| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv uporabe metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov na učinkovitost organizacijskih sistemov
Eva Krhač Andrašec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Prilagajanje organizacijskih sistemov spremembam v okolju je nujna stalnica. Organizacijske spremembe zahtevajo določen čas in resurse, ki bi jih bilo sicer mogoče uporabiti za izvajanje temeljne dejavnosti. Krepijo se vprašanja, povezana z dejanskim vplivom učinkov organizacijskih sprememb na konkurenčnost organizacijskih sistemov. Odgovor lahko poiščemo v različnih pristopih uvajanja sprememb. V disertaciji smo se omejili na procesne pristope, kjer analiziramo in izboljšujemo poslovne procese, čemur sledi implementacija sprememb v organizacijski sistem in prilagajanje ostalih vidikov organizacije. V spirali spreminjajočih se poslovnih zahtev in ponavljajočih vprašanj je potrebno razumeti cilje sprememb in dejanske spremembe v poslovnih procesih, ki jih dosežemo z metodami in tehnikami, znotraj različnih pristopov izboljševanja poslovnih procesov. Namen pričujoče raziskave je ugotoviti uporabnost in koristi metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov ter potrditi, da je od njihove uporabe pomembno odvisno izboljšanje učinkovitosti organizacijskih sistemov. V prvem delu raziskave je opravljen poglobljen pregled dostopne literature s področja obvladovanja poslovnih procesov. Pri tem so podrobno pregledani pojmi analize in izboljševanja poslovnih procesov ter na podlagi tega izbrani relevantni pristopi, metode in tehnike. Na tej osnovi je bil za izvedbo mednarodne raziskave oblikovan spletni anketni vprašalnik. Za relevantnost raziskave je bil oblikovan in verificiran vzorec respondentov. V raziskavi je sodelovalo 213 organizacijskih sistemov iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Švedske. Na podlagi opravljene analize rezultatov anketnega vprašalnika je potrjena osnovna teza raziskave vzročno-posledične povezave pozitivnega vpliva metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov na učinkovitost organizacijskih sistemov. Ugotovljeno je, da na izboljšanje učinkovitosti organizacijskih sistemov najbolj vplivajo naslednje metode in tehnike (navedene so po pozitivnem vplivu padajoče): Process Mapping/Process Modelling, Benchmarking, 5S, Failure Mode and Effect Analysis in Brainstorming. Zaključek raziskave predstavlja referenčni model uporabnosti in koristi metod in tehnik izboljševanja poslovnih procesov.
Ključne besede: Obvladovanje poslovnih procesov, izboljšava poslovnih procesov, strukturni kazalniki učinkovitosti, operativni kazalniki učinkovitosti, učinkovitost organizacijskih sistemov
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

2.
Razvoj prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike za srednje velika podjetja
Aleš Levstek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Danes je vloga informatike v večini podjetij ključna, kar dokazujejo tudi ostale raziskave. Vloga informatike je danes usmerjena v ustvarjanje dodane poslovne vrednosti, kar podjetjem omogoča diferenciacijo, konkurenčno prednost in nenazadnje njihov dolgoročen obstoj. Ključ uspešne uporabe informatike v podjetju je v njenem upravljanju. Učinkovito upravljanje zagotavlja usklajenost informatike z ostalimi deli podjetja, kar omogoča ustvarjanje dodane (poslovne) vrednosti iz naslova vlaganj v informatiko. Učinkovito upravljanje tako pripomore k večanju vrednosti podjetja, višanju produktivnosti in zmanjšanju tveganj in je dandanes uveljavljen ter nujen sistem vsakega podjetja. Čeprav je upravljanje informatike (UI) predmet mnogih obravnav, je še vedno slabo razumljeno področje. Prisotnost UI v okviru upravljanja podjetij je slabo zastopana, prav tako je uporaba sistemov in modelov UI na zelo nizkem nivoju. Trenutni modeli UI so generični in namenjeni velikim podjetjem, ki niso enostavno prenosljivi v srednje velika podjetja. Iz literature izhaja, da le ta nujno potrebujejo učinkovite sisteme UI. Disertacija izhaja iz teze, da je na osnovi celovite opredelitve UI ob upoštevanju sistemov UI, uporabniških potreb ter izkušenj dosedanjega uvajanja UI, možen razvoj modela UI, katerega uvedba in uporaba temelji na situacijski teoriji in bo bolj koristna za uvedbo v srednje velika podjetja od trenutnih generičnih modelov UI. V disertaciji izhajamo iz problema v praksi in problemov zaznanih v literaturi. Cilj disertacije je razvoj prilagodljivega modela strateškega UI, s katerim želimo izpolniti vrzel tako v praksi, kot v literaturi. V disertaciji smo se omejili na strateški nivo, kjer je v literaturi in v praksi zaznana največja vrzel. Raziskava temelji na študiji primerov šestih podjetij, v kateri so sodelovali nadzorniki, vrhnji management ter izvršni management na poslovni strani in na strani informatike, ki jih v disertaciji prištevamo k strateškemu nivoju v podjetju. Razvoj modela strateškega UI temelji na metodologiji razvoja organizacijskega artefakta, ki ima svoje temelje v študiju literature. S pomočjo teorije upravljanja in managementa smo opredelili UI v okviru upravljanja podjetij. Za opredelitev ključnih področij je uporabljenih več aktualnih teorij v povezavi s situacijsko teorijo in ogrodjem tehnologija-organizacija-okolje. Pred samo izvedbo empirične raziskave smo izvedli teoretično evalvacijo modela, ki temelji na najpogosteje uporabljenih modelih v literaturi. Empirična evalvacija modela z razvojem prilagodljivega modela strateškega UI, temelji na študiji primerov, kjer je UI konceptualizirano kot uvajanje postopne administrativne inovacije. Rezultat kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena v obliki delno strukturiranih intervjujev s sedemindvajsetimi (27) intervjuvanci iz šestih podjetij zavarovalno finančne panoge v JV Evropi, nas pripelje do končnega prilagodljivega modela strateškega UI z analizo posameznih mehanizmov in situacijskih dejavnikov, ki imajo neposreden in posreden vpliv na UI. V raziskavi smo rezultate študije generalizirali na osnovi replikacije skladno z metodologijo študije primera. S samo raziskavo smo potrdili, da je model, ki temelji na situacijskem pristopu in situacijski teoriji, bolj koristen od dosedanjih načinov uvajanja mehanizmov UI, kar so potrdili vsi intervjuvanci. Prilagodljiv model strateškega UI sestavljajo obvezni mehanizmi, ki jih vse interesne skupine vidijo kot nujne in potrebne in predstavljajo osnovo UI v podjetju. Prilagodljivost modela temelji na situacijskih mehanizmih, s katerimi zmanjšujemo situacijska tveganja, ki izhajajo iz tveganj posameznih smeri vpliva situacijskih dejavnikov. Situacijski mehanizmi predstavljajo nabor mehanizmov, katerih implementacija oz. prilagajanje služi kot odgovor na različne situacije oz. potrebe podjetja, ki so neposredno povezani z močjo smeri vpliva situacijskih dejavnikov in imajo posreden oz. neposreden vpliv na UI.
Ključne besede: upravljanje podjetij, upravljanje informatike, model strateškega upravljanja informatike, prilagodljiv model upravljanja informatike
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 146; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (12,05 MB)

3.
Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki sloveniji
Srečko Zakrajšek, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge. Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih. V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij. Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve. Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5.. Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji. Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

4.
Model kompetenc managementa v letalskih mikro podjetjih
Sandi Knez, 2022, doktorska disertacija

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

5.
Kadri in varnost – dva stebra industrijskega turizma
Barbara Pavlakovič, 2021, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava dva temeljna vidika industrijskega turizma, in sicer kadre in varnost. Industrijski turizem je tip turizma, ki vključuje obiske delujočih podjetij in objektov industrijske dediščine, obiskovalci pa tako spoznajo sam izdelek, delovni proces, zgodovino podjetja in njeno kulturo. Med obiskom se srečajo tudi z zaposlenimi v podjetju, v prvi vrsti s tistimi, ki izvajajo industrijski turizem ter z zaposlenimi v proizvodnji. Zaposleni oziroma kadri so najpomembnejši element vsake organizacije in na njih temelji izvedba dela, še bolj pa turistične ponudbe, saj gre za storitveno dejavnost. Pri tem mora podjetje premišljeno izbrati kadre z ustreznimi kompetencami in z organizacijo izobraževanj skrbeti za nadaljnji razvoj njihovih kompetenc. Po drugi strani pa v svetu različnih rizikov še bolj upoštevamo vidike varnosti, saj obiskovalci obiščejo in se počutijo dobro pri ponudbi, ki zagotavlja visoke varnostne kriterije. V okviru industrijskega turizma so pomembni različni vidiki varnosti, to so zagotavljanje varnosti za obiskovalce, zagotavljanje varnosti za zaposlene, varovanje intelektualne lastnine podjetja ter vzdrževanje higiene proizvodov. V študiji primerov iz štirih različnih držav smo s pomočjo poglobljenih intervjujev in opazovanja z udeležbo preučili, kako naj bodo organizirani kadri in skrb za varnost v procesu ogleda proizvodnje, da bo organizacija na turistični trg lahko ponudila turistično znamenitost aktivni industrijski turizem. Oblikovali smo splošne procesne modele aktivnega industrijskega turizma ter normativne modele kadrov in varnosti v industrijskem turizmu, ki lahko služijo za osnovo nadaljnjega razvoja že obstoječe ponudbe ali za oblikovanje nove ponudbe industrijskega turizma. Ta podjetju predstavlja priložnost za dodaten vir prihodka in promocijo lastnih blagovnih znamk, širši skupnosti pa predstavlja priložnost za razvoj turizma na destinacijah, ki nimajo naravnih znamenitosti, so pa bogate z industrijo.
Ključne besede: industrijski turizem, kadri, varnost
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (9,87 MB)

6.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

7.
Vpliv informacijskih tehnologij na trajnostno uspešnost organizacij
Doroteja Vidmar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Organizacije se v današnjem času spopadajo z zahtevami po hitrih prilagoditvah poslovanja, ki prihajajo s strani njihovih strank, poslovnih partnerjev, konkurentov in s strani zakonodaje. Tako digitalna kot trajnostna preobrazba sta v zadnjih letih postali nujni strateški usmeritvi, ki se ju organizacije poslužujejo z namenom dolgoročnega preživetja in izboljšanja konkurenčne prednosti. Predstavljena raziskava prikazuje, da je trajnostni in digitalizacijski vidik sprememb, ki se v organizacijah odvijajo sočasno, mogoče integrirati. Povezava je prikazana v interdisciplinarnem raziskovalnem modelu, ki povezuje področja informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. V okviru raziskave smo izvedli intervjuje in anketiranje v malih, srednje velikih in velikih organizacijah v Sloveniji. Raziskali smo, kateri dejavniki informacijskih tehnologij, organizacijski dejavniki in dejavniki poslovnega okolja vplivajo na spremembe, uvedene v poslovni model, s poudarkom na digitalizaciji poslovnega modela. Prav tako smo se osredotočili na vpliv sprememb poslovnega modela na tri sestavine trajnostne uspešnosti: finančno, okoljsko in družbeno. Gre za prvo tovrstno integracijo raziskovalnih področij informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. Izsledki raziskave ponujajo globlji vpogled v spremembe, ki se v organizacijah odvijajo pod vplivom informacijskih tehnologij ter organizacijskega in poslovnega okolja. Rezultati raziskave so zanimivi tako za deležnike v organizacijah kot za raziskovalce, ki iščejo nove načine za spodbujanje trajnostnega razvoja in digitalizacije v organizacijah.
Ključne besede: informacijske tehnologije, IT, IS, poslovni modeli, trajnostna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 794; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

8.
Vpliv usklajevanja delovnega in družinskega življenja na zavzetost zaposlenih pri delu
Jasmina Žnidaršič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

9.
Zasnova invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema in analiza vpliva uporabe na organizacijo rehabilitacijskega procesa
Andrej Koložvari, 2020, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je opredeljena možnost razvoja invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema, ki je v tesni povezavi z internetom in njegovimi uporabniki. Definirana je struktura kiberfizičnega sistema s ključnimi povratnimi zankami, ki omogočajo upravljanje vozička s pomočjo govora. Preučena je možnost uporabe v rehabilitacijskih procesih ob višji stopnji avtonomnosti bolnikov. Izvedena je bila analiza ročno upravljanega invalidskega vozička kot izhodišče za razvoj prototipov govorno upravljanega vozička. Opredeljen je bil prototipni pristop k razvoju kiberfizičnega vozička, ki je potekal v več fazah. Razvitih je bilo več manjših prototipov in dva prototipa realne velikosti. Opisan je razvoj manjših prototipov kakor tudi prenos funkcionalnosti na dva prototipa realne velikosti. Podana je zasnova govorno upravljanega kiberfizičnega sistema invalidskega vozička za ljudi s posebnimi potrebami. Razviti sta bili dve rešitvi v obliki prototipa realne velikosti. Prvi prototip realne velikosti za razpoznavo govora izkorišča le en oblačni informacijski sistem za razpoznavo govora, hkrati pa vključuje le osnovna tipala za pomoč pri navigaciji. Drugi prototip realne velikosti ima vključena dva oblačna informacijska sistema za razpoznavo govora ter več tipal, ki zagotavljajo določeno stopnjo avtonomnosti vozička. Opisan je programski sveženj, ki je omogočil realizacijo sistema in prenos sporočil med klientom, strežnikom in oblačnim informacijskim sistemom. Prav tako je podrobno opisan sveženj strojne opreme, ki omogoča hiter prototipni razvoj in enostavno povezljivost z informacijskim oblakom. Uporabniški vmesnik sistema omogoča govorni vhod in nadzor s pomočjo spletne kamere. Sistem je zasnovan tako, da je omogočeno oddaljeno posodabljanje programske opreme. Na prototipih realne velikosti je bila izvedena analiza natančnosti izvedbe izrečenih ukazov s pomočjo testnih subjektov v laboratorijskem in kliničnem okolju. Prav tako je bila izvedena meritev zakasnitev, kjer se je izkazalo, da je opredeljeni koncept primeren za govorno upravljanje v realnem času. Z namenom večje natančnosti razpoznave govora je bil razvit in uporabljen princip vzporedne oblačne žetve informacijskih sistemov. Za izboljšanje govornega upravljanja je bil definiran vnaprej določen osnovni nabor ukazov. Opredeljeno je oblikovanje tabele zamenjav končnih razpoznanih besed in vmesnih rezultatov razpoznave. Definiran je pogoj parne disjunktnosti elementov množic, ki opredelijo izvedbo posameznega ukaza, ter algoritem združevanja rezultatov več oblačnih sistemov za razpoznavanje govora. Opredeljeni sta izvedljivost uporabe algoritmov za žetev govorne razpoznave v informacijskem oblaku ter teoretična meja natančnosti razpoznave ob podanih pogojih. Uporabnost razvitega kiberfizičnega vozička z možnostjo govornega upravljanja je bila preizkušena v kliničnem okolju. Opredeljen je vpliv na rehabilitacijske procese ob povečanju avtonomije bolnika ter možnosti oddaljenega spremljanja fizioloških parametrov. Z namenom primerjave rezultatov testiranja različnih uporabnikov je bil oblikovan testni poligon za preizkušanje funkcionalnosti. Ob izvedenih preizkusih so bile ugotovljene statistično pomembne razlike v natančnosti izvedbe govornih ukazov, ki so potrdile učinkovitost razvitega algoritma združevanja razpoznav in teoretične predpostavke o možnosti povečanja stopnje natančnosti pri izvedbi govornih ukazov. V sklepnem delu so podana izhodišča za nadaljnje delo predvsem v smislu združevanja več oblačnih informacijskih sistemov za razpoznavo govora in rešitev s področja robnega računalništva.
Ključne besede: kiberfizični sistemi, organizacija rehabilitacijskega procesa, invalidski voziček, razpoznavanje govora, žetev oblačnih informacijskih sistemov
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 919; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

10.
Razvoj metodologije za avtomatično klasifikacijo elektronskih publikacij v univerzalno decimalno klasifikacijo – udk24112018
Matjaž Kragelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Čeprav so znanstveni in strokovni članki večinoma bibliografsko obdelani in imajo zapis v knjižničnem katalogu COBIB, ter s tem definiranega enega ali več vrstilcev iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), je večina člankov, dostopnih prek portala Digitalne knjižnice Slovenije, predvsem s področja kulture (starejši članki iz revij in časopisov), ki takšnega zapisa nimajo. Na spletnem mestu Digitalne knjižnice Slovenije je mogoče preiskovanje dokumentov zgolj po polnem besedilu. To je trenutno najboljše orodje za preiskovanje starejših besedil, a uporaba in preiskovanja publikacij na tak način, zaradi pomanjkljivosti (slabša kvaliteta razpoznave besedila v časopisih in revijah starejšega tipa, uporaba stare slovenščine, itd.) in prevelikega števila vrnjenih zadetkov pri iskanju, ne nudi sodobne uporabniške izkušnje in uporabniku otežuje delo. Osnovni problem, ki ga naslavljamo v disertaciji je pomoč pri bibliografski obdelavi besedil, ki je še vedno v rokah človeških ekspertov. Izhajamo iz teze, da je s pomočjo metod strojnega učenja možno avtomatsko klasificirati besedila v ustrezen UDK vrstilec in s tem podpreti človeka pri bibliografski obdelavi zapisov. V ta namen smo po pristopu načrtovanja in razvoja razvili klasifikacijski model, ki smo ga uporabili za klasificiranje starih besedil, ki so bila doslej klasificirana večinoma zgolj posredno, preko klasifikacije celotne revije oz. časopisa, kot na primer "Časopisi. Tisk. Novinarstvo". V disertaciji smo razvili klasifikacijski model s pomočjo metod strojnega učenja, s katerimi smo uspeli avtomatsko klasificirati kakršnokoli besedilo s pomočjo Univerzalne decimalne klasifikacije. Med tehnikami strojnega učenja smo se poslužili nenadzorovanega in nadzorovanega učenja. V prvem koraku smo nad manjšo množico podatkov (900 člankov) nenadzorovano učenje uporabili za preverjanje sorodnosti med dodeljenimi UDK vrstilci s strani bibliotekarjev in izgrajenimi gručami s strani algoritma. V drugem koraku smo nad celotnim korpusom znanstvenega časopisja Digitalne knjižnice Slovenije (več kot 70.000 znanstvenih besedil) razvili klasifikacijske modele, kjer je bilo razmerje učne in testne množice je bilo 80/20 odstotkov. Ko smo potrdili uspešnost klasifikacijskih modelov nad znanstvenimi besedili, smo jih uporabili za klasifikacijo več kot 200.000 starejših besedil. Uporabili smo Naivni Bayesov klasifikator, Metodo podpornih vektorjev, Večslojni perceptron, Logistično regresijo in algoritem k najbližjih sosedov. Ustreznost klasifikacije starih besedil smo preverili s človeškimi eksperti – bibliotekarji. Potrdili smo domnevo, da lahko s pomočjo znanstvenih in strokovnih člankov, klasificiranih v UDK, v vsaj 80% primerov ponudimo avtomatsko določene UDK vrstilce za starejše gradivo, ki ni bibliotekarsko obdelano. Poudariti velja, da gre pri tem delu za človeško odločitev, testiranje s človeškimi eksperti, za oceno in presojo, ki lahko variira od odločevalca do odločevalca. Poleg oplemenitenja starejših besedil iz osemnajstega, devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja s vsebinskimi oznakami UDK vrstilcev, ima raziskava praktično moč v vsakodnevni rabi. Z gledišča podpore avtomatske klasifikacije publikacij pri vsakodnevnem delu bibliotekarjev, vidimo moč implementacije raziskave v informacijski sistem, ki je bibliotekarju sposoben v realnem času ponuditi izračunane predloge za določitev primernih klasifikatorjev publikacije, ki jo obdeluje. Bibliotekar lahko pridobi s strani stroja "drugo mnenje" pri procesu dodeljevanja UDK vrstilcev publikaciji, ki jo obdeluje. Hkrati je metodologija lahko uporabljena na različnih področjih in podatkovnih bazah ter klasifikacijskih sistemih, ne zgolj za dodeljevanje UDK vrstilcev.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno rudarjenje, Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija besedil
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 915; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici