SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
OBVLADOVANJE INTERAKCIJ MED UPORABNIKOM IN PROIZVAJALCEM NAPRAV ZA MEDICINSKE IN KOZMETIČNE NAMENE
Blanka Hercog, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Ključne besede: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (5,17 MB)

2.
VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJI
Katja Lumbar Globočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Ključne besede: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 62; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (3,10 MB)

3.
Model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja
Marko Bohanec, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Področje medorganizacijske (B2B) prodaje je zahtevno. Običajno ne predvideva le prodaje končnih izdelkov, temveč so predmet prodaje kompleksnejše rešitve, prilagojene kupcu. Kupci pri tem sledijo svojim internim procesom, želijo doseči prilagoditve elementov pogodbe, se pogajajo in podobno. To zahteva od prodajalcev dobro poznavanje pričakovanj strank, njihovih želja in potreb. Proces B2B prodaje je zato daljši in kompleksnejši. V disertaciji se osredotočamo na napovedovanje prodajnega izida v medorganizacijski prodaji, ki v praksi večinoma temelji na subjektivni presoji prodajalcev. Glede na napovedi prodajalcev se podjetja odločajo o virih in aktivnostih, zato netočne napovedi lahko vodijo v nepopravljive posledice. Raziskave so pokazale, da podjetja, ki svoje odločitve temeljijo na podatkih (angl. ``data driven decison-making''), izkazujejo boljše poslovne rezultate. Vendar pa raziskave kažejo tudi, da je uporaba metod in orodij, ki temeljijo na podatkih, v praksi še vedno šibka. To lahko pripišemo slabemu razumevanju metod in orodij za podporo odločanju ter tudi nezaupanju v tehnologijo. Motivacija za raziskavo izhaja iz zaznanega problemskega stanja v medorganizacijski prodaji in vrzeli, ki smo jo zaznali v akademski literaturi. Izhajamo iz teze, da je mogoče z uporabo modelov stojnega učenja pomagati prodajalcu in podjetju tako, da pri napovedovanju poslovnega izida delajo manj napak. V ta namen smo po metodologiji akcijske raziskave in razvoja (angl. ``action design research'', s kratico ADR) razvili model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja. Pri tem sta nastala dva artefakta: informacijsko-tehnološki (IT) artefakt, ki temelji na modelih strojnega učenja, podkrepljenih s transparentnimi razlagami, ter organizacijski artefakt, ki spodbuja vključevanje spoznanj iz IT-artefakta v proces napovedovanja in organizacijsko učenje. Prednost ADR je v tem, da vključuje uporabnike v razvoj in evalvacijo modela že na začetku raziskave. Na ta način uporabniki lahko izrazijo svoja pričakovanja, sproti vrednotijo model ter tudi sproti predlagajo spremembe. To krepi zaupanje v razvit model in povečuje zavezanost h kasnejši uporabi v praksi. Jedro disertacije predstavlja model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja. Metode strojnega učenja se iz prodajne zgodovine naučijo prepoznati značilnosti prodaje. Ko se pojavijo nove priložnosti, metode ocenijo njihovo zrelost in ponudijo odločevalcem razlago vplivnih dejavnikov, omogočajo pa tudi analizo vpliva različnih prodajnih aktivnosti s pomočjo ``kaj-če'' analize. Pri tem uporabljamo poenoten format napovedi in njihovih razlag, ki podpirajo različne modele. Tako omogočamo uporabo visoko zmogljivih metod strojnega učenja (npr. naključni gozd), ki so običajno zaradi svoje zapletenosti netransparentne in jim uporabniki stežka zaupajo. Da smo lahko razvili model, smo opravili dodatne raziskave za oblikovanje nabora atributov, ki opisujejo proces B2B prodaje in razvili optimizacijske postopke za detekcijo šuma in redundance atributov. Za učinkovito detekcijo kvalitete učne množice smo razvili vizualno metodo. Potrdili smo domnevo, da je želen organizacijsko-informacijski model mogoče zgraditi, saj je večina uporabljenih metod dosegla klasifikacijsko točnost nad 70\%. Za podrobnejšo analizo vpliva atributov smo razvili simulacijske in optimizacijske algoritme. Praksa potrjuje koristnost razvitega modela, saj se je v realnem podjetju z uporabo modela točnost napovedi bistveno izboljšala. S kombinacijo uporabe modelov, znanja in prakse ekspertov, smo tako prispevali k preseganju pomanjkljivosti posameznih pristopov. Uporabljene metode predstavljajo novost na področju organizacijskih znanosti in tako prispevajo k znanstveni literaturi na področju organizacijskega učenja in uporabe metod strojnega učenja.
Ključne besede: strojno učenje, medorganizacijska prodaja, organizacijsko učenje, napovedovanje izida, razlaga modelov, analiza kaj-če
Objavljeno: 24.04.2017; Ogledov: 196; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (3,49 MB)

4.
Razvoj hibridnega simulacijskega modela za izboljšanje delovanja urgentnega oddelka bolnišnice
Stanko Grabljevec, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V disertaciji obravnavamo vpliv uvedbe elektronske table, ki vključuje radiofrekvenčno sledenje pacientov, na delovanje urgentnega oddelka ter zajem vhodnih podatkov za simulacijski model. Ugotovili smo, da je uvedba elektronske table zahtevna, tako s tehničnega kot organizacijskega vidika. Elektronska tabla zahteva stalno tehnično podporo osebju urgentnega oddelka. Ocenjujemo, da v našem primeru prav zaradi pomanjkanja le-te nismo dosegli pričakovanega učinka. Z anketno raziskavo in statističnim testiranjem smo potrdili, da uporaba elektronske table brez ustrezne podpore in izobraževanja ne izboljša percepcije trenutnega stanja delovnega procesa. Razvili smo koncept avtomatskega zajemanja podatkov o trajanju aktivnosti, ki so vključene v simulacijski model urgentnega oddelka, s pomočjo radiofrekvenčnega sledenja pacientov. Razvoj elektronske table v sodelovanju z osebjem urgentnega oddelka je pokazal, da potrebuje osebje prek elektronske table pregled nad tistimi ključnimi fazami obravnave pacientov, ki so jih že v preteklosti raziskovalci vključili v generične simulacijske modele urgentnih oddelkov. V okviru našega dela smo izdelali generični simulacijski model, ki temelji na kombinirani uporabi diskretne dogodkovne simulacije in agentnega modeliranja. Z eksperimentiranjem na modelu smo potrdili, da bi s strani zaposlenih predlagane organizacijske spremembe doprinesle k skrajšanju časa obravnave pacientov. Opredelili smo pristop k modeliranju po principih sistemske dinamike, dogodkovne simulacije in agentno orientirane simulacije ter orisali relacije med omenjenimi paradigmami. V disertaciji predstavimo razvoj hibridnega simulacijskega modela širjenja gripe v populaciji in pretoka pacientov v bolnišnici. Razvili smo metodologijo uporabe hibridnega modela za strateško pripravo na krizno situacijo zaradi širjenja sezonske ali pandemske gripe ter za taktično prilagajanje organizacije izvedbe oskrbe pacientov.
Ključne besede: zdravstvo, simulacija, hibridna simulacija, diskretna dogodkovna simulacija, agentna simulacija, sistemska dinamika, modeliranje, radiofrekvenčna identifikacija, elektronska tabla
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 488; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (4,31 MB)

5.
RAZVOJ MODELA OCENE TVEGANJA VOZNIKOV S PSIHOFIZIČNIMI OMEJITVAMI PRI NASTANKU PROMETNIH INCIDENTOV
Nevenka Šestan, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Cilj študije je ugotoviti, ali vozniki, bolniki z epilepsijo, kroničnim alkoholizmom in/ali tveganim pitjem, uživalci psiho aktivnih substanc (PAS), bolniki z drugimi boleznimi živčevja, z duševnimi in vedenjskimi motnjami, s kardiovaskularnimi boleznimi, z diagnozo težjega diabetesa in težjimi okulističnimi boleznimi obravnavani na posebni zdravstveni komisiji (PZK), predstavljajo večje tveganje za povzročitev prometnih nesreč (PN)/cestno prometnih prekrškov (CPP) od voznikov povzročiteljev PN/CPP v Sloveniji, ki teh diagnoz nimajo. Narejenih je bilo šestnajst študij primerov s kontrolami. Primeri so vozniki, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani na PZK in so imeli naslednje diagnoze: epilepsija, kronični alkoholizem /tvegano pitje, uživanje PAS, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in bolezni oči. Za vsak primer smo kot kontrolo definirali po spolu in starosti usklajene osebe iz kohorte povzročiteljev PN/CPP v istem opazovanem obdobju. Deskriptivni statistiki je sledilo izračunavanje korelacij med spremenljivkami, izračun t testov oziroma χ2 med primeri in kontrolami za vsako spremenljivko in izračun razmerja obetov. Vozniki z vodilno diagnozo predhodne poškodbe imajo več kot štirikrat večje obete za povzročitev PN (RO= 4,44; 95% IZ=1,69-11,63) in trikrat večje obete z diagnozo odvisnost (RO= 3,52; 95% IZ= 2,10-5,88), da povzročijo CPP, medtem ko imajo vozniki z boleznimi živčevja petkrat večje obete kot kontrole, da bodo povzročili PN (RO = 5,18; 95% IZ= 2,59 -10,34). Visoko tveganje imajo tudi vozniki z duševnimi in vedenjskimi motnjami (RO = 3,64; 95% IZ = 1,91 - 6,94) in vozniki, ki so odvisni od alkohola ( RO = 1,71; 95% IZ = 1,01 – 2,89). Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija ne kažejo večjega tveganja za CPP/PN. Novo je odkritje visokega tveganja za PN pri voznikih z diagnozo predhodne poškodbe. Rezultati potrjujejo tudi ugotovitev, da so odvisni vozniki in vozniki s kroničnimi boleznimi dejansko tvegani vozniki. Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija prispevajo k dosedanjim raziskavam, ki voznikov z epilepsijo ne obravnavajo kot tvegane voznike.
Ključne besede: posebna zdravstvena komisija za promet, tvegani vozniki, nesreče v prometu, alkoholizem, epilepsija
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

6.
Model robustnega proizvodnega procesa oftalmoloških terapevtskih laserskih sistemov
Franc Koplan, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Medicinski pripomočki za selektivno lasersko trabekulopastiko, v katerih so vgrajeni kratki Nd:YAG-sunkovni izvori s spreminjajočim se profilom laserskega žarka in nestabilno izhodno energijo med delovnim ciklom, so nezvezno delujoči kompleksni, dinamični, mnogoodzivni, nelinearni in temperaturno odvisni visokotehnološki sistemi, za katere še nimamo ustreznih modelov. Za izpolnitev visokih zahtev po dolgoročni kakovosti in zanesljivosti je v vseh fazah proizvodnje nujno meriti ključne procesne parametre in karakteristike proizvoda ter zagotavljati hitre in učinkovite povratne krmilne zanke. Pri montaži mehanskih, optičnih in elektronskih komponent ter sklopov in njihovem justiranju v pogojih maloserijske izdelave igra človek v delovnem procesu odločilno vlogo. Za povečanje njegove uspešnosti in učinkovitosti smo razvili ekspertni sistem, primeren za uporabo v specifičnem delovnem okolju laserske svetlobe različnih valovnih dolžin. Na ta način smo delovni proces prilagodili človekovim kognitivnim zmožnostim in omejitvam, ki nastanejo zaradi uporabe zaščitnih očal z omejeno prepustnostjo vidne svetlobe, ter zmanjšali številna tveganja. Osrednji del raziskave je predstavljal razvoj ekspertnega sistema za obdelavo in merjenje različnosti posnetkov profilov laserskega žarka za posamezne preskusne cikle, overjanje ter validacijo algoritmov. Na osnovi računalniškega vida temelječi sistem za podporo odločanju je učinkovito prepoznaval dejanske in tudi potencialne zgodnje odpovedi sunkovnih Nd:YAG-laserskih izvorov in tako povezal rudarjenje podatkov z napovedno analizo. S pomočjo statistične analize smo najprej overili sposobnost merilnega sistema za snemanje profilov laserskega žarka s CCD-kamero ter določili relevantni model in parametre za opazovanje v okviru preskusnih ciklov. Nato smo vzpostavili podatkovno bazo potekov parametrov laserskih profilov in jo dopolnili z ekspertnim znanjem ter informacijami, pridobljenimi v okviru že pretečenega dela življenjske dobe. S pomočjo multivariatnih časovnih vrst in z metodo dinamičnega ukrivljanja časa smo izračunali indeks različnosti med izbranimi elementi v podatkovni bazi. Pri določitvi parametrov algoritma smo upoštevali specifične lastnosti sunkovnih laserskih izvorov. Ugotovili smo, da je zaradi sprememb karakteristik, ki so posledica tehničnih in tehnoloških sprememb, potrebno hkrati opazovati vsaj 8 parametrov profila laserskega žarka. Z uteženim glasovanjem najbližjih sosedov smo laserske izvore razvrstili po podobnosti. S pomočjo izračunanega indikatorja za verjetnost zgodnje odpovedi sistema smo olajšali odločanje o sprejemljivosti proizvoda in razbremenili delavca ter ga osredotočili samo na proizvode s povečanim tveganjem. Optimum smo dosegli pri 10 glasujočih sosedih. S statistično analizo merilnega sistema za atributne karakteristike smo na osnovi 1.700 posnetih merilnih ciklov na več kot 1.500 različnih laserskih izvorih, izdelanih po 5 indeksih tehnološke dokumentacije, potrdili, da je verjetnost pravilne razvrstitve vsaj 80 %, napačne 5 %, ostalo pa so bili lažni alarmi. Z večanjem števila posnetih profilov, podatkov o že pretečeni življenjski dobi in, na osnovi preteklih izkušenj temelječem posodabljanju razvrstitev v podatkovni bazi, se zanesljivost informacij in uspešnost kibernetskega sistema s ključno vlogo človeka v krmiljenju delovnega procesa pomembno povečuje. Spoznanja, dobljena z uporabo predstavljenega sistema, odpirajo možnosti razvoja novih in izboljšanih proizvodov, predvidljivo vzdrževanje in diagnostiko. Pričakujemo, da bo s podobnim pristopom možno razviti sisteme za podporo odločanju tudi v drugih okoljih, kjer imamo opraviti z velikimi množicami podatkov, ki se sočasno spreminjajo in pri katerih so informacije zakrite v šumu.
Ključne besede: profil laserskega žarka, časovne vrste, ekspertni sistem, selektivna laserska trabekuloplastika, zanesljivost
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 527; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (7,23 MB)

7.
RAZVOJ IN UPORABA MODELA E-IZOBRAŽEVANJA ANGLEŠKEGA POSLOVNEGA JEZIKA
Alenka Tratnik, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji so uvodoma predstavljeni teoretični vidiki e-izobraževanja, opredeljena različna pojmovanja e-izobraževanja, od splošnih do bolj specifičnih, opisujemo pa tudi poglavitne značilnosti in različne oblike e-izobraževanja. Nadalje predstavljamo začetke in razvoj e-izobraževanja od študija na daljavo do sodobnih oblik mobilnega izobraževanja ter ključne razlike med klasičnim načinom izobraževanja v učilnici in e-izobraževanjem. E-izobraževanje se pojavlja v različnih izvedbenih modelih, ki jih po posameznih fazah razvoja predstavljamo v poglavju o modelih izobraževanja, prikazujemo pa tudi prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja ter vlogo in kompetence različnih udeležencev e-izobraževanja. Specifičnost tujejezikovnega poučevanja zahteva uporabo drugačne metodike. Razvoj različnih metod za učenje in poučevanje angleščine ter razlogi za prelom od klasičnega načina izobraževanja so pojasnjeni iz različnih zornih kotov, teoretičnega, praktičnega kakor tudi z vidika uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Eno od osrednjih poglavij naloge predstavlja razvoj modela e-izobraževanja angleškega poslovnega jezika, kjer se osredotočamo na opredelitev ciljev, pogojev in izhodišč za eksperimentalno uvedbo modela v pedagoški proces na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede ter razčlenjujemo posamezne faze razvoja modela. Poglobljeno se lotevamo tudi predstavitve zgradbe modela z opisom vsebine, študijskih gradiv in posameznih učnih aktivnosti. V empiričnem delu naloge analiziramo rezultate raziskave o testiranju modela, kjer smo ovrgli dve od treh zastavljenih hipotez, saj smo ugotovili statistično pomembne razlike med skupino, ki se je izobraževala prek modela e-izobraževanja, in skupino, ki je imela le klasično izobraževanje. Podatke za raziskavo smo pridobili z anketo o zadovoljstvu, kakovosti in uporabnosti modela e-izobraževanja, o vplivih na učni dosežek, o motivacijskih dejavnikih za učenje in o odnosu do predmeta oz. učenja poslovne angleščine. Posebna pozornost je bila pri testiranju modela usmerjena na stopnjo zadovoljstva udeležencev z izvedbo izobraževanja, oceno udeležencev glede strukture modela, zanimivosti in privlačnosti učnih vsebin ter aktivnosti, odgovorili pa smo na tudi vprašanje, kako model izpolnjuje svojo funkcijo in kakšen je njegov vpliv na učinkovitost e-izobraževanja.
Ključne besede: e-izobraževanje, model e-izobraževanja, klasično izobraževanje, poslovni angleški jezik, učno okolje Moodle
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (3,21 MB)

8.
MODEL SAMOOCENJEVANJA STOPNJE INFORMATIZACIJE ŠOLE
Borut Čampelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Proces informatizacije posamezne šole je v zadnjih letih ponovno eden pomembnejših področij šolstva, ki se razvija v sinergiji z ostalimi širšimi ali ožjimi dejavnostmi: vodenje šole, samoevalvacija, učinki izobraževanja itd. V ta namen šole potrebujejo nove konkretne pristope in orodja, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji teh dejavnosti. V raziskovalni nalogi smo razvili model samoocenjevanja stopnje informatizacije šole, ki zajema neprekinjeno zanko: reševanje samoevalvacijskega vprašalnika, refleksijo dobljenih rezultatov z namenom poenotenja pogleda različnih deležnikov izobraževanja na obstoječe stanje in razumevanje celovitosti informatizacije šole ter na podlagi tega spremembe pri nadaljnjem načrtovanju in posledično izvajanju dejavnosti na šoli. Na podlagi teoretičnih in praktičnih izhodišč ter lastnih izkušenj smo samoevalvacijski vprašalnik razvili in preizkusili v obliki večparametrskega hierarhičnega modela. Drevo kriterijev zajema tri glavna področja: »šola in okolje«, »učitelji in e-skupnosti« ter »učenci in polje bivanja«. Model smo preizkusili in testirali na šolah. Rezultati so pokazali, da uporabnikom omogoča celovit in poenoten pogled na informatizacijo posamezne šole, prav tako pa omogoča vključitev vseh deležnikov: ravnatelja oz. vodstvo šole, učitelje in druge strokovne delavce šole ter učence in starše. Vključene šole in strokovnjaki so razviti model ocenili kot učinkovito orodje za oceno trenutnega stanja, ki lahko pripomore h kakovostnejšemu nadaljnjemu načrtovanju in izvajanju procesa informatizacije. V raziskovalnem projektu smo povezali teorijo in prakso procesa samoevalvacije in njenega vpliva na nadaljnje načrtovanje s teorijo odločitvenih znanj, uporabili kvalitativna hierarhična večparametrska programska orodja odločanja in tako prispevali k nadaljnjemu raziskovanju in nadgradnji informatizacije šolstva.
Ključne besede: šola, IKT, stopnja informatizacije, samoevalvacija, model
Objavljeno: 30.07.2015; Ogledov: 1103; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,91 MB)

9.
ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI SOCIALNO VARSTVENEGA UKREPA POSVOJITVE OTROK IN NJIHOVA PROTISLOVNOST
Viktorija Bevc, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo skozi celoten analitično raziskovalni del sledili namenu posvojitve v Sloveniji in protislovju samega socialno varstvenega ukrepa pomoči otroku. Rezultati so pokazali, da obstaja v sedanji organizaciji posvojitve otrok vrsta spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na strokovno ravnanje v smeri protislovja posvojitve in tako ni omogočeno, da bi posvojitev optimalno sledila koristi otroka. Pomenljiv je tudi podatek raziskave, da sedanja organizacija posvojitev pri nas ne omogoča strokovnemu delavcu ustreznega znanja in usposobljenosti za kakovostno izpeljavo posvojitve. Prav tako ne omogoča bodočim posvojiteljem ustreznih informacij, znanja in usposobljenosti za kakovostno odločitev glede posvojitve, posvojencu in posvojiteljskim staršem pa ne omogoča podpore po posvojitvi. Bodoče posvojitelje pušča brez ustreznih informacij in motivacijskega poriva za vključitev v skupinsko pripravo na posvojitev otroka, ob stran vsej posvojiteljski dejavnosti pa je postavljena tudi pomoč biološkim staršem posvojenca. Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da sedanja organizacijska izvedba posvojitve otrok pri nas ne upošteva dejavnikov, ki so napovedniki uspešnosti posvojitve in tudi ne sledi sodobni strokovni doktrini. Rezultati porajajo vrsto nerazumljivih dilem in protislovij. Na eni strani velika večina strokovnih delavcev izraža, da razumejo, kako pomembne so za posvojenega otroka skupinske priprave bodočih posvojiteljev na posvojitev, na drugi strani praksa kaže, da isti strokovni delavci dajejo otroke v posvojitev parom brez ustreznih priprav. Tako njihova izražena mnenja o tem, kako pomembna da je priprava, vzbujajo dvom, saj porajajo bistveno protislovje, ki pomeni odmik od prvenstvenega namena posvojitve. Prav tako je z upoštevanjem neplodnosti in njenih posledic v postopku posvojitve. Rezultati pokažejo visoko stopnjo ozaveščenosti o pomembnem vplivu nepredelane bolečine zaradi neplodnosti in njenih posledic, torej o stiski, ki jo doživlja neploden par, hkrati pa rezultati pokažejo, da strokovni delavci kljub temu ne svetujejo, naj si poiščejo psihosocialno pomoč zaradi posledic neplodnosti, da bi s posvojenim otrokom lažje vzpostavili družinsko skupnost. Kljub poznavanju posledic, jim strokovni delavci brez priprave dodeljujejo otroke v posvojitev. Tudi njihovo večinsko mnenje, da je posvojitev pomoč otroku brez staršev, nakazuje protislovje v primeru posvojitve, ko potrebe bodočih posvojiteljev postavijo kot prvenstveno upoštevane pri naših posvojitvah in hkrati na načelni ravni menijo, da se s posvojitvijo sledi koristi otroka. Rezultati tudi kažejo, da strokovni delavci s posvojitvijo pomagajo paru rešiti bolečo situacijo neplodnosti in odpraviti strah in dolgočasje, ki ga prinaša življenje brez otroka, da prevzemajo rešiteljsko vlogo za par brez otroka. Otroka na ta način instrumentalizirajo. Protislovnost organizacijskih dejavnikov posvojitve v Sloveniji, ki smo ji sledili z rezultati raziskave, je teoretska konceptualna osnova za raziskovanje protislovnosti organizacijskih modelov posvojitve drugod v svetu, hkrati pa inicira variable, na katere moramo biti pozorni v postopku posvojitve otroka, še posebej, ko gre za posvojitev otroka s strani parov in posameznikov, ki imajo izkušnjo neplodnosti. Rezultati doktorske disertacije ponujajo na aplikativni ravni izvirno rešitev za tak model organizacije posvojitev, ki vključuje organizacijske dejavnike, kakršnih do sedaj v slovenski praksi, kot tudi v praksi v svetu, še ni vključeval. Posebej širi možnosti za dograjevanje modela priprave na posvojitev, ki ga hkrati tudi izpostavi kot pomembnejši člen pri izvedbi socialno-varstvenega ukrepa za otroka in od katerega je pogosto odvisen uspeh posvojitve. S tem ponuja nadgradnjo doktrine ne le strokovnega dela na področju posvojitev otrok, da se teorija in praksa posodobi ter obrne od tradicionalnih pristopov k sodobnejšim, otroku koristnejšim, pač pa pomeni tudi doktrinarno nadgradnjo spoznanj znanstvene misli na področju posvojitve o
Ključne besede: organizacijski dejavniki, posvojitev, korist otroka, priprava na posvojitev, neplodnost para, protislovje posvojitve
Objavljeno: 26.03.2015; Ogledov: 675; Prenosov: 182
.pdf Polno besedilo (2,61 MB)

10.
PRILAGODLJIVI EVOLUCIJSKI ALGORITEM ZA RAZPOREJANJE PROIZVODNJE V DINAMIČNEM OKOLJU
Vid Ogris, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problem razporejanja proizvodnje, ki v proizvodnih podjetjih predstavlja enega glavnih problemov, saj lahko prihaja do vsakodnevnih sprememb zaradi novih naročil, okvar strojev, zamud v nabavi, itd. Ker je razporejanje že v osnovi zahtevno opravilo, te spremembe lahko privedejo do zastojev proizvodnje, kar pa si podjetja ne morejo privoščiti. V okviru doktorske disertacije smo razvili evolucijski algoritem, ki temelji na evoluciji in uporabi demutacij, selektivnih mutacij in prilagodljive kriterijske funkcije in se uporablja za reševanje razporejanja proizvodnje (job shop scheduling) po kriteriju minimalnega izvršnega časa. V raziskavi smo pokazali, da z uporabo demutacij, selektivnih mutacij in prilagodljive kriterijske funkcije dosežemo učinkovitejši algoritem za reševanje razporejanja proizvodnje. Predlagani algoritem smo testirali na podatkih iz realnega okolja in na znanih problemskih instancah. Rezultate predlaganega algoritma smo prav tako primerjali z obstoječimi sorodnimi algoritmi iz literature in pokazali, da je algoritem konkurenčen omenjenim algoritmom glede na doseganje najkrajšega izvršnega časa. V okviru raziskave je bil razvit tudi sistem za izvoz podatkov iz informacijskega sistema Perftech Largo v algoritmu razumljivo skripto in kasnejša objava razporedov na internetnem portalu, ki omogoča vsem vpletenim v sam proces proizvodnje (tako planerju kot izvajalcem), natančen vpogled v trenutno stanje proizvodnje.
Ključne besede: evolucijski algoritem, razporejanje proizvodnje, optimizacija, demutacija, selektivna mutacija, prilagodljiva kriterijska funkcija
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 800; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (3,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici