SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Inteligentna podpora pri snovanju zahtevnika v procesu razvoja izdelka
Špela Brglez, 2015, doktorska disertacija

Opis: V industrijski praksi in v študijskem okolju se izkazuje potreba po vodenju in usmerjanju manj izkušenih razvojnih inženirjev skozi fazo snovanja zahtevnika. Zahtevnik je zelo pomemben dokument, saj se inženirji ves čas razvoja izdelka nanj sklicujejo, na koncu pa se zadovoljivost izdelka meri prav glede na izpolnjevanje začetnih zahtev. Če v tej fazi niso vzpostavljene vse potrebne zahteve za uspešno opredelitev novega izdelka, so potrebne kasnejše neželene iteracije v procesu razvoja, da izpuščene zahteve vzpostavimo. Če je v tej fazi vzpostavljenih preveč zahtev, je izdelek preveč določen, kar lahko vodi k izbiri neoptimalnega koncepta ali celo v povsem neuspešen razvoj. Če so v zahtevniku vzpostavljene zahteve neskladne, to v nadaljnje faze razvojnega procesa vnese negotovost glede izbire, kateri izmed dveh neskladnih zahtev slediti. V doktorski disertaciji smo zato zbrali in uredili znanje o zahtevah in snovanju zahtevnika. Iz znanja smo izpeljali metodo za vzpostavljanje in klasifikacijo zahtev na osnovi potrebnosti. Ta razvojnega inženirja vodi skozi ves postopek snovanja zahtevnika in ga opozarja na morebitno prešibko ali premočno določenost izdelka. Zasnovali smo še verjetnostni model za prepoznavanje neskladnih in nasprotujočih si zahtev, ki uporabnika opozori, če je verjetnost, da sta zahtevi v neskladju, večja od določene meje. Metodo in model smo implementirali v obliki inteligentne podpore za pomoč pri snovanju zahtevnika. Inteligentno okolje, ki smo ga poimenovali GRACE, smo razvijali v dveh stopnjah – druga stopnja je bila nadgradnja prve z upoštevanjem mnenja treh skupin: manj izkušenih razvojnih inženirjev, ekspertov iz industrije in ekspertov s področja razvoja inteligentnih svetovalnih sistemov za podporo v procesu razvoja novih izdelkov. Rezultati različnih opravljenih testiranj so pokazali, da manj izkušeni razvojni inženirji resnično potrebujejo oporo pri odločanju glede števila in tematike definiranih zahtev. Dokazali smo tudi, da se rezultati metode dobro skladajo s primerom iz industrijske prakse in z mnenjem ekspertov. Izvedli smo občutljivostno analizo, ki je potrdila pravilno in ustrezno delovanje modela za prepoznavanje neskladnih zahtev.
Ključne besede: razvoj izdelka, zahtevnik, zgodnje faze razvoja, verjetnost, klasifikacija zahtev
Objavljeno: 15.07.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

22.
Računski model za ugotavljanje upogibne trdnosti sintranih zobnikov
Marko Šori, 2015, doktorska disertacija

Opis: Metalurgija prahov je že dodobra uveljavljen proizvodni proces v industrijah z velikoserijsko proizvodnjo. V avtomobilski industriji so tako izdelani npr. različni manjši nosilci kompleksnih oblik, zobniki oljnih črpalk in njihova ohišja. Napredek tehnologije in materialov pa že nakazuje prodor kovinskih prahov tudi v bolj obremenjene avtomobilske dele; npr. ojnice in zobniki v menjalniku. Predlagan računski model izračuna upogibne trdnosti sintranih zobnikov temelji na dobrem poznavanju materialnih parametrov in geometrije obravnavanega zobnika. S klasičnim kvazistatičnim nateznim preizkusom so ugotovljene osnovne mehanske lastnosti materiala. Dinamičen odziv je ugotovljen glede na parametre Basquinove enačbe, ki so izračunani iz rezultatov testiranj pri utripni obremenitvi. Zaradi velike verjetnosti nastanka razpok med proizvodnim procesom je analiziran vpliv prisotnosti razpoke tako, da so določeni parametri Parisove enačbe, prag širjenja razpoke in lomna žilavost. Rezultati so pokazali izjemno pomembnost preprečevanja nastanka plastnih razpok, saj le-te kritično vplivajo na nosilnost sintranega izdelka. Tako kot običajno jeklo, se lahko tudi sintrano jeklo po sintranju še dodatno toplotno obdela z različnimi toplotnimi obdelavami, zato je vpliv poboljšanja, ki se navzven vidi kot sprememba mehanskih lastnosti materiala, preučen v analizi mikrostrukture. Računski model je predstavljen na primeru, ki implementira izmerjene materialne parametre in poznano geometrijo zobnika. Napetostno stanje v korenu zoba je z numeričnimi postopki ugotovljeno na podlagi geometrije in materialnih parametrov in se nato oplemeniti z izračunanimi parametri Basquinove enačbe do verjetnostne napovedi intervala, v katerem se pričakuje zlom zoba sintranega zobnika. Testiranje sintranih zobnikov na modificiranem FZG preizkuševališču pokaže, da predstavljen računski model ob znani geometriji in materialnih parametrih z natančnostjo velikostnega razreda napove dobo trajanja sintranega zobnika.
Ključne besede: metalurgija prahov, utrujanje, upogibna trdnost, sintrani zobniki
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (8,81 MB)

23.
Primernost obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala cevovoda
Andrej Likeb, 2015, doktorska disertacija

Opis: Zagotavljanje celovitosti cevovodov je ključnega pomena za varno in zanesljivo oskrbo s kemijskimi in petrokemijskimi substancami. Cevovodi so običajno konstruirani za transport zemeljskega plina kot tankostenske konstrukcije, iz katerih je težko izdelati standardne preizkušance za določanje lomnih materialnih lastnosti. Ker je poznavanje lomnomehanskih materialnih lastnosti ključno za preračun dopustne velikosti napake, je izredno pomembno zagotoviti transparenten pristop merjenja lomne žilavosti, ki ustreza predpisom in navodilom po standardih, kot so: ASTM E-1820, BS 7448, oziroma GKSS procedura. Značilno je, da so v cevovodih najbolj kritične vzdolžno (aksialno) orientirane razpoke, ki se lahko razvijejo iz raznih vključkov ali napak v materialu cevi, saj so napetosti v prečni smeri dvakrat višje kot v vzdolžni. Ker je določitev lomnih lastnosti z uporabo standardnih preizkušancev v primeru cevovoda vse prej kot enostavna, je bil kot rešitev za merjenje lomne žilavosti cevovodov v vzdolžni smeri predlagan obroč z aksialno razpoko kot preizkušanec, ki se odreže iz dela cevi in tritočkovno aksialno upogibno obremeni ter z uporabo merilne opreme določi lomna žilavosti materiala. Ker je obroč nestandardni preizkušanec, je bilo potrebno dokazati in analizirati, ali lahko obroče uporabimo kot alternativni pristop k merjenju lomnih lastnosti v primerjavi s standardnimi preizkušanci. V doktorski disertaciji je na osnovi eksperimentalnega dela, analitičnega pristopa in numeričnega analiziranja ocenjena primernost in smiselnost uporabe obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala. Rezultati so na osnovi primerjave prikazani v obliki numeričnih analiz, R odpornostnih krivulj in krivulj gonilne sile rasti razpoke. Preučena je tudi možnost uporabe obroča kot preizkušanca z zarezo za izvajanje meritev z vsemi pojasnjenimi učinki, ki povzročajo iniciacijo in stabilno rast razpoke. Za morebitno konstruiranje diagrama ocenitve sprejemljivosti napake sta numerično določeni funkciji za mejno obremenitev in faktor intenzitete napetosti v odvisnosti od velikosti obroča in dolžine razpoke. V okviru naloge je na enak način določen korekcijski faktor z uporabo separacijske metode v odvisnosti od radija zareze, za določitev plastičnega dela elasto-plastičnega energijskega parametra J-integrala.
Ključne besede: Merjenje lomne žilavosti, cevovod, vzdolžne razpoke, upogibanje, obroč, diagram ocenitve sprejemljivosti napake
Objavljeno: 30.06.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (12,95 MB)

24.
Raziskava primernosti ionskih tekočin za uporabo v hidravličnih sistemih
Milan Kambič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Vsaka vrsta hidravlične tekočine ima svoje prednosti za določen primer uporabe. Voda, kot prva in tudi v zadnjih letih ponovno aktualna hidravlična tekočina je negorljiva, praktično nestisljiva, neškodljiva za zdravje človeka ter okolje, cenena in razpoložljiva skoraj povsod. Mineralno olje je možno uporabiti skoraj povsod in v raznovrstni opremi. Težko vnetljive hidravlične tekočine zaradi večje varnosti pred požarom uporabljamo predvsem v metalurških obratih in premogovnikih, biološko hitreje razgradljive hidravlične tekočine pa zaradi manjše nevarnosti za okolje predvsem v mobilni hidravliki. Poleg prednosti pa ima vsaka vrsta hidravlične tekočine tudi slabosti, tako da je pri izbiri najbolj primerne vedno potreben nek kompromis. Idealne rešitve ni, radi pa bi se ji vsaj približali. Cilj doktorske disertacije je bil, da v praktično neomejenem številu različnih ionskih tekočin, skušamo poiskati nekaj primernih za uporabo v hidravličnih sistemih in na ta način predlagati bodočo alternativo današnjim, običajno uporabljanim hidravličnim tekočinam. V ta namen so obravnavane osnovne lastnosti ionskih tekočin in njihove prednosti. Primernost smo ugotavljali tako na osnovi meritev fizikalno kemijskih lastnosti, kot tudi na osnovi praktičnih testov, aktualnih za hidravlične tekočine. V disertaciji so uporabljene laboratorijske in praktične testne metode tudi podrobneje opisane. Veliko pozornosti je posvečeno sposobnosti korozijske zaščite, saj večina testiranih vzorcev ni nudila zadostne zaščite pred korozijo. Prav tako je podrobneje obravnavana stisljivost, saj ima neposreden vpliv na porabo energije in odzivnost hidravličnih sistemov. Pri iskanju ionske tekočine, ki bi bila primerna za uporabo v hidravličnih sistemih se je izkazalo, da kljub nekaterim boljšim rezultatom v primerjavi s konvencionalnimi hidravličnimi tekočinami, (za sedaj) ni veliko takih, ki bi vse potrebne lastnosti imele vsaj na trenutnem nivoju konvencionalnih hidravličnih tekočin.
Ključne besede: ionske tekočine, fluidna tehnika, mazivo, hidravlična tekočina
Objavljeno: 31.03.2015; Ogledov: 923; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

25.
Modeliranje in optimizacija CNC obdelav s skupinsko inteligenco
Marko Hrelja, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljševanje obstoječe proizvodnje in obdelovalnih sistemov zahteva nenehno posodabljanje in integracijo najnovejših tehnologij v proizvodne sisteme. Proizvodnih spremenljivk je čedalje več, s tem pa se povečuje množica podatkov, ki jo moramo obdelati, tu pa velikokrat klasične analitične metode optimizacije odpovedo. Zaradi tega smo prisiljeni bolje izkoristiti razpoložljive proizvodne vire, zato pa moramo poseči po naprednejših pristopih reševanja problemov. Za reševanje zahtevnih problemov čedalje pogosteje uporabljajo različna področja umetne inteligence, še zlasti strojnega učenja. Pregled do sedaj opravljenih raziskav je pokazal, da so obstoječi razviti sistemi precej ozko usmerjeni. V disertaciji predlagamo popolnoma nov pristop k modeliranju CNC-obdelav s pomočjo novega gravitacijskega iskalnega algoritma (GSA), ki spada med metode skupinske inteligence. Razviti inteligentni sistem deluje na osnovi osnovnih Newtonovih fizikalnih zakonov oziroma na osnovi interakcij med masnimi telesi v prostoru. Za primerjavo in potrditev ustreznosti rezultatov doktorske disertacije smo uporabili tudi metodo modeliranja z rojem delcev (PSO). Primerjava je pokazala, da je GSA algoritem primeren za modeliranje obdelav z odrezovanjem, saj so odstopanja od eksperimentalnih podatkov v sprejemljivih mejah. Dobljeni modeli so dobro opisali postopek odrezovanja materiala s struženjem, ki smo ga uporabili kot postopek odrezovanja. Posebej velja omeniti, da je GSA algoritem v najslabšem primeru vsaj dvakrat hitrejši od enakovrednega PSO algoritma. Dobljen model CNC-obdelave smo nato uporabili za večkriterijsko optimiranje obdelovalnih parametrov: optimalne hrapavosti obdelane površine, rezalnih sil in časovne obstojnosti orodja. Vsaka izmed omenjenih odvisnih spremenljivk prispeva k optimalnemu delovanju CNC-obdelovalnega stroja, kar znižuje stroške proizvodnje. Večkriterijsko optimiranje smo izvedli s pomočjo NSGA-II algoritma. Za optimiranje smo morali določiti tudi omejitve. Te smo določili s pomočjo teoretičnih izračunov in jih preverili s pomočjo eksperimentalnih podatkov. Zaradi obsega dela smo se omejili na struženje, hkrati pa so v delu predstavljene osnove prilagoditev za uporabo metod na ostalih obdelovalnih strojih, saj je predlagan pristop univerzalen.
Ključne besede: inteligentni obdelovalni sistem, CNC-obdelovalni stroj, odrezovanje, struženje, skupinska inteligenca, optimizacija z rojem delcev, gravitacijski iskalni algoritem, genetski algoritmi, večkriterijska optimizacija, NSGA-II algoritem
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 901; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

26.
Automated and intelligent programming of cnc machine tools
Afrim Gjelaj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Nowadays, many scientists focus on increasing the level of automation, respectively flexibility in manufacturing systems. In addition, automated programming of CNC machine tools has reached a high level of machining operations. However, it is still impossible for a machine to manipulate completely in an autonomous way. Special attention in this doctoral thesis is focused on the automated programming of CNC machine tools regarding artificial intelligence. The purpose of automated programming is to improve quality and to fulfil the requirements of manufacturing industry and provide commercial solutions. This thesis also provides a description of artificial intelligence usage in order to solve optimal tool path-length and tool selection, as well as the preparation of planned technology. Firstly, the automated programming of CNC machine tools enjoys great success when applying artificial intelligence in regard to the machining processes. Choices of path length and tool selection are analysed in great detail in order to ascertain the optimal problems of tool path- length and tool selection. However, in order to achieve automated and intelligent CNC programming of machine tools, their flexibilities are of major importance. Automation today tends to improve and implement manufacturing flexibility at a strategic level. This means increasing the degree of flexibility whilst at the same time increasing the degree of automation regarding CNC machine tools. In addition to the above-mentioned investigated problems, the influences of cutting force (Fc), power cutting (Pc), tool life (T) and surface roughness (Ra) as functions of tool path- length are also analysed. Analytical and mathematical models are optimised using a multi-objective genetic algorithm (MOGA). MOGA enables optimisation by employing two or more equations simultaneously. Another problem for the automated and intelligent CNC programming of machine tools focuses on the application of Discrete Systems (DS). The discrete system in our work focuses on analysing cutting force (Fc) in regard to the turning operation.
Ključne besede: inteligent CNC programming, intelligent manufacturing, discrete system, automated programming, multiobjective genetic algorithm MOGA
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1297; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

27.
Model zgorevanja trdnih odpadkov na rešetki
Boštjan Rajh, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu je predstavljen model za zgorevanje trdnih odpadkov na rešetki. Modeliranje trdnih odpadkov na rešetki je sestavljeno iz dveh delov: modeliranje pretvorbe trdnega goriva v plinasto fazo na rešetki s pomočjo ustreznega ravnotežnega modela in numerična simulacija plinaste faze zgorevanja nad plastjo trdnega goriva s pomočjo računalniške dinamike tekočin (RDT). Oba dela sta med seboj neposredno povezana preko sestave sinteznega plina in sevalnega toplotnega toka. Predstavljen pristop modeliranja zahteva medsebojno izmenjavo podatkov med obema modeloma, dokler se podatki obeh modelov ne uskladijo oz. ni bistvene spremembe, t.j. med sinteznim plinom, ki zapušča plast trdnega goriva in sevalnim toplotnim tokom, ki prihaja na samo plast. Pretvorba trdnih odpadkov v plinasto fazo na rešetki je bila modelirana s pomočjo lastno razvitega empiričnega 1D ravnotežnega modela, ki temelji na vhodnih podatkih kot so: količina in sestava trdnih odpadkov, količina primarnega zraka, ki se dodatno pomeša še z recirkuliranimi dimnimi plini pod rešetko in sevalnim toplotnim tokom na vrhu plasti trdnega goriva. Ravnotežni model na podlagi vhodnih podatkov predvidi ustrezne robne pogoje na medfazni površini trdnega goriva in plinaste faze kot je sestava (O2, H2O, CO, volatili) temperatura in hitrost sinteznega plina vzdolž rešetke. Pridobljeni robni pogoji v okviru ravnotežnega modela predstavljajo vstopne robne pogoje za izvedbo simulacije plinaste faze zgorevanja. Numerična simulacija je bila narejena s pomočjo komercialnega paketa RDT ANSYS CFX z uporabo ustreznih numeričnih modelov zgorevanja. Z vidika validacije numeričnega modela je bila na različnih mestih znotraj kurišča narejena primerjava temperature z eksperimentalno pridobljenimi podatki. Narejena analiza s pomočjo RDT razkriva detajlno mešanje in karakteristike zgorevanja v realni kurilni napravi z rešetko in nudi možnost poiskati ustrezne rešitve na kakšen način jo optimizirati kot tudi kako izboljšati obratovanje takšnih naprav za energijsko izrabo odpadkov (EIO) z namenom doseganja boljšega izkoristka. Rezultati so pokazali, da neupoštevanje učinka vzgona lahko povzroči bistvene napake v numeričnih rezultatih. Izkazalo se je, da je v industriji mogoče uporabiti RDT kot osnovno orodje za optimizacijo takšnih objektov za EIO glede na številne kritične faktorje kot tudi, na kakšen način učinkovito optimizirati takšen sistem za namen boljšega obratovanja.
Ključne besede: Pretvorba trdnega goriva, trdni odpadki, modeliranje zgorevanja v plasti, ravnotežni model, kurilna naprava z rešetko, zgorevanje, računalniška dinamika tekočin (RDT)
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 814; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

28.
Napredni koncepti vodenja in nadzora energijsko učinkovitih hidravličnih sistemov
Tadej Tašner, 2014, doktorska disertacija

Opis: Na področju energijske učinkovitosti industrijskih pogonskih sistemov se pojavljajo vedno strožji predpisi in zahteve za zmanjšanje porabe energije in izpustov toplogrednih plinov; pri čemer hidravlični sistemi niso izvzeti. Energijsko učinkovitost hidravličnih sistemov lahko izboljšamo tako, da izboljšamo izkoristek posameznih sestavnih delov hidravličnega pogona, in tudi tako, da izboljšamo koncept vodenja oziroma regulacije takšnega sistema. V smislu slednjega so v doktorski disertaciji predstavljeni trije možni pogonski sklopi, ki temeljijo na volumetričnem principu regulacije hidravlične energije. Zasnovani so matematični modeli vseh komponent pogonskih sklopov, tako da je omogočena statična in dinamična simulacija izkoristka vseh pogonskih sklopov. Rezultati, pridobljeni s simulacijo, so nato preverjeni še na preizkuševališču pogonskih sklopov. Na podlagi rezultatov so zasnovani različni regulacijski koncepti, med drugim tudi nov koncept, ki omogoča sledenje najvišjemu izkoristku hidravličnega sistema. Regulacijski koncepti so med seboj primerjani tako v simulaciji kot tudi praktično na preizkuševališču. Doktorska disertacija se dotakne tudi ionskih tekočin, ki imajo velik potencial, da postanejo hidravlične tekočine prihodnosti. Ker se stisljivost ionskih tekočin razlikuje od stisljivosti hidravličnega olja ter ima velik vpliv na dinamiko in energijsko učinkovitost hidravličnih sistemov, je poudarek predvsem na stisljivosti in merjenju stisljivosti ionskih tekočin. Na koncu disertacije je predstavljen še modul za brezžični zajem podatkov, ki ga je možno preprogramirati tudi tako, da lahko izvaja vse predstavljene regulacijske algoritme.
Ključne besede: hidravlični sistemi, energijska učinkovitost, regulator maksimalnega izkoristka, brezžični zajem podatkov
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 589; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (36,36 MB)

29.
Simulacija turbulentnega toka s hibridnim LES/URANS turbulentnim modelom z uporabo metode robnih elementov
Primož Kocutar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se posvečamo razvoju hibridnega LES/URANS turbulentnega modela na osnovi metode robnih elementov (MRE) za simulacijo turbulentnega toka tekočine. Za izračun toka tekočine rešujemo sistem Navier-Stokesovih enačb zapisan v hitrostno-vrtinčni formulaciji. Sistem enačb je sestavljen iz enačb kinematike vrtinčnega polja na robu in hitrostnega polja v območju, enačbe kinetike vrtinčnosti polja, energijske enačbe, ter prenosne enačbe turbulentne kinetične energije za izračun turbulentnih modelov. Za enačbo kinematike smo uporabili nefizikalno časovno shemo. Uporabili smo spojen LES/URANS hibridni turbulentni model, kjer je vmesna površina med LES in URANS območje določena s fizikalno veličino, ter je dinamično določena tekom simulacije. Za preklopni kriterij med LES in URANS območjem smo uporabili Reynoldsovo število določeno s turbulentno kinetično energijo, ter Reynoldsovo število določeno s skupno turbulentno kinetično energijo. Glavna značilnost spojenih hibridnih modelov je, da za izračun toka uporabljajo en set vodilnih enačb. LES in URANS model sta v povezavi s preklopnim kriterijem spojena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije. V odvisnosti od karakteristike toka, ter preklopnega kriterija, za določeno območje uporabimo pod-mrežno ali URANS efektivno viskoznost. Pod-mrežna ali URANS viskoznost je nadaljnje uporabljena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije, ter v vodilnih enačbah za izračun toka tekočine. V hibridnem LES/URANS turbulentnem modelu je LES model uporabljen za vrtince z največ energije, torej velike vrtince, ter URANS model za obstensko območje. Za LES in URANS model smo uporabili modela, ki temeljita na turbulentni kinetični energiji, pri čemer smo za URANS model izbrali eno-enačbeni model razvit za obstenska območja. Numerični algoritem smo najprej validirali na testnih primerih. Za validacijo vodilnih enačb toka tekočine smo uporabili testni primer direktne numerične simulacije toka v gnani kotanji, ter za validacijo energijske enačbe direktno numerično simulacijo toka naravne konvekcije pri nižjih Rayleighevih številih. Po uspešni validaciji z uporabo direktne numerične simulacije, smo razvit LES/URANS hibridni turbulentni model testirali na turbulentnem toku naravne konvekcije v kvadratni kotanji, s čimer smo potrdili pravilnost delovanja hibridnega modela.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hibridni LES-RANS model, prenos toplote, turbulentni tok, hitrostno vrtinčen zapis, računalniška dinamika tekočin, naravna konvekcija
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 784; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (26,97 MB)

30.
PB(II) AND HG(II) IONS ADSORPTION USING SURFACE MODIFIED SUPERPARAMAGNETIC IRON OXIDE NANOPARTICLES
2014, doktorska disertacija

Opis: Cobalt ferrite (CoFe2O4) nanoparticles prepared via co-precipitation method were modified with tetraethoxysilane (TEOS) and additional funkcionalized with 3-mercaptopropyl trimethoxysilane (MPTMS) with purpose of cleaning waste water contaminated with heavy metal ions (Pb2+ and Hg2+). The influence of different experimental parameters (reaction time, reaction temperature and different TEOS:MPTMS ratios) on silica coating of CoFe2O4 nanoparticles and additional on thiol group was systematically studied. Silanes adsorb to the particle surface with alkoxy (Si(OR)4) groups at one end, while functional substituents (-SH) at the opposite end stay extended into surrounding aqueous medium and chemically interact with heavy metal contaminates. Thiol functionalized CoFe2O4 nanoparticles were characterized using IR spectroscopy, X-ray diffraction (XRD), transmission electron microscopy/high-resolution transmission electron microscopy (TEM/HRTEM), energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDXS) and vibrating-sample magnetometer (VSM). The thiol functionalized CoFe2O4 nanoparticles were used for Pb2+ and Hg2+ions adsorption from aqueous media. Effect of treatment has been demonstrated using atomic absorption spectroscopy (AAS).
Ključne besede: cobalt ferrite, magnetic nanoparticles, tetraethoxysilane, 3-mercaptopropyl trimetoxysilane, thiol group, lead, mercury, adsorption
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 802; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici