tako se je pokazalo, da bi lahko z minimalnim finančnim vložkom, ki bi zagotovil ustrezne kadrovske in prostorske pogoje na šolah, realizirali celodnevno organizacijo dela na šolah. Na podlagi pozitivnih izkušenj naše nekdanje celodnevne šole, praks sodobnih modelov celodnevne šole v tujini ter odgovorov ravnateljev slovenskih osnovnih šol smo oblikovali model celodnevne šole v Sloveniji. Pri konstruiranju omenjenega modela že razmišljamo o možnostih implementacije le-tega, prav tako upoštevamo tudi potrebe učencev in njihovih družin ter pogoje, v okviru katerih se razvijajo sodobne šole.
Ključne besede: celodnevna šolska organizacija, strukturiranost, program, model celodnevne šole
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 265; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

26.
Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoru
Tjaša Mohar, Tjaša Mohar, Tjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 424; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

27.
Male and Female Response to Crisis in Ann Radcliffe's Gothic Romances
Tadej Braček, 2016, doktorska disertacija

Opis: The thesis systematically enumerates and analyses the responses to external and internal (psychological) crises experienced by the characters in Ann Ward Radcliffe’s gothic romances. In this respect, it represents an original contribution to the scholarship in the field of English literature studies. The novels it deals with are The Castles of Athlin and Dunbayne, A Sicilian Romance, The Romance of the Forest, The Mysteries of Udolpho and The Italian. The introduction explains the theory of gothic romance and explores the schism between the north and south of Europe, where the former is considered as a stable and moderate part of the continent, and the latter as full of passion and instability. The north and south also represent the gap between Protestant and Roman-Catholic Europe. Catholic clergy, dwelling in the south, are mostly pictured as morally debauched and as having a hidden agenda, even if they first appear to help others. Such an example is Padre Abate from A Sicilian Romance. The dissertation asserts that responses are not so much defined by gender itself, but by the benevolence or malignancy of the characters. Benevolent characters are more sensitive and react more turbulently in the physical sense in instances of crisis, e.g. by fainting or becoming ill. Such is the case for all female protagonists: Mary, Julia, Adeline, Emily and Ellena. Heroes and heroines are affected by nature and find solace in it, while malevolent ones are not affected by nature at all and seek comfort in earthly pleasures of human origin. Such examples are the Marquises de Mazzini and de Montalt, and Signor Montoni. Negative characters’ reactions to crisis are vehement and aimed to change not themselves, but other people or circumstances. Their malignancy, mixed with covertness, as they want to keep up appearances, is the agency that drives their responses. Their reactions are not rational, and since Radcliffe’s romances are novels of Enlightenment where reason reigns supreme, it is not difficult to foretell that such characters are doomed to perish. They indeed do so, either by their own hand, as in the cases of Schedoni and the Marquis de Montalt, or at the hands of others, such as Baron Malcolm and the Marquis de Mazzini. Nearly all of them repent at the end of their lives and wish to amend their wrongdoings. The exceptions are Maria de Mazzini and Schedoni. The former accuses her own husband, who caught her cheating on him, for her unfortunate situation, whereas the latter, once a confessor, dies without remorse or absolution. Positive characters seeks comfort in God before they die, and their turning to Him is often associated with the realization that He is the creator of magnificent nature. However, there is one substantial difference between male and female responses to crises. Males tend to be more active in seeking solutions, while women, even if they desire to be saved, primarily depend on men to make it happen, or, if they show some resistance, they submit to male power to avoid consequences. The one who acts on her own is the nun Olivia, who arranges Ellena’s escape from the convent of San Stefano. In its conclusion, the thesis stresses the importance of Anne Radcliffe’s works for world literature and suggests that they should be included in the current curricula and broader literary studies, as well as translated into Slovenian.
Ključne besede: Ann Ward Radcliffe, gothic fiction, romances, males, females, crisis, response
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

28.
JEZIK BRITANSKIH REKLAMNIH OGLASOV: DRUŽBENI IN KULTURNI VIDIKI MODELA JEZIKA VREDNOTENJ
Agata Križan, 2015, doktorska disertacija

Opis: Reklamni oglasi so sestavni in nepogrešljiv del družbe. Kot medijska besedila, ki naslavljajo množice, imajo velik vpliv na družbo. S tem, ko vstopajo v zasebni svet potencialnega potrošnika, tudi odsevajo in predpisujejo vrednote in norme skozi jezik, ki ga uporabljajo, ne samo obveščajo, kaj je novega na tržišču. Cilj te doktorske disertacije je raziskati in opisati pojavnost in rabo jezika vrednotenj v britanskih reklamnih oglasih, ki naslavljajo predvsem ženske, in njegov družbeni učinek s pomočjo modela jezika vrednotenj, ki sta ga razvila Martin in White (2005), kot analitičnega sredstva. Jezik vrednotenj je eden od treh diskurzno-semantičnih virov, ki ustvarjajo medosebne pomene. Razdeljen je na tri kategorije/sisteme – odnos, stopnjevanje odnosov in vključenost. Odnos zajema vire za izražanje čustev, za vrednotenje obnašanja (za izražanje sodb) in vire za vrednotenje stvari. Odnosi so lahko izraženi neposredno in posredno, imajo pozitiven ali negativen status ter so lahko stopnjevani. Pri vključenosti gre za vire v izjavah, s katerimi avtorji/pisci (besedilni glasovi) izrazijo svoj položaj do drugih trditev in mnenj v smislu sprejemanja ali zavračanja oziroma dopuščanja in nedopuščanja alternativnih mnenj (glasov). Glavni cilj disertacije je prepoznati in analizirati vse neposredne in posredne odnose, njihove tarče in status v njih, načine stopnjevanja odnosov, načine vključenosti, leksikalno-slovnične izvršitelje neposrednih odnosov ter vire izjav v vsakem reklamnem oglasu. Analitični del disertacije zajema kvantitativno in kvalitativno raziskovalno metodo. Izračunani so povprečni deleži posameznih kategorij jezika vrednotenj in njihovih podkategorij, tarč odnosov, pozitivnega in negativnega statusa v odnosih ter leksikalno-slovničnih izvršiteljev neposrednih odnosov za 200 reklamnih oglasov na osnovi predhodno pridobljenih podatkov za vsak reklamni oglas posebej, čemur sledijo interpretacija rezultatov, opis in razlaga o značilnostih in posebnostih izbranega jezika vrednotenj. To daje vpogled v pogostnost pojavljanja jezika vrednotenj, njegovo manifestacijo in preference pri izboru jezika vrednotenj kot tudi vpogled v sistem vrednot. Raziskava je narejena znotraj teoretičnega okvira sistemskega funkcijskega jezikoslovja, ki opisuje jezik kot družbeno prakso, pri čemer je jezikovni izbor odvisen od funkcij, ki jih človek/besedilo želi izpolniti. Na ta način igra kontekst pomembno vlogo pri analizi jezika in torej pri analizi jezika vrednotenj. Z upoštevanjem sobesedila, konteksta in kreativnega jezika (npr. izpusti, kratki stavki, besedne igre, metafore) reklamnih oglasov disertacija prikaže tudi nekatere pomembne načine prepoznavanja odnosov in tarč ter posledično vrednot z osredotočanjem na druge lingvistične in druge vire kot tudi na vzajemno delovanje kategorij znotraj jezika vrednotenj in njihovo povezavo z drugimi elementi. Disertacija prav tako osvetli nekatere pomembne pragmatične namene rabe stopnjevanja in vključenosti.
Ključne besede: jezik vrednotenj, britanski reklamni oglasi, semantično-diskurzni vir, odnos, stopnjevanje, vključenost, družbeni učinek
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 455; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

29.
Kapucinska arhitektura v slovenskem etničnem prostoru do nastanka Ilirskih provinc
Tanja Martelanc, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija je interdisciplinarno zasnovano delo, v katerem je podrobno predstavljena, analizirana in ovrednotena arhitektura kapucinskega reda na Slovenskem v razponu od začetka 17. do začetka 19. stoletja. V delu so zajeti vsi kapucinski samostani, ki so nastali v okviru nekdanje Štajerske kapucinske province, detajlno pa predstavljeni le tisti, ki so bili zgrajeni v okvirih državnih meja Slovenije. Raziskava je osredotočena na čas od ustanovitve prvega samostana do razpustitve nekaterih samostanskih hiš. Le obrobno je orisana kasnejša arhitekturna zgodovina ohranjenih samostanskih kompleksov. Disertacijo uvajajo opredelitev problema, predstavitev raziskovalnih hipotez in metodologije dela ter pregled stanja raziskav. Nadalje je predstavljena zgodovina reda manjših bratov, še posebej kapucinov, ki so se na prelomu iz 16. v 17. stoletje začeli naseljevati na Slovenskem. Detajlno je predstavljen tudi duhovni utrip v času, ko so se kapucini naselili v naše kraje. Kapucini so imeli pomembno vlogo pri rekatolizaciji habsburških dednih dežel. Izredno pomembna je bila tudi vloga plemenitih mecenov in klerikov, ki so za samostan največkrat darovali zemljo in finančno podprli njegovo gradnjo. V nekatere kraje so se kapucini naselili tudi na pobudo meščanov in okoliških prebivalcev, ki so pomagali pri gradnji. V nadaljevanju je izpostavljen odnos reda manjših bratov do gradnje redovnih domovanj. Prvi samostani manjših bratov so bili izredno skromni in preprosto grajeni, a so se sčasoma oddaljili od prvotnega Frančiškovega ideala uboštva in postali prostorni ter bogato okrašeni. Zato so se kapucini želeli vrniti h koreninam arhitekture reda manjših bratov in so sledili naukom svojega ustanovitelja. Nadrobno je tako osvetljen vpliv sv. Frančiška Asiškega na zasnovo prvotne arhitekture reda manjših bratov, ki je pomembno vplivala na kasnejšo zasnovo kapucinskih samostanov in na sprejemanje določil, zapisanih v kapucinskih konstitucijah. Detajlno sta dodelana tudi zgodovina in razvoj kapucinske arhitekture v Evropi. Poznavanje redovnih gradbenih priročnikov in traktatov je za razumevanje kapucinske arhitekture na Slovenskem neobhodno. Zato je detajlno razčlenjen in ovrednoten traktat kapucinskega p. Antonia da Pordenone iz Beneške kapucinske province, ki je na začetku 17. stoletja zapustil štiri izvode, ki se hranijo v Benetkah in Innsbrucku ter so dobro izhodišče za interpretacijo kapucinske arhitekture na Slovenskem. V tej zvezi sta pomembna dva vpliva: beneški, saj so prvi kapucini na naših tleh prišli prav iz Beneške kapucinske province, ter tirolski, kjer se je izoblikoval poseben tip samostana, prilagojen hladnejšim klimatskim razmeram. Zato ta tip samostana imenujemo beneško-tirolski tip kapucinskega samostana. Omenjeni tip se je razširil po celotni Srednji Evropi, se pravi tudi na Slovenskem. Osrednja pozornost raziskave je namenjena predstavitvi kapucinske arhitekture na Slovenskem. Detajlno so predstavljene zgodovina samostanov, njihova prvotna zasnova, pomembnejše kasnejše predelave in dozidave, na kratko je orisano današnje stanje. Opisu je pridan bogat slikovni material. Doktorsko disertacijo zaključujejo podrobna analiza in sinteza zbranih podatkov, opredelitev tipa kapucinskega samostana na Slovenskem, interpretacija tipične kapucinske opreme in ikonografije ter poskus slogovne umestitve. Umetnosti kapucinskega reda je dodeljena tudi pomembna vloga v širši pastoralni dejavnosti kapucinov v okviru rekatolizacije. Zaradi strogega upoštevanja Frančiškovih besed in rigoroznih pravil o gradnji je kapucinska arhitektura kljub različnim arhitektom in lokalni stavbarski tradiciji dobro prepoznavna, uniformirana in zaradi tega brezčasna. Nekateri pisci se pri opisu redovne arhitekture zato poslužujejo termina "kapucinski stil".
Ključne besede: kapucini, redovna arhitektura, arhitektura uboštvenih redov, kapucinske konstitucije, kapucinski redovni arhitekti, arhitekturni traktati, p. Antonio da Pordenone, Štajerska kapucinska provinca, kapucinska arhitektura na Slovenskem, oprema kapucinskih samostanov, ikonografija kapucinskega reda, rekatolizacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

30.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 637; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici