1. Povezanost mnogoterih inteligentnosti vodje s teorijo izmenjave vodja-članTimotej Ribič, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija raziskuje vpliv mnogoterih inteligentnosti vodij na kakovost odnosov med vodjo in zaposlenimi. Osrednji namen raziskave je bil preučiti, ali so jezikovna, interpersonalna in intrapersonalna inteligentnost pozitivno povezane in ali vplivajo na kakovost izmenjav med vodjo in zaposlenimi v okviru izmenjave vodja–član.
Teorija izmenjave vodja–član poudarja, da so kakovostni medosebni odnosi ključni za uspešno vodenje, zadovoljstvo zaposlenih in pozitivno organizacijsko klimo. Raziskava temelji na kvantitativni metodi zbiranja podatkov, pri čemer smo uporabili prilagojene vprašalnike za merjenje jezikovne, interpersonalne in intrapersonalne inteligentnosti ter kakovosti odnosov med vodjo in zaposlenimi. Analizirani so bili vplivi teh inteligentnosti na kakovost interakcij v delovnem okolju z uporabo korelacijske in regresijske analize.
Rezultati raziskave potrjujejo, da višje ravni posedovanja jezikovne, interpersonalne in intrapersonalne inteligentnosti vodij pozitivno vplivajo na kakovost izmenjav z zaposlenimi. To se odraža v večjem zadovoljstvu zaposlenih, izboljšani učinkovitosti in boljših medosebnih odnosih. Kakovostni odnosi med vodji in zaposlenimi temeljijo na zaupanju, spoštovanju in učinkoviti komunikaciji, kar je bistveno za uspešno vodenje in dolgoročni uspeh organizacije.
Poleg tega raziskava nudi dragocen vpogled v pomen razvijanja teh inteligentnosti pri vodjih za spodbujanje boljšega sodelovanja, večje motivacije in produktivnosti zaposlenih. Zaključki raziskave poudarjajo, da je sistematični razvoj vodstvenih kompetenc, ki vključujejo mnogotere inteligentnosti, ključen za obvladovanje izzivov sodobnega delovnega okolja in za doseganje trajnostnega razvoja organizacij.
Priporočila vključujejo nadaljnje raziskovanje vpliva drugih vrst inteligentnosti, kot so logično-matematična, vizualno-prostorska ali telesno-kinestetična inteligentnost, na kakovost odnosov v okviru izmenjave vodja–član. Prav tako je predlagano, da se izsledki raziskave uporabijo za oblikovanje programov za razvoj vodstvenih praks s poudarkom na individualiziranih pristopih k razvoju inteligentnosti vodij. Ti programi lahko organizacijam pomagajo pri izboljšanju vodstvenih sposobnosti, povečanju učinkovitosti in ustvarjanju pozitivne organizacijske klime, ki spodbuja inovacije in dolgoročno uspešnost.
Ključne besede: jezikovna inteligentnost, interpersonalna inteligentnost, intrapersonalna inteligentnost, teorija izmenjave vodja–član
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,21 MB) |
2. Komunikacijski model skladnosti sporočil in sporočanja nogometnih organizacij z navijači invalidiMartin Koželj, 2025, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo šport, navijače, navijače invalide, ovire in komunikacijo z navijači ter predstavljamo usklajenost komunikacijskega modela prilagoditev za navijače invalide z drugimi navijači in skladnost komuniciranja prilagoditev na posameznih nogometnih prireditvah. V doktorski disertaciji upoštevamo Uefin model invalidnosti in posamezne elemente, tako da predstavljamo komunikacijo in komuniciranje na osnovi socialnega modela invalidnosti, ki določa invalidnost kot oviro telesnega, senzoričnega, intelektualnega, psihološkega in odnosnega značaja.
V doktorski disertaciji želimo raziskati komuniciranje nogometnih organizacij z invalidi navijači in oblikovati ustrezen komunikacijski model.
Disertabilnost doktorske disertacije dosegamo z izvirnim znanstvenim modelom komunikacije skladnosti sporočil in sporočanja nogometnih organizacij z navijači invalidi.
Ključne besede: Komunikacija, komunikacijski model, ovire, nogometne organizacije, navijači invalidi.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Delovna uspešnost in osebnost sodnikov v juduNuša Lampe, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava raziskavo delovne uspešnosti in osebnostnih lastnosti sodnikov v judu, osredotočajoč se na vrhunske sodnike, ki so sodelovali na največjih mednarodnih tekmovanjih. Disertacija raziskuje povezavo med osebnostnimi lastnostmi sodnikov, njihovo učinkovitostjo na delovnem mestu in vplivom izobraževanja. Glavni cilj raziskave je razvoj celovitega modela, ki bo temeljil na osebnostnih značilnostih sodnikov, da bi izboljšali kakovost sojenja in zagotovili trajnostni razvoj sodnikov v tem športu.
Metodologija raziskave temelji na samooceni sodnikov, uporabi vprašalnikov o osebnostnih lastnostih (BFI-44 in BFI-10) ter vprašalniku CWEQ, ki ocenjuje pogoje za učinkovitost na delovnem mestu. Vzorec je vključeval (n=63) sodnikov iz Mednarodne judo zveze (IJF), ki so sodelovali na največjih tekmovanjih v obdobju 2018–2022. Raziskava analizira demografske dejavnike, kot so starost, spol in izobrazba, ter njihov vpliv na osebnostne lastnosti in delovno uspešnost sodnikov. Poleg osebnostnih lastnosti je izobraževanje pomemben dejavnik, ki vpliva na delovno uspešnost. Raziskava potrjuje, da izobraževanje na IJF Academy pomembno vpliva na zaznavanje podpore in priložnosti v delovnem okolju, kar posledično izboljšuje delovno uspešnost sodnikov. Udeležba v izobraževalnih programih, ki poudarjajo tehnične, taktične in psihološke vidike, omogoča boljše obvladovanje stresa in natančnost pri sprejemanju odločitev. To kaže na pomembno vlogo rednega usposabljanja pri razvoju osebnostnih lastnosti in krepitvi delovne uspešnosti.
Glavni rezultati raziskave iz disertacije so naslednji:
Osebnostne lastnosti: Najpomembnejše osebnostne lastnosti, ki vplivajo na delovno uspešnost sodnikov, so vestnost, sprejemljivost in ekstravertiranost. Te lastnosti so tesno povezane z zmožnostjo pravilnih odločitev in obvladovanjem stresnih situacij med tekmovanji.
Izobraževanje: Program IJF Academy, ki je zasnovan za izobraževanje sodnikov, je imel velik vpliv na izboljšanje njihove delovne uspešnosti in zagotavljanje podpore na delovnem mestu.
Demografski dejavniki: Starost je pomemben dejavnik, saj so starejši sodniki pokazali večjo stabilnost in odgovornost pri sojenju, medtem ko so mlajši sodniki pokazali več odprtosti in ekstravertiranosti.
Model za prihodnost: Na podlagi raziskave je bil razvit konceptualni model, ki bo uporabljen kot osnova za prilagoditev izobraževanja sodnikov tudi za druge borilne športe.
Rezultati kažejo, da sta sprejemljivost in vestnost najpomembnejši osebnostni lastnosti, ki pozitivno vplivata na delovno uspešnost sodnikov. Prav tako je izobraževanje na IJF Academy ključnega pomena za izboljšanje podpore in priložnosti na delovnem mestu. Rezultati kažejo, da imajo starejši sodniki večjo stabilnost in odgovornost, medtem ko mlajši sodniki izkazujejo večjo odprtost in ekstravertiranost.
Ti rezultati osvetljujejo ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost sodnikov v judu, in omogočajo razvoj boljših izobraževalnih programov za njihovo usposabljanje.
Raziskava potrjuje, da je povezava med osebnostnimi lastnostmi in uspešnostjo na delovnem mestu pomemben dejavnik pri razvoju sodnikov v judu. Model, ki ga je razvila avtorica, ponuja smernice za prihodnje programe usposabljanja in izobraževanja sodnikov, s poudarkom na prilagoditvi izobraževanja glede na osebnostne lastnosti sodnikov.
Na podlagi ugotovitev je mogoče model prilagoditi tudi za druge borilne športe in širše športno okolje. Poleg omenjenega, pa ta raziskava odpira možnost raziskovanja drugih segmentov judo sodnikov z vidika osebnostnih lastnosti.
Ključne besede: delovna uspešnost, osebnost, sodniki, judo, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Razvoj modela vključenosti mladih pri vpeljavi ciljev trajnostnega razvojaTatjana Borojević, 2024, doktorska disertacija Opis: Predmet doktorske disertacije je razvoj modela za povečanje sodelovanja mladih pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SD) in trajnostnega razvoja (SDG). Rezultati, pridobljeni z izvedeno raziskavo, so pripomogli k prepoznavanju soodvisnosti ter opredelitvi elementov in dejavnikov, ki naj bodo izhodišče za aktivnejše sodelovanje mladih pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in področij trajnostnega razvoja.
Mladi imajo odločilno vlogo pri učinkovitem oblikovanju in izvajanju politik in strategij SD. Glede na aktualne družbene, ekonomske in okoljske izzive je potrebno mlade prepoznati kot nosilce insektnih sprememb in bodoče voditelje na tem ključnem področju, ki bodo omogočili otipljive rezultate v SD.
Rezultati raziskav so pokazali, da na stopnjo sodelovanja mladih pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ugodno vpliva vzpostavljen institucionalni okvir (na nacionalni in lokalni ravni). Razvoj modelov participacije mladih pomeni visoko stopnjo ozaveščenosti in znanja o SD ter pozitiven odnos mladih do SD. Na ta način so pridobljeni predpogoji za proces določanja prednostnih ciljev trajnostnega razvoja. Glede na to, da imajo številne lokalne skupnosti omejena sredstva za uresničevanje vseh ciljev trajnostnega razvoja, je opredelitev prioritet neizogiben in nujen proces.
Ključne besede: sodelovanje mladih, SD, cilji trajnostnega razvoja, model za povečanje sodelovanja mladih pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,73 MB) |
5. Motivatorji kadrov kot pogoj za varnost neprekinjenega poslovanja v logistiki prehraneAlma Ramčilović Jesih, 2025, doktorska disertacija Opis: Analiza znanstvene literature je pokazala, da ni študije, ki bi se osredotočala na motivacijo kadrov kot pogoj za varnost neprekinjenega poslovanja v logistiki prehrane. V preteklosti v znanstvenem in aplikativnem okolju nismo srečevali potrebe po takem osredotočenju, omejitve gibanja, kot je bila zadnja pandemija, pa so pokazale potrebo po iskanju novih modelov motivatorjev kadrov.
Raziskava obravnava področje kadrov za potrebe managementa v logistiki prehrane. Z ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom se je pristopilo k pripravi modela motivatorjev kadrov za potrebe managementa v logistiki prehrane, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti in neprekinjeno poslovanje organizacij.
V raziskavi, ki smo jo izvedli v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Češki in Španiji, smo dobili gradnike logistično-motivacijskega modela v procesu neprekinjene zagotovitve sadja in zelenjave ter jih povezali v organizacijski model. Ugotovili smo, da na sam model pomembno vplivajo digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca.
Z modelom bomo omogočili doslednejše delovanje kadrovskih procesov in kadrovskega managementa ob upoštevanju in razumevanju pravih motivatorjev zaposlovanja. V logistiki prehrane in neprekinjeni varni zagotovitvi hrane bomo tako omejili in omilili fluktuacijo kadra ter motivirali iskalce nove zaposlitve.
Postavljeni logistično-motivacijski model predstavlja izvirni prispevek v znanstveni literaturi, ki se osredotoča na varnost poslovanja v procesu zagotavljanja kakovostne hrane, vključno s sadjem in zelenjavo, za vse deležnike. Hkrati pomembno aplikativno prispeva k razvoju področja neprekinjenega poslovanja.
Ključne besede: motivatorji zaposlenih, management, logistika, varnost hrane, oskrbovalna veriga, neprekinjeno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,73 MB) |
6. Organization of efficient energy security managementBojana Vasić, 2024, doktorska disertacija Opis: The main problem this research addresses is the EU energy policy, which focuses on a critical analysis of strategic energy management in all process phases. Particular emphasis is placed on strategic control, which is a key phase of the management process. Strategic control includes evaluating the effectiveness of implementing planned measures and making decisions about necessary adjustments or changes. The purpose of the study is to assess how well EU energy management strategies are aligned with policy objectives, in particular, to ensure energy security, sustainability and economic competitiveness, and at the same time to identify areas where improvements are needed to address current challenges.
Energy management in the European Union is a crucial aspect of its energy policy, which focuses on ensuring energy security, sustainability and efficiency. Since the middle of the 20th century, organisations' increasing energy intensity has emphasized the need for a comprehensive and flexible approach. Energy management involves controlling the entire life cycle of energy - from extraction, conversion and distribution to consumption and waste disposal - in a complex environment shaped by various external factors. These challenges become even more pronounced in regions that experience frequent environmental, economic or geopolitical changes.
Designing a universal model for global energy management is difficult because of the different conditions, regulations, and energy needs worldwide. Adaptable and adaptive strategies are essential to respond to supply and demand fluctuations, integrate renewable energy sources, manage geopolitical risks and achieve sustainability goals. Therefore, energy management must evolve to respond to a dynamic global environment.
The EU prioritizes energy security but lacks a unified approach, which creates challenges in defining and measuring energy security. The absence of standardized criteria makes it difficult to strategically evaluate policies and make decisions, which could have long-term consequences for both energy and national security. Initially, energy security was focused on stable supply for economic growth, but global changes – such as rising demand, geopolitical tensions and environmental concerns – have made it more complex.
The recent years have underscored significant vulnerabilities in global energy security and the sustainability of energy systems, particularly in Europe. The dual crises of the COVID-19 pandemic and the conflict in Ukraine have highlighted the urgency of addressing these challenges, pushing the European Union to accelerate its efforts toward more sustainable and secure energy practices. In response, the EU has diversified energy sources and strengthened energy security to reduce its dependence on politically unstable suppliers.
Given the complexity of the geopolitical situation, disrupted supply chains and the EU's clear official commitment to decarbonisation by 2050, the above should be viewed from different angles. EU energy policy (short-term and long-term) is conditioned by the action of many factors, which differ in type, intensity of action and effect (positive or negative) - but the need to analyse existing and define new methodologies for evaluating the effectiveness of EU energy policy is evident. The doctoral dissertation examines the above and suggests improvements.
Ključne besede: Energy management, sustainable management, energy security, aggregate index, composite indicator
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,70 MB) |
7. Model kadrovskih procesov v dobi digitalizacije in staranja zaposlenihNena Hribar, 2023, doktorska disertacija Opis: Raziskava obravnava področje kadrovskega managementa, ki je v današnjem času še
kako pomemben sopotnik strateškega razvoja organizacij. Na izbranih kadrovskih
procesih se je v povezavi z demografskimi in tehnološkimi spremembami družbe z
ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom pristopilo k pripravi modela
kadrovskih procesov, ki je v prvi vrsti izvirni znanstveni doprinos na področju
organizacijskih ved, ožje kadrovskega managementa.
Staranje prebivalstva je značilnost praktično vseh držav po svetu in ključno sooblikuje
pogoje delovanja organizacij. Značilnosti, ki jih povezuje management organizacij in se
dotikajo strateškega delovanja kadrovskega managementa, so vzete v ozir tudi z vidika
starostne komponente zaposlenih. Na eni strani imamo tako opravka z izkušnjami
zaposlenimi, ki tvorno prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju organizacij, na
drugi strani pa pogoje dela, ki jih delegira tehnološki trend razvoja družbe in organizacij,
ki pogosto prehiteva trend soočanja s spremembami z vidika zaposlenih, ki se uvrščajo
med starejše zaposlene.
Na kakšen način pristopati z vidika kadrovskega managementa, ki po vseh teoretičnih
zasnovah in aplikativnih izkušnjah predstavlja strateško funkcijo organizacij, je
vprašanje, ki je v prvi vrsti povezano z izvajanjem kadrovskih procesov, na drugi strani pa
se veže na zaposlene. Ob tem se v skupen mozaik uvršča tudi dimenzija tehnologije, ki je
že pred časom prehitela administrativno vodenje zaposlenih in ravno tako prehiteva tudi
marsikateri del delovanja v organizacijah.
Model kadrovskih procesov predstavlja noviteto na področju znanstvenega raziskovanja
v okvirih organizacijskih ved. Pomeni pa tudi doprinos kot strateško orodje
organizacijam, ki kadrovski management smelo vključujejo v glavno strukturo
managementa organizacij.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovski procesi, digitalizacija, staranje, model kadrovskih procesov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. Povezava predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol s kakovostjo življenja po porodu pred in med epidemijo covid-19Tina Berčan, 2023, doktorska disertacija Opis: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Ključne besede: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Vpliv uporabe metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov na učinkovitost organizacijskih sistemovEva Krhač Andrašec, 2022, doktorska disertacija Opis: Prilagajanje organizacijskih sistemov spremembam v okolju je nujna stalnica. Organizacijske spremembe zahtevajo določen čas in resurse, ki bi jih bilo sicer mogoče uporabiti za izvajanje temeljne dejavnosti. Krepijo se vprašanja, povezana z dejanskim vplivom učinkov organizacijskih sprememb na konkurenčnost organizacijskih sistemov. Odgovor lahko poiščemo v različnih pristopih uvajanja sprememb. V disertaciji smo se omejili na procesne pristope, kjer analiziramo in izboljšujemo poslovne procese, čemur sledi implementacija sprememb v organizacijski sistem in prilagajanje ostalih vidikov organizacije.
V spirali spreminjajočih se poslovnih zahtev in ponavljajočih vprašanj je potrebno razumeti cilje sprememb in dejanske spremembe v poslovnih procesih, ki jih dosežemo z metodami in tehnikami, znotraj različnih pristopov izboljševanja poslovnih procesov. Namen pričujoče raziskave je ugotoviti uporabnost in koristi metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov ter potrditi, da je od njihove uporabe pomembno odvisno izboljšanje učinkovitosti organizacijskih sistemov.
V prvem delu raziskave je opravljen poglobljen pregled dostopne literature s področja obvladovanja poslovnih procesov. Pri tem so podrobno pregledani pojmi analize in izboljševanja poslovnih procesov ter na podlagi tega izbrani relevantni pristopi, metode in tehnike. Na tej osnovi je bil za izvedbo mednarodne raziskave oblikovan spletni anketni vprašalnik. Za relevantnost raziskave je bil oblikovan in verificiran vzorec respondentov. V raziskavi je sodelovalo 213 organizacijskih sistemov iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Švedske.
Na podlagi opravljene analize rezultatov anketnega vprašalnika je potrjena osnovna teza raziskave vzročno-posledične povezave pozitivnega vpliva metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov na učinkovitost organizacijskih sistemov. Ugotovljeno je, da na izboljšanje učinkovitosti organizacijskih sistemov najbolj vplivajo naslednje metode in tehnike (navedene so po pozitivnem vplivu padajoče): Process Mapping/Process Modelling, Benchmarking, 5S, Failure Mode and Effect Analysis in Brainstorming. Zaključek raziskave predstavlja referenčni model uporabnosti in koristi metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov.
Ključne besede: Obvladovanje poslovnih procesov, izboljšava poslovnih procesov, strukturni kazalniki učinkovitosti, operativni kazalniki učinkovitosti, učinkovitost organizacijskih sistemov
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 808; Prenosov: 194
Celotno besedilo (4,76 MB) |
10. Razvoj prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike za srednje velika podjetjaAleš Levstek, 2022, doktorska disertacija Opis: Danes je vloga informatike v večini podjetij ključna, kar dokazujejo tudi ostale raziskave. Vloga informatike je danes usmerjena v ustvarjanje dodane poslovne vrednosti, kar podjetjem omogoča diferenciacijo, konkurenčno prednost in nenazadnje njihov dolgoročen obstoj. Ključ uspešne uporabe informatike v podjetju je v njenem upravljanju. Učinkovito upravljanje zagotavlja usklajenost informatike z ostalimi deli podjetja, kar omogoča ustvarjanje dodane (poslovne) vrednosti iz naslova vlaganj v informatiko. Učinkovito upravljanje tako pripomore k večanju vrednosti podjetja, višanju produktivnosti in zmanjšanju tveganj in je dandanes uveljavljen ter nujen sistem vsakega podjetja.
Čeprav je upravljanje informatike (UI) predmet mnogih obravnav, je še vedno slabo razumljeno področje. Prisotnost UI v okviru upravljanja podjetij je slabo zastopana, prav tako je uporaba sistemov in modelov UI na zelo nizkem nivoju. Trenutni modeli UI so generični in namenjeni velikim podjetjem, ki niso enostavno prenosljivi v srednje velika podjetja. Iz literature izhaja, da le ta nujno potrebujejo učinkovite sisteme UI.
Disertacija izhaja iz teze, da je na osnovi celovite opredelitve UI ob upoštevanju sistemov UI, uporabniških potreb ter izkušenj dosedanjega uvajanja UI, možen razvoj modela UI, katerega uvedba in uporaba temelji na situacijski teoriji in bo bolj koristna za uvedbo v srednje velika podjetja od trenutnih generičnih modelov UI. V disertaciji izhajamo iz problema v praksi in problemov zaznanih v literaturi. Cilj disertacije je razvoj prilagodljivega modela strateškega UI, s katerim želimo izpolniti vrzel tako v praksi, kot v literaturi. V disertaciji smo se omejili na strateški nivo, kjer je v literaturi in v praksi zaznana največja vrzel. Raziskava temelji na študiji primerov šestih podjetij, v kateri so sodelovali nadzorniki, vrhnji management ter izvršni management na poslovni strani in na strani informatike, ki jih v disertaciji prištevamo k strateškemu nivoju v podjetju.
Razvoj modela strateškega UI temelji na metodologiji razvoja organizacijskega artefakta, ki ima svoje temelje v študiju literature. S pomočjo teorije upravljanja in managementa smo opredelili UI v okviru upravljanja podjetij. Za opredelitev ključnih področij je uporabljenih več aktualnih teorij v povezavi s situacijsko teorijo in ogrodjem tehnologija-organizacija-okolje. Pred samo izvedbo empirične raziskave smo izvedli teoretično evalvacijo modela, ki temelji na najpogosteje uporabljenih modelih v literaturi.
Empirična evalvacija modela z razvojem prilagodljivega modela strateškega UI, temelji na študiji primerov, kjer je UI konceptualizirano kot uvajanje postopne administrativne inovacije. Rezultat kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena v obliki delno strukturiranih intervjujev s sedemindvajsetimi (27) intervjuvanci iz šestih podjetij zavarovalno finančne panoge v JV Evropi, nas pripelje do končnega prilagodljivega modela strateškega UI z analizo posameznih mehanizmov in situacijskih dejavnikov, ki imajo neposreden in posreden vpliv na UI. V raziskavi smo rezultate študije generalizirali na osnovi replikacije skladno z metodologijo študije primera.
S samo raziskavo smo potrdili, da je model, ki temelji na situacijskem pristopu in situacijski teoriji, bolj koristen od dosedanjih načinov uvajanja mehanizmov UI, kar so potrdili vsi intervjuvanci. Prilagodljiv model strateškega UI sestavljajo obvezni mehanizmi, ki jih vse interesne skupine vidijo kot nujne in potrebne in predstavljajo osnovo UI v podjetju. Prilagodljivost modela temelji na situacijskih mehanizmih, s katerimi zmanjšujemo situacijska tveganja, ki izhajajo iz tveganj posameznih smeri vpliva situacijskih dejavnikov. Situacijski mehanizmi predstavljajo nabor mehanizmov, katerih implementacija oz. prilagajanje služi kot odgovor na različne situacije oz. potrebe podjetja, ki so neposredno povezani z močjo smeri vpliva situacijskih dejavnikov in imajo posreden oz. neposreden vpliv na UI.
Ključne besede: upravljanje podjetij, upravljanje informatike, model strateškega upravljanja informatike, prilagodljiv model upravljanja informatike
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 778; Prenosov: 175
Celotno besedilo (12,05 MB) |
