Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nosečnost in porod ključno vplivata na kakovost življenja matere. V Sloveniji je predporodno izobraževanje v sklopu materinskih šol glavno izobraževalno orodje za pripravo bodoče mamice na novo vlogo. Namen naše raziskave je bil oceniti povezavo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja mater po porodu. Uporabljen je bil predhodno validiran, v slovenski jezik preveden in testiran vprašalnik o kakovosti življenja po porodu (lestvica zaznane kakovosti življenja – PQOL). Na podlagi spletne ankete so bili zbrani podatki za dve skupini žensk. Prva skupina (N=1091) je rodila pred epidemijo COVID-19, druga (N=1163) pa med pandemijo COVID-19. Razlike so bile analizirane z uporabo Mann-Whitneyjevega U testa. Izračunani so bili linearni regresijski in korelacijski koeficienti za povezavo med kakovostjo življenja in trajanjem predporodega izobraževanja v sklopu materinskih šol. Naša raziskava je pokazala, da je krajše časovno trajanje izobraževanja v sklopu materinskih šol poslabšalo kakovosti življenja po porodu med epidemijo COVID-19. Pokazali smo tudi, da je časovno daljše predporodnega izobraževanje v sklopu materinskih šol povezano z višjo kakovostjo življenja. Kljub večfaktorskemu vplivu epidemije COVID-19 smo na vzorcu slovenskih mater opredelili korelacijo med trajanjem predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol in kakovostjo življenja po porodu. Trajanje predporodnega izobraževanja v sklopu materinskih šol je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja po porodu.
Ključne besede: materinska šola, kakovost življenja, epidemija, COVID-19, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Danes je vloga informatike v večini podjetij ključna, kar dokazujejo tudi ostale raziskave. Vloga informatike je danes usmerjena v ustvarjanje dodane poslovne vrednosti, kar podjetjem omogoča diferenciacijo, konkurenčno prednost in nenazadnje njihov dolgoročen obstoj. Ključ uspešne uporabe informatike v podjetju je v njenem upravljanju. Učinkovito upravljanje zagotavlja usklajenost informatike z ostalimi deli podjetja, kar omogoča ustvarjanje dodane (poslovne) vrednosti iz naslova vlaganj v informatiko. Učinkovito upravljanje tako pripomore k večanju vrednosti podjetja, višanju produktivnosti in zmanjšanju tveganj in je dandanes uveljavljen ter nujen sistem vsakega podjetja. Čeprav je upravljanje informatike (UI) predmet mnogih obravnav, je še vedno slabo razumljeno področje. Prisotnost UI v okviru upravljanja podjetij je slabo zastopana, prav tako je uporaba sistemov in modelov UI na zelo nizkem nivoju. Trenutni modeli UI so generični in namenjeni velikim podjetjem, ki niso enostavno prenosljivi v srednje velika podjetja. Iz literature izhaja, da le ta nujno potrebujejo učinkovite sisteme UI. Disertacija izhaja iz teze, da je na osnovi celovite opredelitve UI ob upoštevanju sistemov UI, uporabniških potreb ter izkušenj dosedanjega uvajanja UI, možen razvoj modela UI, katerega uvedba in uporaba temelji na situacijski teoriji in bo bolj koristna za uvedbo v srednje velika podjetja od trenutnih generičnih modelov UI. V disertaciji izhajamo iz problema v praksi in problemov zaznanih v literaturi. Cilj disertacije je razvoj prilagodljivega modela strateškega UI, s katerim želimo izpolniti vrzel tako v praksi, kot v literaturi. V disertaciji smo se omejili na strateški nivo, kjer je v literaturi in v praksi zaznana največja vrzel. Raziskava temelji na študiji primerov šestih podjetij, v kateri so sodelovali nadzorniki, vrhnji management ter izvršni management na poslovni strani in na strani informatike, ki jih v disertaciji prištevamo k strateškemu nivoju v podjetju. Razvoj modela strateškega UI temelji na metodologiji razvoja organizacijskega artefakta, ki ima svoje temelje v študiju literature. S pomočjo teorije upravljanja in managementa smo opredelili UI v okviru upravljanja podjetij. Za opredelitev ključnih področij je uporabljenih več aktualnih teorij v povezavi s situacijsko teorijo in ogrodjem tehnologija-organizacija-okolje. Pred samo izvedbo empirične raziskave smo izvedli teoretično evalvacijo modela, ki temelji na najpogosteje uporabljenih modelih v literaturi. Empirična evalvacija modela z razvojem prilagodljivega modela strateškega UI, temelji na študiji primerov, kjer je UI konceptualizirano kot uvajanje postopne administrativne inovacije. Rezultat kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena v obliki delno strukturiranih intervjujev s sedemindvajsetimi (27) intervjuvanci iz šestih podjetij zavarovalno finančne panoge v JV Evropi, nas pripelje do končnega prilagodljivega modela strateškega UI z analizo posameznih mehanizmov in situacijskih dejavnikov, ki imajo neposreden in posreden vpliv na UI. V raziskavi smo rezultate študije generalizirali na osnovi replikacije skladno z metodologijo študije primera. S samo raziskavo smo potrdili, da je model, ki temelji na situacijskem pristopu in situacijski teoriji, bolj koristen od dosedanjih načinov uvajanja mehanizmov UI, kar so potrdili vsi intervjuvanci. Prilagodljiv model strateškega UI sestavljajo obvezni mehanizmi, ki jih vse interesne skupine vidijo kot nujne in potrebne in predstavljajo osnovo UI v podjetju. Prilagodljivost modela temelji na situacijskih mehanizmih, s katerimi zmanjšujemo situacijska tveganja, ki izhajajo iz tveganj posameznih smeri vpliva situacijskih dejavnikov. Situacijski mehanizmi predstavljajo nabor mehanizmov, katerih implementacija oz. prilagajanje služi kot odgovor na različne situacije oz. potrebe podjetja, ki so neposredno povezani z močjo smeri vpliva situacijskih dejavnikov in imajo posreden oz. neposreden vpliv na UI.
Ključne besede: upravljanje podjetij, upravljanje informatike, model strateškega upravljanja informatike, prilagodljiv model upravljanja informatike
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 778; Prenosov: 138
Celotno besedilo (12,05 MB)

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 1102; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1401; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,64 MB)

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1798; Prenosov: 504
Celotno besedilo (2,50 MB)