| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Model kompetenc managementa v letalskih mikro podjetjih
Sandi Knez, 2022, doktorska disertacija

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Kadri in varnost – dva stebra industrijskega turizma
Barbara Pavlakovič, 2021, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava dva temeljna vidika industrijskega turizma, in sicer kadre in varnost. Industrijski turizem je tip turizma, ki vključuje obiske delujočih podjetij in objektov industrijske dediščine, obiskovalci pa tako spoznajo sam izdelek, delovni proces, zgodovino podjetja in njeno kulturo. Med obiskom se srečajo tudi z zaposlenimi v podjetju, v prvi vrsti s tistimi, ki izvajajo industrijski turizem ter z zaposlenimi v proizvodnji. Zaposleni oziroma kadri so najpomembnejši element vsake organizacije in na njih temelji izvedba dela, še bolj pa turistične ponudbe, saj gre za storitveno dejavnost. Pri tem mora podjetje premišljeno izbrati kadre z ustreznimi kompetencami in z organizacijo izobraževanj skrbeti za nadaljnji razvoj njihovih kompetenc. Po drugi strani pa v svetu različnih rizikov še bolj upoštevamo vidike varnosti, saj obiskovalci obiščejo in se počutijo dobro pri ponudbi, ki zagotavlja visoke varnostne kriterije. V okviru industrijskega turizma so pomembni različni vidiki varnosti, to so zagotavljanje varnosti za obiskovalce, zagotavljanje varnosti za zaposlene, varovanje intelektualne lastnine podjetja ter vzdrževanje higiene proizvodov. V študiji primerov iz štirih različnih držav smo s pomočjo poglobljenih intervjujev in opazovanja z udeležbo preučili, kako naj bodo organizirani kadri in skrb za varnost v procesu ogleda proizvodnje, da bo organizacija na turistični trg lahko ponudila turistično znamenitost aktivni industrijski turizem. Oblikovali smo splošne procesne modele aktivnega industrijskega turizma ter normativne modele kadrov in varnosti v industrijskem turizmu, ki lahko služijo za osnovo nadaljnjega razvoja že obstoječe ponudbe ali za oblikovanje nove ponudbe industrijskega turizma. Ta podjetju predstavlja priložnost za dodaten vir prihodka in promocijo lastnih blagovnih znamk, širši skupnosti pa predstavlja priložnost za razvoj turizma na destinacijah, ki nimajo naravnih znamenitosti, so pa bogate z industrijo.
Ključne besede: industrijski turizem, kadri, varnost
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 159; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (9,87 MB)

3.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

4.
Vpliv informacijskih tehnologij na trajnostno uspešnost organizacij
Doroteja Vidmar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Organizacije se v današnjem času spopadajo z zahtevami po hitrih prilagoditvah poslovanja, ki prihajajo s strani njihovih strank, poslovnih partnerjev, konkurentov in s strani zakonodaje. Tako digitalna kot trajnostna preobrazba sta v zadnjih letih postali nujni strateški usmeritvi, ki se ju organizacije poslužujejo z namenom dolgoročnega preživetja in izboljšanja konkurenčne prednosti. Predstavljena raziskava prikazuje, da je trajnostni in digitalizacijski vidik sprememb, ki se v organizacijah odvijajo sočasno, mogoče integrirati. Povezava je prikazana v interdisciplinarnem raziskovalnem modelu, ki povezuje področja informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. V okviru raziskave smo izvedli intervjuje in anketiranje v malih, srednje velikih in velikih organizacijah v Sloveniji. Raziskali smo, kateri dejavniki informacijskih tehnologij, organizacijski dejavniki in dejavniki poslovnega okolja vplivajo na spremembe, uvedene v poslovni model, s poudarkom na digitalizaciji poslovnega modela. Prav tako smo se osredotočili na vpliv sprememb poslovnega modela na tri sestavine trajnostne uspešnosti: finančno, okoljsko in družbeno. Gre za prvo tovrstno integracijo raziskovalnih področij informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. Izsledki raziskave ponujajo globlji vpogled v spremembe, ki se v organizacijah odvijajo pod vplivom informacijskih tehnologij ter organizacijskega in poslovnega okolja. Rezultati raziskave so zanimivi tako za deležnike v organizacijah kot za raziskovalce, ki iščejo nove načine za spodbujanje trajnostnega razvoja in digitalizacije v organizacijah.
Ključne besede: informacijske tehnologije, IT, IS, poslovni modeli, trajnostna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

5.
Vpliv usklajevanja delovnega in družinskega življenja na zavzetost zaposlenih pri delu
Jasmina Žnidaršič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 626; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

6.
Zasnova invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema in analiza vpliva uporabe na organizacijo rehabilitacijskega procesa
Andrej Koložvari, 2020, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je opredeljena možnost razvoja invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema, ki je v tesni povezavi z internetom in njegovimi uporabniki. Definirana je struktura kiberfizičnega sistema s ključnimi povratnimi zankami, ki omogočajo upravljanje vozička s pomočjo govora. Preučena je možnost uporabe v rehabilitacijskih procesih ob višji stopnji avtonomnosti bolnikov. Izvedena je bila analiza ročno upravljanega invalidskega vozička kot izhodišče za razvoj prototipov govorno upravljanega vozička. Opredeljen je bil prototipni pristop k razvoju kiberfizičnega vozička, ki je potekal v več fazah. Razvitih je bilo več manjših prototipov in dva prototipa realne velikosti. Opisan je razvoj manjših prototipov kakor tudi prenos funkcionalnosti na dva prototipa realne velikosti. Podana je zasnova govorno upravljanega kiberfizičnega sistema invalidskega vozička za ljudi s posebnimi potrebami. Razviti sta bili dve rešitvi v obliki prototipa realne velikosti. Prvi prototip realne velikosti za razpoznavo govora izkorišča le en oblačni informacijski sistem za razpoznavo govora, hkrati pa vključuje le osnovna tipala za pomoč pri navigaciji. Drugi prototip realne velikosti ima vključena dva oblačna informacijska sistema za razpoznavo govora ter več tipal, ki zagotavljajo določeno stopnjo avtonomnosti vozička. Opisan je programski sveženj, ki je omogočil realizacijo sistema in prenos sporočil med klientom, strežnikom in oblačnim informacijskim sistemom. Prav tako je podrobno opisan sveženj strojne opreme, ki omogoča hiter prototipni razvoj in enostavno povezljivost z informacijskim oblakom. Uporabniški vmesnik sistema omogoča govorni vhod in nadzor s pomočjo spletne kamere. Sistem je zasnovan tako, da je omogočeno oddaljeno posodabljanje programske opreme. Na prototipih realne velikosti je bila izvedena analiza natančnosti izvedbe izrečenih ukazov s pomočjo testnih subjektov v laboratorijskem in kliničnem okolju. Prav tako je bila izvedena meritev zakasnitev, kjer se je izkazalo, da je opredeljeni koncept primeren za govorno upravljanje v realnem času. Z namenom večje natančnosti razpoznave govora je bil razvit in uporabljen princip vzporedne oblačne žetve informacijskih sistemov. Za izboljšanje govornega upravljanja je bil definiran vnaprej določen osnovni nabor ukazov. Opredeljeno je oblikovanje tabele zamenjav končnih razpoznanih besed in vmesnih rezultatov razpoznave. Definiran je pogoj parne disjunktnosti elementov množic, ki opredelijo izvedbo posameznega ukaza, ter algoritem združevanja rezultatov več oblačnih sistemov za razpoznavanje govora. Opredeljeni sta izvedljivost uporabe algoritmov za žetev govorne razpoznave v informacijskem oblaku ter teoretična meja natančnosti razpoznave ob podanih pogojih. Uporabnost razvitega kiberfizičnega vozička z možnostjo govornega upravljanja je bila preizkušena v kliničnem okolju. Opredeljen je vpliv na rehabilitacijske procese ob povečanju avtonomije bolnika ter možnosti oddaljenega spremljanja fizioloških parametrov. Z namenom primerjave rezultatov testiranja različnih uporabnikov je bil oblikovan testni poligon za preizkušanje funkcionalnosti. Ob izvedenih preizkusih so bile ugotovljene statistično pomembne razlike v natančnosti izvedbe govornih ukazov, ki so potrdile učinkovitost razvitega algoritma združevanja razpoznav in teoretične predpostavke o možnosti povečanja stopnje natančnosti pri izvedbi govornih ukazov. V sklepnem delu so podana izhodišča za nadaljnje delo predvsem v smislu združevanja več oblačnih informacijskih sistemov za razpoznavo govora in rešitev s področja robnega računalništva.
Ključne besede: kiberfizični sistemi, organizacija rehabilitacijskega procesa, invalidski voziček, razpoznavanje govora, žetev oblačnih informacijskih sistemov
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 462; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

7.
Razvoj metodologije za avtomatično klasifikacijo elektronskih publikacij v univerzalno decimalno klasifikacijo – udk24112018
Matjaž Kragelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Čeprav so znanstveni in strokovni članki večinoma bibliografsko obdelani in imajo zapis v knjižničnem katalogu COBIB, ter s tem definiranega enega ali več vrstilcev iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), je večina člankov, dostopnih prek portala Digitalne knjižnice Slovenije, predvsem s področja kulture (starejši članki iz revij in časopisov), ki takšnega zapisa nimajo. Na spletnem mestu Digitalne knjižnice Slovenije je mogoče preiskovanje dokumentov zgolj po polnem besedilu. To je trenutno najboljše orodje za preiskovanje starejših besedil, a uporaba in preiskovanja publikacij na tak način, zaradi pomanjkljivosti (slabša kvaliteta razpoznave besedila v časopisih in revijah starejšega tipa, uporaba stare slovenščine, itd.) in prevelikega števila vrnjenih zadetkov pri iskanju, ne nudi sodobne uporabniške izkušnje in uporabniku otežuje delo. Osnovni problem, ki ga naslavljamo v disertaciji je pomoč pri bibliografski obdelavi besedil, ki je še vedno v rokah človeških ekspertov. Izhajamo iz teze, da je s pomočjo metod strojnega učenja možno avtomatsko klasificirati besedila v ustrezen UDK vrstilec in s tem podpreti človeka pri bibliografski obdelavi zapisov. V ta namen smo po pristopu načrtovanja in razvoja razvili klasifikacijski model, ki smo ga uporabili za klasificiranje starih besedil, ki so bila doslej klasificirana večinoma zgolj posredno, preko klasifikacije celotne revije oz. časopisa, kot na primer "Časopisi. Tisk. Novinarstvo". V disertaciji smo razvili klasifikacijski model s pomočjo metod strojnega učenja, s katerimi smo uspeli avtomatsko klasificirati kakršnokoli besedilo s pomočjo Univerzalne decimalne klasifikacije. Med tehnikami strojnega učenja smo se poslužili nenadzorovanega in nadzorovanega učenja. V prvem koraku smo nad manjšo množico podatkov (900 člankov) nenadzorovano učenje uporabili za preverjanje sorodnosti med dodeljenimi UDK vrstilci s strani bibliotekarjev in izgrajenimi gručami s strani algoritma. V drugem koraku smo nad celotnim korpusom znanstvenega časopisja Digitalne knjižnice Slovenije (več kot 70.000 znanstvenih besedil) razvili klasifikacijske modele, kjer je bilo razmerje učne in testne množice je bilo 80/20 odstotkov. Ko smo potrdili uspešnost klasifikacijskih modelov nad znanstvenimi besedili, smo jih uporabili za klasifikacijo več kot 200.000 starejših besedil. Uporabili smo Naivni Bayesov klasifikator, Metodo podpornih vektorjev, Večslojni perceptron, Logistično regresijo in algoritem k najbližjih sosedov. Ustreznost klasifikacije starih besedil smo preverili s človeškimi eksperti – bibliotekarji. Potrdili smo domnevo, da lahko s pomočjo znanstvenih in strokovnih člankov, klasificiranih v UDK, v vsaj 80% primerov ponudimo avtomatsko določene UDK vrstilce za starejše gradivo, ki ni bibliotekarsko obdelano. Poudariti velja, da gre pri tem delu za človeško odločitev, testiranje s človeškimi eksperti, za oceno in presojo, ki lahko variira od odločevalca do odločevalca. Poleg oplemenitenja starejših besedil iz osemnajstega, devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja s vsebinskimi oznakami UDK vrstilcev, ima raziskava praktično moč v vsakodnevni rabi. Z gledišča podpore avtomatske klasifikacije publikacij pri vsakodnevnem delu bibliotekarjev, vidimo moč implementacije raziskave v informacijski sistem, ki je bibliotekarju sposoben v realnem času ponuditi izračunane predloge za določitev primernih klasifikatorjev publikacije, ki jo obdeluje. Bibliotekar lahko pridobi s strani stroja "drugo mnenje" pri procesu dodeljevanja UDK vrstilcev publikaciji, ki jo obdeluje. Hkrati je metodologija lahko uporabljena na različnih področjih in podatkovnih bazah ter klasifikacijskih sistemih, ne zgolj za dodeljevanje UDK vrstilcev.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno rudarjenje, Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija besedil
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 494; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

8.
Model inovativnega pristopa k izobraževanju na področju kibernetskih operacij
Blaž Ivanc, 2020, doktorska disertacija

Opis: Področje kibernetskih operacij in s tem razvoj ter upravljanje tako obrambnih kot ofenzivnih aktivnosti v kibernetskem prostoru zahtevajo nabor dobro izšolanega kadra. Poleg temeljnih znanj, ki omogočajo razumevanje dogajanja, so potrebne številne poglobljene praktične izkušnje. Na področju kibernetskih operacij je pomembno, da se vanj vključujejo strokovnjaki iz različnih strok, ki se usmerijo v različne specializacije znotraj kibernetskih operacij. V tej doktorski nalogi predstavljen model inovativnega pristopa k izobraževanju na področju kibernetskih operacij omogoča hitrejši razvoj zmogljivosti z obravnavanega področja. Predvsem omogoča, da slušatelji pridobijo bolj poglobljena in oprijemljiva znanja s področja kibernetske varnosti, ki se kot samostojna izobraževalna smer z različnimi predmetniki intenzivno pojavlja v ponudbi študijskih programov visokošolskih ustanov po svetu. Model inovativnega pristopa k izobraževanju na področju kibernetskih operacij bo omogočal delo, primerno skupini slušateljev z različnimi predznanji in iz različnih strok, ter bo dovolj enostaven za uporabo, hkrati pa bo pokril temeljne potrebe razumevanja kibernetskih operacij. Predstavljen model je namenjen za integracijo tako v procesih formalnega visokošolskega izobraževanja kot tudi v okviru vseživljenjskega izobraževanja ter še posebej v okviru internih usposabljanj v državnih varnostnih organizacijah. Model inovativnega pristopa k izobraževanju na področju kibernetskih operacij sestavljajo trije gradniki: modeliranje kibernetskih operacij, informacijska podpora kibernetskim operacijam in delovni proces. Gradnik modeliranja kibernetskih operacij temelji na konceptu modeliranja napadov. Ključni namen gradnika informacijske podpore kibernetskim operacijam je opremiti slušatelje z znanji za obvladovanje in produciranje strateških, operativnih, taktičnih in tehničnih obveščevalnih informacij o grožnjah ter pristopih za njihovo deljenje z drugimi deležniki. Delovni proces kot tretji gradnik v modelu se nanaša na usmerjanje skupine slušateljev pri delu s predstavitvijo kibernetske operacije, vključno z zbiranjem in vrednotenjem podatkov ter z ustreznim dokumentiranjem dela. Ker je model inovativnega pristopa k izobraževanju na področju kibernetskih operacij namenjen za uporabo v različnih procesih izobraževanja in okoljih, kot so mednarodne vaje kibernetske varnosti, je evalvacija predlaganega modela potekala z izvedbo delovnega srečanja s študenti, izvedbo študijske delavnice z varnostnimi strokovnjaki ter s strukturiranimi intervjuji.
Ključne besede: Kibernetske operacije, Kibernetska obramba, Kibernetska odpornost, Obveščevalna informacija, Izobraževanje, Razvoj zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 07.12.2020; Ogledov: 494; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Model procesa samooskrbe pacienta
Marija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija

Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 823; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

10.
Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okolju
Katarina Galof, 2020, doktorska disertacija

Opis: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko. Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili. Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali. Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje. Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci. Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona. Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive. Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe. Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Ključne besede: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Objavljeno v DKUM: 16.07.2020; Ogledov: 711; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici