SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
OKSIDOREDUKTAZNI ENCIMI KOT ALTERNATIVA KLASIČNI REDUKCIJI V PROCESIH BARVANJA Z INDIGOIDNIMI BARVILI
Mojca Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Konvencionalni postopek barvanja z indigoidnimi redukcijskimi barvili vključuje kemično redukcijo barvil v leuko vodotopno obliko, ki poteka v visoko alkalnem mediju (pH 11-14) ob prisotnosti močnih reducentov (večinoma natrijev ditionit, Na2S2O4). Pri tem se tvorijo velike količine toksičnih kemikalij v odpadnih barvalnih kopelih. Zamenjava kemične redukcije z encimsko bi bila z ekološkega in ekonomskega vidika zelo atraktivna zaradi nižjih uporabljenih temperatur med procesom, odsotnosti dodatnih kemikalij in možnosti znižanja stroškov naknadnih obdelav kopeli. Bacillus subtilis je bil izbran za pridobivanje encimov (NADH reduktaz), sposobnih redukcije indigoidnih barvil, s postopki čiščenja kot so percipitacija proteinov, ultrafiltracija/centrifugacija in kromatografija. NADH reduktaze so bile zmožne reducirati Acid Blue 74 in Natural Orange 6 v prisotnosti stehiometrično porabljenega kofaktorja NADH, medtem ko je pri Vat Blue 1 bila potrebna še prisotnost mediatorja 1,8-dihidroksiantrakinona. Vpliv mediatorja na encimsko redukcijo indiga in prisotnost različnih tekstilnih materialov je bil določen z ciklično voltametrijo. Leuko indigo anodični vrh je padal z nižanjem pH in v naslednjem redu uporabljenih materialov: bombaž, poliamid 6 in poliamid 6,6. Določene so bile barvne vrednosti, obstojnosti (na pranje, svetlobo in znoj) in mehanske obstojnosti (natezna trdnost in raztezek); in primerjane s kemično barvanimi materiali. Barvne vrednosti so bile odvisne od pH, časa, temperature barvanja in tipa tekstilnega materiala. Poliamida sta v primerjavi z bombažem dosegla boljše obarvanje. Barvne obstojnosti encimsko barvanih vzorcev so bile primerljive oziroma boljše kot kemično barvani vzorci. Modifikacijo, povzročeno z encimskim barvanjem, smo zasledovali s FTIR-ATR in refleksijsko spektroskopijo. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bil mediator popolnoma odstranjen iz vlaken po pranju in da ni prišlo do poškodb vlaken med encimsko obdelavo. Uspešna je bila ponovna uporaba encimske redukcijske kopeli pri pH 9 in pH 11, kjer so bila dobljena dobra oziroma odlična obarvanja tekstilnih vzorcev. Nazadnje je bila uspešno izvedena še encimska (NADH reduktaze) redukcija Acid Blue 74 v leuko obliko z uporabo regeneriranega NADH, pridobljenega z reakcijo dehidrogenaze iz Candida boidinii v isti kopeli.
Ključne besede: tekstilna vlakna, barvanje, redukcijska barvila, indigo, redukcija, oksidoreduktaze, biotehnologija
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2325; Prenosov: 115
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

92.
VPLIV SNOVNIH LASTNOSTI TKANIN NA TOPLOTNO FIZIOLOŠKO UDOBJE OBLAČIL
Dragana Grujić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Za današnjega kupca ni dovolj, da oblačila izpolnjujejo le osnovne funkcije kot so zaščita telesa in funkcionalnost, ampak se od izdelanega oblačila pričakuje, da izpolnjuje modne zahteve, in to glede na obliko, barvo in material in da se človek v njem počuti udobno, privlačno in sproščeno. Udobnost pri nošenju je pomembna kvalitativna karakteristika oblačila, ki se sestoji iz treh komponent, katere je potrebno optimirati že pri konstrukciji tekstilij in oblačil. To so: toplotno fiziološka, ergonomska in mehanska udobnost pri nošenju. Na občutek udobja vpliva večje število dejavnikov, kot npr. vrsta materiala, iz katerega je izdelano oblačilo in njegove karakteristike (surovinski sestav, površinska masa, otip, mehanske, fizikalne in toplotne lastnosti) ter konstrukcija kroja in struktura oblačila. Udobnost pri nošenju oblačil je rezultat uravnoteženega procesa izmenjave toplote med telesom, oblačilom in okolico in je odvisna od toplotnih lastnosti oblačil, katere predstavljajo njihovo sposobnost prenosa toplote in vlage s površine človeškega telesa v okolico. Veličine, ki so odraz te sposobnosti, so toplotni upor ali toplotna izolacija oblačil Rc in upor oblačila proti prehodu vodne pare Re. S tematskega vidika je v okviru disertacije obravnavan študij vpliva snovnih lastnosti tkanin za letna ženska oblačila na toplotno fiziološko udobje pri nošenju v toplem okolju, ki ustreza visokim letnim temperaturam. Za ta namen je bilo na podlagi plana raziskave in definiranih materialov (iz naravnih vlaken (lan, bombaž), sintetičnih (poliester) in njihovih mešanic) izdelanih pet tkanin približno enakih konstrukcijskih parametrov, vendar različne surovinske sestave. Na podlagi raziskave fizikalnih, toplotnih in mehanskih lastnosti izdelanih tkanin ter proučitve pokritosti telesa z oblačilom sta bila oblikovana dva modela ženskih oblačil za toplo okolje in izdelana prototipa oblikovanih modelov oblačil. Raziskava vpliva snovnih lastnosti tkanin na toplotno fiziološko udobje pri nošenju oblačil je bila izvedena pri različnih klimatskih pogojih, umetno vzdrževanih v klima-komori, tj. pri treh temperaturah okolice (25 °C, 30 °C in 35 °C) in hitrostih gibanja vetra (0,2 ms-1, 0,5 ms-1 in 1,2 ms-1) ter pri konstantni relativni vlažnosti 40 %, kjer so testne osebe izvajale v naprej opredeljene aktivnosti (20 min aklimatizacija, 20 min hoja po ravnem v smeri vetra s hitrostjo 2,5 km h-1, 5 min odmor in 20 min hoja s hitrostjo 3 km h-1 v smeri vetra). Klimatski pogoji so bili določeni na podlagi podatkov Hidrometeorološkega zavoda v Banja Luki, in sicer za povprečne letne temperature štirih poletnih mesecev, zabeležene v zadnjih treh letih. Vpliv snovnih lastnosti v oblačila vgrajenih materialov na toplotno fiziološko udobje uporabnika je eksperimentalno določen kot sprememba treh fizioloških parametrov: ponderirane temperature kože, srčne frekvence in količine evaporiranega znoja oziroma vlažnosti kože in količine akumuliranega znoja v oblačilih, medtem ko je vpliv posameznih toplotnih lastnosti oblačil na subjektivni občutek udobja določen s pomočjo ocenjevalnih skal v obliki vprašalnikov, na katere so testne osebe odgovarjale pred, med in po raziskavi. Na podlagi rezultatov raziskave fizikalnih, mehanskih, toplotnih in sorbcijskih lastnosti v oblačila vgrajenih tkanin ter rezultatov raziskane količine akumuliranega znoja v analiziranih modelih pri nošenju oblačil je ugotovljeno, da je količina akumuliranega znoja odvisna od snovnih lastnosti tkanin (površinske mase, relativne vlažnosti tkanin, zračne prepustnosti in sposobnosti zadrževanja vode). Odvisnost količine v oblačilih akumuliranega znoja od snovnih lastnosti vgrajenih tkanin, tj. od mase in relativne vlažnosti tkanin, mase in sposobnosti zadrževanja vode ter zračne prepustnosti in sposobnosti zadrževanja vode, je statistično potrjena, in sicer za vse tri kombinacije analiziranih lastnosti v oblačila vgrajenih tkanin.
Ključne besede: tkanina, snovne lastnosti, sorbcijske lastnosti, toplotne lastnosti oblačil, udobje, fiziološki parametri človeka, subjektivni občutek
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2518; Prenosov: 146
.pdf Polno besedilo (4,52 MB)

93.
VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMA
Matej Rajh, 2009, doktorska disertacija

Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi. Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov. Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo. V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev.
Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2146; Prenosov: 193
.pdf Polno besedilo (4,78 MB)

94.
95.
Vpliv prednapetja na dinamično nosilnost vzvojne vzmeti : doktorska disertacija
Vinko Močilnik, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava življenjsko dobo vzvojnih paličnih in vzvojnih votlih vzmeti v odvisnosti od prednapetja ter lomno mehanske lastnosti le-teh. Vzvojne vzmeti se uporabljajo za vzmetenje koles v mobilni tehniki. Vzvojne palične vzmeti so obremenjene na utrujanje in so občutljive na utrujenostni lom. Kakovost teh vzmeti se kaže v doseženi življenjski dobi in velikosti vzvojne napetosti, s katero je vzmet obremenjena med uporabo. Vzvojne palične vzmeti so zelo občutljive na površinske napake, kar zmanjšamo z gladilnim valjanjem. Večji delovni kot vzmeti dosežemo s prednapetjem v plastično področje. Življenjska doba vzvojnih paličnih vzmeti je odvisna od stopnje prednapetja in od velikosti dinamične obremenitve. Izdelan je računski model za napoved življenjske dobe vzvojnih paličnih vzmeti v odvisnosti od stopnje prednapetja in višine dinamičnega obremenjevanja za namensko izdelano vzmetno jeklo. Ugotovljena sta bila dva karakteristična loma; prečni lom vzmeti, ki nastane takrat, ko se pojavi iniciacija razpoke v notranjosti materiala, in spiralni lom vzmeti, ki nastane takrat, ko je prisotna površinska napaka. Vzvojnim votlim vzmetem povečamo življenjsko dobo s pomočjo tlačnega prednapetja v smeri osi vzmeti. Tlačno prednapetje in delovna vzvojna obremenitev tvorita dvoosno napetostno stanje, ki povečuje število ciklov, in s tem podaljša čas do iniciacije utrujenostne razpoke. Tlačno prednapetje ugodno vpliva tudi na lomno obnašanje vzvojnih votlih vzmeti, ker zmanjšuje vpliv kvalitete površine na življenjsko dobo. Tlačna napetost upočasni iniciacijo na površini votle vzvojne vzmeti, razpoka pa se širi pod vplivom ravninskega napetostnega stanja. Pri izmenično obremenjenih prednapetih vzvojnih votlih vzmeteh se razpoka širi v obliki dveh vijačnic po obodu votle vzmeti. V doktorski nalogi je analiziran pristop, ki omogoča povečanje življenjske dobe vzvojnih votlih vzmeti s pomočjo osnega prednapetja, tako da ga je možno razširiti še na druge vzvojno in upogibno obremenjene strojne elemente.
Ključne besede: vzvojna palična vzmet, prednapetje, večosno napetostno stanje, mikro razpoka, utrujanje, kot zasuka, življenska doba, torzija
Objavljeno: 28.10.2009; Ogledov: 3085; Prenosov: 258
.pdf Polno besedilo (10,65 MB)

96.
Dinamična trdnost toplotno rezanih elementov konstrukcij
Niko Jezernik, 2009, doktorska disertacija

Opis: Postopek termičnega rezanja povzroči v jeklih pomembne spremembe, ki vplivajo na dinamično trdnost tako obdelanih strojnih delov. Površinska hrapavost na rezanem robu, mikrostrukturne spremembe v toplotno vplivanem področju ter zaostale napetosti močno vplivajo na iniciacijo razpok v dinamično obremenjenih delih. To je če posebej izrazito v režimu velikocikličnega utrujanja, saj lahko v teh primerih iniciacija razpok predstavlja tudi več kot 90% življenjske dobe elementa. Obstoječi modeli za iniciacijo mikrorazpok imajo mnogo pomanjkljivosti, ki omejujejo njihovo uporabnost. V ta namen je bil izdelan postopek za simulacijo od nukleacije mikrorazpok vse do nastanka makrorazpoke, katere nadaljnje širjenje je moč dobro opisati na osnovi lomne mehanike. Predlagani postopek upošteva vse mikrostrukturne posebnosti obravnavanega materiala, poleg tega pa vpelje tudi nekaj izboljšav glede na obstoječe modele. Postopek omogoča nukleacijo potencialnih mikrorazpok na več drsnih ravninah v posameznem kristalnem zrnu, uporablja segmentirano nukleacijo mikrorazpok in tako poveča občutljivost na visoke gradiente napetosti, upočteva akumulacijo deformacijske energije na drsnih ravninah skozi posamezne faze simulacije ter omogoča združevanje mikrorazpok v makrorazpoko. V ta namen je bil razvit dodatek za programski paket ABAQUS, ki poskrbi za avtomatizacijo celotnega postopka. Izvedeni so bili tudi preizkusi velikocikličnega utrujanja termično rezanega visokotrdnostnega jekla. Uporabljena sta bila dva postopka rezanja (plazma in laser), vsak pri dveh različnih rezalnih hitrostih. Rezultati preizkusov v obliki Wöhlerjevih krivulj omogočajo hitro in enostavno inženirsko oceno dinamične trdnosti toplotno rezanega jekla, poleg tega pa potrjujejo primernost predlaganega postopka za oceno življenjske dobe elementov.
Ključne besede: utrujanje, termično rezanje, iniciacija razpok, širjenje razpok, numerične simulacije
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2807; Prenosov: 165
.pdf Polno besedilo (9,94 MB)

97.
NAPOVEDOVANJE SPREJEMLJIVOSTI IZDELKA NA TRGU S POMOČJO VEČKRITERIJSKE ANALIZE
Tomaž Kostanjevec, 2009, doktorska disertacija

Opis: Novi izdelki predstavljajo tretjino vseh prodanih izdelkov in le manj kot polovica podjetij je uspešna v doseganju pričakovanj svojih kupcev z novimi izdelki. Tretjina podjetij ocenjuje hitrost in učinkovitost razvoja novih izdelkov kot slabo, prav tako tretjina podjetij pa ne meri učinka novih izdelkov pri svojih kupcih. Podjetja, ki s svojimi izdelki hitreje in učinkoviteje prodrejo na trg in ob tem s svojimi izdelki zadovoljujejo potrošnikove potrebe, imajo izredno konkurenčno prednost. Podjetja, ki tega pogoja ne izpolnjujejo in ne zadenejo potrošnikovih potreb, so obsojena na počasno upadanje razvoja in posledični propad. Napreden in neprestan razvoj izdelkov je postala pomembna konkurenčna in zmagovalna prednost podjetij. Pri razvoju novih izdelkov bomo z uporabo razvitega modela z večkriterijsko analizo napovedali trend razvoja. V večkriterijski analizi uporabimo tudi večdimenzionalni prostor, ki nam omogoča določanje časovnega argumenta v primerjavi s parametri izdelka. V določanju parametrov izdelka sodelujeta podjetje z internimi informacijami in tržišče s svojimi zahtevami. V tem pogledu je mogoče vzpostaviti inovativno okolje v razvoju novih izdelkov. Pričujoča disertacija navaja različne pristope k razvoju izdelkov. Ključna pozornost je posvečena inovativni metodi večkriterijske analize v večdimenzionalnem prostoru za ugotavljanje bodočega trenda razvoja izdelka.
Ključne besede: razvoj izdelkov, novi izdelki, večkriterijska analiza, večdimenzionalni prostor, napovedovanje
Objavljeno: 30.06.2009; Ogledov: 2562; Prenosov: 175
.pdf Polno besedilo (3,34 MB)

98.
PRIMERJAVA METOD MERJENJA SREDNJEGA PREMERA NAVOJA IN ANALIZA VPLIVOV NA MERILNI REZULTAT
Tadeja Primožič Merkač, 2009, doktorska disertacija

Opis: Kalibracija srednjega premera navojnih obročev je v zadnjih letih zelo napredovala zaradi izboljšav na področju opreme za kalibracijo navojnih veličin. Klasični postopki za kalibracijo srednjega premera navojnega obroča, ki se izvaja z metodo dveh kroglic, so znani že iz 19. stoletja in se opravljajo na univerzalnih dolžinskih merilnih strojih ter v zadnjih dveh desetletjih tudi na koordinatnih merilnih strojih. Modernejše metode pa uporabljajo skeniranje profila in matematične obdelave geometrije le-tega. Te metode se opravljajo tako na optičnih kot tudi na mehanskih skenerjih. Predstavljena je primerjava med tremi metodami kalibracije srednjega premera navojnega obroča, in sicer dve klasični metodi (na enoosnem merilnem stroju ULM in na koordinatnem merilnem stroju) ter modernejša metoda na Master Scanerju. S primerjavo metod, podrobno analizo vplivov na merilno negotovost in velikim številom izvedenih meritev smo želeli izboljšati negotovost kalibracije srednjega premera navojnega obroča pri klasičnih kalibracijah, vendar smo ugotovili, da je trenutno določena merilna negotovost preozka in bi bilo treba v obeh laboratorijih, kjer so se meritve izvajale, revidirati merilno negotovost glede na dobljene rezultate. Meritve srednjega premera navojnega obroča, ki so tema te naloge, so bile vključene tudi v mednarodno interkomparacijo LABCOM 2008, katere predmet je bil isti navoj, kot je bil uporabljen pri tej nalogi.
Ključne besede: navojni obroč, kalibracija, srednji premer navoja, merilna negotovost, dimenzijsko merjenje
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3160; Prenosov: 305
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

99.
RAČUNALNIŠKO MODELIRANJE CELIČNIH GRADIV NEUREJENE STRUKTURE
Matej Borovinšek, 2009, doktorska disertacija

Opis: Obstoječi konstitutivni modeli celičnih gradiv, ki so danes vključeni v različnih sistemih za inženirske računalniške simulacije, ne upoštevajo vpliva geometrijske neurejenosti na spremembo makroskopskih lastnosti celičnega gradiva ob istočasnem upoštevanju različnih deformacijskih hitrosti oziroma ob upoštevanju dinamičnih obremenitev. Zaradi tega je bil razvit nov rešetkasti model neurejenih odprto-celičnih gradiv, ki omogoča upoštevanje vpliva neurejenosti in različnih deformacijskih hitrosti na lastnosti odprto-celičnih gradiv pri velikih deformacijah. Zaradi velikega vpliva neurejenosti strukture odprto-celičnih gradiv na njihove lastnosti in pomanjkanja podatkov o geometrijski strukturi odprto-celičnih gradiv, je bila za namen modeliranja neurejenih odprto-celičnih gradiv razvita tehnika avtomatizirane 3D rekonstrukcije njihovih geometrijskih značilnosti na osnovi tomografskih posnetkov. Analize rekonstruiranih modelov so pokazale, da imajo realne trdne pene bogato in raznoliko porazdelitev osnovnih geometrijskih značilnosti in se njihove geometrijske lastnosti bistveno razlikujejo od urejenih struktur s tetrakaidekaedrično oziroma kubično osnovno celico, ki so služile kot osnova številnim raziskavam v preteklosti. Na podlagi statistično obdelanih podatkov o strukturi realnih aluminijastih pen je bila narejena primerjava s statistično obdelanimi podatki dveh računalniških modelov neurejenih odprto-celičnih gradiv, ki sta osnovana na ravnotežnih Kelvinovih in Weaire-Phelanovih celicah. Dokazano je, da modeli osnovani na Weaire-Phelanovi delitvi prostora bolje opisujejo strukturo realnih pen. Pokazalo se je tudi veliko odstopanje realnih pen od popolnoma naključnih računalniških modelov, kar potrjuje predpostavko, da trdne pene vendarle niso povsem naključne strukture, ampak na njihov nastanek močno vpliva fizikalno ozadje načina penjenja med proizvodnim postopkom. S primerjalno analizo je bila določena tudi ustrezna stopnja neurejenosti novo razvitega modela odprto-celičnih struktur, pri kateri lastnosti računalniško generiranih modelov najbolj sovpadajo z lastnostmi podobnih realnih aluminijastih pen. Za namen validacije uporabe razvitih Weaire-Phelanovih modelov v računalniških simulacijah so bili opravljeni eksperimentalni kvazi-statični in dinamični (udarni) tlačni enoosni eksperimentalni preizkusi vzorcev aluminijastih odprto-celičnih pen, kjer je bil ugotovljen pričakovano velik vpliv relativne gostote na togost celičnih gradiv. Primerjava rezultatov eksperimentalnih preizkusov in računalniških simulacij je pokazala dobro ujemanje makroskopskih mehanskih lastnosti, kar dokazuje primernost uporabe neurejenih rešetkastih modelov odprto-celičnih aluminijastih pen na osnovi Weaire-Phelanovih celic v računalniških simulacijah obnašanja teh gradiv pri različnih hitrostih tlačnega obremenjevanja.
Ključne besede: odprto-celična gradiva, računalniška tomografija, geometrijska rekonstrukcija, mehanske lastnosti, eksperimentalni preizkusi, računalniške simulacije, udarne obremenitve
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2841; Prenosov: 250
.pdf Polno besedilo (12,17 MB)

100.
DOLOČEVANJE PARAMETROV MALO-CIKLIČNEGA UTRUJANJA Z ROTIRAJOČIM UPOGIBNIM PREIZKUSOM
Marko Knez, 2009, doktorska disertacija

Opis: V predloženi doktorski disertaciji je predstavljeno področje utrujanja strojnih delov in konstrukcij. Raziskovalno delo je osredotočeno na področje malo–cikličnega utrujanja, kjer je vpeljana nova metoda za določevanja materialnih parametrov. Slednji so osnova za varno dimenzioniranje strojnih delov in konstrukcij na življenjsko dobo. Določevanje materialnih parametrov z uporabo nove metode temelji na uporabi cilindričnih preizkušancev, ki jih obremenimo s čistim upogibnim momentom in izpostavimo rotaciji. Preizkusi so izvedeni na posebej razviti in izdelani preizkuševalni napravi. Na osnovi izmerjenih vrednosti momentov, zasukov in sil, ki se med preizkušanjem pojavijo na preizkušancu, določimo parametre malo-cikličnega utrujanjaz uporabo razvitega matematičnega modela.
Ključne besede: malo-ciklično utrujanje, parametri utrujanja, rotirajoči upogibni preizkus
Objavljeno: 25.05.2009; Ogledov: 3022; Prenosov: 364
.pdf Polno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici