SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
Statična nosilnost in življenjska doba velikih aksialnih dvorednih krogličnih ležajev
Rok Potočnik, 2010, doktorska disertacija

Opis: Standardni računski postopki za preračun kotalnih ležajev v splošnem niso uporabni za preračun velikih aksialnih kotalnih ležajev. Razlog za to je predvsem specifičnost geometrije, izdelave, obratovalnih pogojev, obremenitev, vgradnje ipd.. Ključni parametri, ki vplivajo na statično in dinamično nosilnost teh ležajev so geometrija, (ne)togost priključne konstrukcije, zaradi katere pride do deformacije ležaja in materialne lastnosti tečine. V sklopu doktorske disertacije je bil razvit računski postopek za določitev porazdelitve kontaktnih obremenitev po tečinah ležaja, določene so bile empirične enačbe za določitev statičnih in cikličnih elasto-plastičnih trdnostnih lastnosti jekla 42CrMo4 le v odvisnosti od trdote in analizirana je bila primernost nekaterih obstoječih računskih modelov za izračun statične nosilnosti in življenjske dobe tečine velikih aksialnih kotalnih ležajev. Na osnovi porazdelitve kontaktnih obremenitev ter statične in dinamične nosilnosti tečine sta bili določeni statična in dinamična nosilnost velikega aksialnega dvorednega krogličnega ležaja. Na koncu je bila, predvsem kot osnova za nadaljnje delo, izračunana še hitrost širjenja utrujenostne razpoke na površini tečine. Računski postopek za izračun porazdelitve kontaktnih obremenitev po tečinah ležaja, ki je osnova za vse nadaljnje izračune, temelji na vektorskem popisu geometrije ležaja, zunanjih obremenitev in kontaktnih sil. Takšen pristop omogoča popis poljubne geometrije ležaja in predstavlja osnovo za simuliranje vpliva deformacij le-tega. Računski postopek je bil implementiran v obliki računalniškega programa, ki omogoča analizo enorednih in dvorednih velikih aksialnih krogličnih ležajev z dvotočkovnim ali štiritočkovnim dotikom. Izračuni so pokazali, da je z metodo končnih elementov ob upoštevanju kriterija dopustne trajne deformacije tečine mogoče relativno dobro določiti statično nosilnost tečine velikega aksialnega kotalnega ležaja. Primerjava računskih metod za določitev življenjske dobe tečine je pokazala, da pri izračunih z napetostno in deformacijsko metodo glavni problem predstavljata način upoštevanja srednje napetosti in upoštevanje vpliva velikosti ležaja. Pri izračunih z Weibullovo, Lundberg-Palmgrenovo, Ioannides-Harrisovo in Zaretskyjevo metodo glavni problem predstavlja določitev materialne konstante in upoštevanje vpliva plastičnih deformacij pri večjih kontaktnih obremenitvah. Izkazalo se je, da le Ioannides-Harissova metoda zajame tako vpliv plastične deformacije pri višjih obremenitvah kot vpliv velikosti ležaja. Tako statična nosilnost kot življenjska doba tečine sta bili določeni tudi eksperimentalno. Pri tem se je izkazalo, da eksperimenti na osnovi stoječega kontakta z obremenitvenim razmerjem R=0,1 niso primeren način za simuliranje kontaktnih obremenitev pri kotaljenju.
Ključne besede: veliki aksialni kroglični ležaj, deformacija obročev, porazdelitev kontaktnih sil, Hertzova teorija kontakta, statična nosilnost, življenjska doba, dinamična nosilnost, linearno-elastična mehanika loma, utrujenostna razpoka
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 4038; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (17,11 MB)

92.
Integracija laserskega interferometra in koordinatne merilne naprave v merilni sistem za merjenje dimenzij
Tadej Tasič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Merjenje dimenzij se je v Laboratoriju za tehnološke meritve do nedavnega izvajalo na univerzalnemu merilniku dolžin Zeiss 01-660C, kateri ima velike prispevke k merilni negotovosti, le teh pa ni mogoče zmanjšati. Zato smo se odločili, da preučimo možnost izdelave kalibracijskega postopka na trikoordinatni merilni napravi (KMN) z absolutno sledljivostjo na primarni etalon preko laserskega interferometra (LI). Pri metodah raziskovanja smo integrirali KMN in LI v en merilni sistem, izdelali postopek merjenja, preizkusili ponovljivost na integriranem merilnem sistemu, določili vplivne parametre na meritev, eksperimentalno določili koeficient za merjenje notranjih in koeficient za merjenje zunanjih dimenzij, ocenili skupno merilno negotovost in potrdili ovrednoteno merilno negotovost na različnih umerjenih etalonih. Za merjence npr dolžine 100 mm smo napram prejšnjem postopku meritve zmanjšali merilno negotovost za 77%, za merjence dolžine 1000 mm pa kar za 82%. Razvili smo matematični model meritve in izvedli celovito analizo merilne negotovosti za integriran sistem LI in KMN. S postopkom nameravamo sodelovati v mednarodnih interkomparacijah, kot osnovnemu orodju za potrditev znanstvenih tez v meroslovju, in tako potrditvi ovrednoteno merilno negotovost.
Ključne besede: merjenje dimenzij, koordinatna merilna naprava, laserski interferometer, notranje dimenzije, zunanje dimenzije, integriran sistem, merilna negotovost.
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2950; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

93.
RAZVOJ MODELA ZA OCENO ZAHTEVNOSTI OBLIKE IZDELKA IN UPORABO V SLOJEVITIH TEHNOLOGIJAH
Bogdan Valentan, 2010, doktorska disertacija

Opis: S skokovitim razvojem in razmahom naprav za proizvodnjo, tako klasičnih odrezovalnih kot postopkov slojevitih tehnologij (znanih tudi kot 3D tiskalniki), se pojavi vprašanje, kako med množico tehnologij in naprav izbrati ustrezno. Delo opisuje osnovne značilnosti STL formata, kot izhodne CAD datoteke, ki predstavlja osnovo za analizo in razvoj postopkov določevanja kompleksnosti oblike samega modela. Predstavljenih je več modelov iz realnega okolja, na katerih je izvedena analiza vhodnih podatkov in postopek določevanja kompleksnosti oblike. Predstavljeni so aktualni izdelovalni postopki, primerni tako za izdelavo unikatnih izdelkov kot tudi za serijsko izdelavo, s posebnim poudarkom na slojevitih tehnologijah. Na osnovi temeljnih lastnosti izdelovalnih tehnologij so analizirani testni modeli in s pomočjo ocene kompleksnosti določeni primerni postopki izdelave oziroma čas, potreben za poobdelavo posameznega izdelka, izdelanega po postopkih slojevitih tehnologij. Rezultati so primerljivi z izkustveno določitvijo izdelovalnega postopka na osnovi ocene strokovnjakov, sistem določevanja izdelovalnega postopka je mogoče z manjšimi prilagoditvami praktično uporabiti.
Ključne besede: HITRA IZDELAVA, STL, ZAHTEVNOST, OBLIKA, SLOJEVITE TEHNOLOGIJE, IZBIRA TEHNOLOGIJE
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 2422; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

94.
OKSIDOREDUKTAZNI ENCIMI KOT ALTERNATIVA KLASIČNI REDUKCIJI V PROCESIH BARVANJA Z INDIGOIDNIMI BARVILI
Mojca Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Konvencionalni postopek barvanja z indigoidnimi redukcijskimi barvili vključuje kemično redukcijo barvil v leuko vodotopno obliko, ki poteka v visoko alkalnem mediju (pH 11-14) ob prisotnosti močnih reducentov (večinoma natrijev ditionit, Na2S2O4). Pri tem se tvorijo velike količine toksičnih kemikalij v odpadnih barvalnih kopelih. Zamenjava kemične redukcije z encimsko bi bila z ekološkega in ekonomskega vidika zelo atraktivna zaradi nižjih uporabljenih temperatur med procesom, odsotnosti dodatnih kemikalij in možnosti znižanja stroškov naknadnih obdelav kopeli. Bacillus subtilis je bil izbran za pridobivanje encimov (NADH reduktaz), sposobnih redukcije indigoidnih barvil, s postopki čiščenja kot so percipitacija proteinov, ultrafiltracija/centrifugacija in kromatografija. NADH reduktaze so bile zmožne reducirati Acid Blue 74 in Natural Orange 6 v prisotnosti stehiometrično porabljenega kofaktorja NADH, medtem ko je pri Vat Blue 1 bila potrebna še prisotnost mediatorja 1,8-dihidroksiantrakinona. Vpliv mediatorja na encimsko redukcijo indiga in prisotnost različnih tekstilnih materialov je bil določen z ciklično voltametrijo. Leuko indigo anodični vrh je padal z nižanjem pH in v naslednjem redu uporabljenih materialov: bombaž, poliamid 6 in poliamid 6,6. Določene so bile barvne vrednosti, obstojnosti (na pranje, svetlobo in znoj) in mehanske obstojnosti (natezna trdnost in raztezek); in primerjane s kemično barvanimi materiali. Barvne vrednosti so bile odvisne od pH, časa, temperature barvanja in tipa tekstilnega materiala. Poliamida sta v primerjavi z bombažem dosegla boljše obarvanje. Barvne obstojnosti encimsko barvanih vzorcev so bile primerljive oziroma boljše kot kemično barvani vzorci. Modifikacijo, povzročeno z encimskim barvanjem, smo zasledovali s FTIR-ATR in refleksijsko spektroskopijo. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bil mediator popolnoma odstranjen iz vlaken po pranju in da ni prišlo do poškodb vlaken med encimsko obdelavo. Uspešna je bila ponovna uporaba encimske redukcijske kopeli pri pH 9 in pH 11, kjer so bila dobljena dobra oziroma odlična obarvanja tekstilnih vzorcev. Nazadnje je bila uspešno izvedena še encimska (NADH reduktaze) redukcija Acid Blue 74 v leuko obliko z uporabo regeneriranega NADH, pridobljenega z reakcijo dehidrogenaze iz Candida boidinii v isti kopeli.
Ključne besede: tekstilna vlakna, barvanje, redukcijska barvila, indigo, redukcija, oksidoreduktaze, biotehnologija
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2506; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

95.
VPLIV SNOVNIH LASTNOSTI TKANIN NA TOPLOTNO FIZIOLOŠKO UDOBJE OBLAČIL
Dragana Grujić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Za današnjega kupca ni dovolj, da oblačila izpolnjujejo le osnovne funkcije kot so zaščita telesa in funkcionalnost, ampak se od izdelanega oblačila pričakuje, da izpolnjuje modne zahteve, in to glede na obliko, barvo in material in da se človek v njem počuti udobno, privlačno in sproščeno. Udobnost pri nošenju je pomembna kvalitativna karakteristika oblačila, ki se sestoji iz treh komponent, katere je potrebno optimirati že pri konstrukciji tekstilij in oblačil. To so: toplotno fiziološka, ergonomska in mehanska udobnost pri nošenju. Na občutek udobja vpliva večje število dejavnikov, kot npr. vrsta materiala, iz katerega je izdelano oblačilo in njegove karakteristike (surovinski sestav, površinska masa, otip, mehanske, fizikalne in toplotne lastnosti) ter konstrukcija kroja in struktura oblačila. Udobnost pri nošenju oblačil je rezultat uravnoteženega procesa izmenjave toplote med telesom, oblačilom in okolico in je odvisna od toplotnih lastnosti oblačil, katere predstavljajo njihovo sposobnost prenosa toplote in vlage s površine človeškega telesa v okolico. Veličine, ki so odraz te sposobnosti, so toplotni upor ali toplotna izolacija oblačil Rc in upor oblačila proti prehodu vodne pare Re. S tematskega vidika je v okviru disertacije obravnavan študij vpliva snovnih lastnosti tkanin za letna ženska oblačila na toplotno fiziološko udobje pri nošenju v toplem okolju, ki ustreza visokim letnim temperaturam. Za ta namen je bilo na podlagi plana raziskave in definiranih materialov (iz naravnih vlaken (lan, bombaž), sintetičnih (poliester) in njihovih mešanic) izdelanih pet tkanin približno enakih konstrukcijskih parametrov, vendar različne surovinske sestave. Na podlagi raziskave fizikalnih, toplotnih in mehanskih lastnosti izdelanih tkanin ter proučitve pokritosti telesa z oblačilom sta bila oblikovana dva modela ženskih oblačil za toplo okolje in izdelana prototipa oblikovanih modelov oblačil. Raziskava vpliva snovnih lastnosti tkanin na toplotno fiziološko udobje pri nošenju oblačil je bila izvedena pri različnih klimatskih pogojih, umetno vzdrževanih v klima-komori, tj. pri treh temperaturah okolice (25 °C, 30 °C in 35 °C) in hitrostih gibanja vetra (0,2 ms-1, 0,5 ms-1 in 1,2 ms-1) ter pri konstantni relativni vlažnosti 40 %, kjer so testne osebe izvajale v naprej opredeljene aktivnosti (20 min aklimatizacija, 20 min hoja po ravnem v smeri vetra s hitrostjo 2,5 km h-1, 5 min odmor in 20 min hoja s hitrostjo 3 km h-1 v smeri vetra). Klimatski pogoji so bili določeni na podlagi podatkov Hidrometeorološkega zavoda v Banja Luki, in sicer za povprečne letne temperature štirih poletnih mesecev, zabeležene v zadnjih treh letih. Vpliv snovnih lastnosti v oblačila vgrajenih materialov na toplotno fiziološko udobje uporabnika je eksperimentalno določen kot sprememba treh fizioloških parametrov: ponderirane temperature kože, srčne frekvence in količine evaporiranega znoja oziroma vlažnosti kože in količine akumuliranega znoja v oblačilih, medtem ko je vpliv posameznih toplotnih lastnosti oblačil na subjektivni občutek udobja določen s pomočjo ocenjevalnih skal v obliki vprašalnikov, na katere so testne osebe odgovarjale pred, med in po raziskavi. Na podlagi rezultatov raziskave fizikalnih, mehanskih, toplotnih in sorbcijskih lastnosti v oblačila vgrajenih tkanin ter rezultatov raziskane količine akumuliranega znoja v analiziranih modelih pri nošenju oblačil je ugotovljeno, da je količina akumuliranega znoja odvisna od snovnih lastnosti tkanin (površinske mase, relativne vlažnosti tkanin, zračne prepustnosti in sposobnosti zadrževanja vode). Odvisnost količine v oblačilih akumuliranega znoja od snovnih lastnosti vgrajenih tkanin, tj. od mase in relativne vlažnosti tkanin, mase in sposobnosti zadrževanja vode ter zračne prepustnosti in sposobnosti zadrževanja vode, je statistično potrjena, in sicer za vse tri kombinacije analiziranih lastnosti v oblačila vgrajenih tkanin.
Ključne besede: tkanina, snovne lastnosti, sorbcijske lastnosti, toplotne lastnosti oblačil, udobje, fiziološki parametri človeka, subjektivni občutek
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2760; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

96.
VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMA
Matej Rajh, 2009, doktorska disertacija

Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi. Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov. Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo. V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev.
Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2209; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

97.
98.
Vpliv prednapetja na dinamično nosilnost vzvojne vzmeti : doktorska disertacija
Vinko Močilnik, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava življenjsko dobo vzvojnih paličnih in vzvojnih votlih vzmeti v odvisnosti od prednapetja ter lomno mehanske lastnosti le-teh. Vzvojne vzmeti se uporabljajo za vzmetenje koles v mobilni tehniki. Vzvojne palične vzmeti so obremenjene na utrujanje in so občutljive na utrujenostni lom. Kakovost teh vzmeti se kaže v doseženi življenjski dobi in velikosti vzvojne napetosti, s katero je vzmet obremenjena med uporabo. Vzvojne palične vzmeti so zelo občutljive na površinske napake, kar zmanjšamo z gladilnim valjanjem. Večji delovni kot vzmeti dosežemo s prednapetjem v plastično področje. Življenjska doba vzvojnih paličnih vzmeti je odvisna od stopnje prednapetja in od velikosti dinamične obremenitve. Izdelan je računski model za napoved življenjske dobe vzvojnih paličnih vzmeti v odvisnosti od stopnje prednapetja in višine dinamičnega obremenjevanja za namensko izdelano vzmetno jeklo. Ugotovljena sta bila dva karakteristična loma; prečni lom vzmeti, ki nastane takrat, ko se pojavi iniciacija razpoke v notranjosti materiala, in spiralni lom vzmeti, ki nastane takrat, ko je prisotna površinska napaka. Vzvojnim votlim vzmetem povečamo življenjsko dobo s pomočjo tlačnega prednapetja v smeri osi vzmeti. Tlačno prednapetje in delovna vzvojna obremenitev tvorita dvoosno napetostno stanje, ki povečuje število ciklov, in s tem podaljša čas do iniciacije utrujenostne razpoke. Tlačno prednapetje ugodno vpliva tudi na lomno obnašanje vzvojnih votlih vzmeti, ker zmanjšuje vpliv kvalitete površine na življenjsko dobo. Tlačna napetost upočasni iniciacijo na površini votle vzvojne vzmeti, razpoka pa se širi pod vplivom ravninskega napetostnega stanja. Pri izmenično obremenjenih prednapetih vzvojnih votlih vzmeteh se razpoka širi v obliki dveh vijačnic po obodu votle vzmeti. V doktorski nalogi je analiziran pristop, ki omogoča povečanje življenjske dobe vzvojnih votlih vzmeti s pomočjo osnega prednapetja, tako da ga je možno razširiti še na druge vzvojno in upogibno obremenjene strojne elemente.
Ključne besede: vzvojna palična vzmet, prednapetje, večosno napetostno stanje, mikro razpoka, utrujanje, kot zasuka, življenska doba, torzija
Objavljeno: 28.10.2009; Ogledov: 3261; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (10,65 MB)

99.
Dinamična trdnost toplotno rezanih elementov konstrukcij
Niko Jezernik, 2009, doktorska disertacija

Opis: Postopek termičnega rezanja povzroči v jeklih pomembne spremembe, ki vplivajo na dinamično trdnost tako obdelanih strojnih delov. Površinska hrapavost na rezanem robu, mikrostrukturne spremembe v toplotno vplivanem področju ter zaostale napetosti močno vplivajo na iniciacijo razpok v dinamično obremenjenih delih. To je če posebej izrazito v režimu velikocikličnega utrujanja, saj lahko v teh primerih iniciacija razpok predstavlja tudi več kot 90% življenjske dobe elementa. Obstoječi modeli za iniciacijo mikrorazpok imajo mnogo pomanjkljivosti, ki omejujejo njihovo uporabnost. V ta namen je bil izdelan postopek za simulacijo od nukleacije mikrorazpok vse do nastanka makrorazpoke, katere nadaljnje širjenje je moč dobro opisati na osnovi lomne mehanike. Predlagani postopek upošteva vse mikrostrukturne posebnosti obravnavanega materiala, poleg tega pa vpelje tudi nekaj izboljšav glede na obstoječe modele. Postopek omogoča nukleacijo potencialnih mikrorazpok na več drsnih ravninah v posameznem kristalnem zrnu, uporablja segmentirano nukleacijo mikrorazpok in tako poveča občutljivost na visoke gradiente napetosti, upočteva akumulacijo deformacijske energije na drsnih ravninah skozi posamezne faze simulacije ter omogoča združevanje mikrorazpok v makrorazpoko. V ta namen je bil razvit dodatek za programski paket ABAQUS, ki poskrbi za avtomatizacijo celotnega postopka. Izvedeni so bili tudi preizkusi velikocikličnega utrujanja termično rezanega visokotrdnostnega jekla. Uporabljena sta bila dva postopka rezanja (plazma in laser), vsak pri dveh različnih rezalnih hitrostih. Rezultati preizkusov v obliki Wöhlerjevih krivulj omogočajo hitro in enostavno inženirsko oceno dinamične trdnosti toplotno rezanega jekla, poleg tega pa potrjujejo primernost predlaganega postopka za oceno življenjske dobe elementov.
Ključne besede: utrujanje, termično rezanje, iniciacija razpok, širjenje razpok, numerične simulacije
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2890; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (9,94 MB)

100.
NAPOVEDOVANJE SPREJEMLJIVOSTI IZDELKA NA TRGU S POMOČJO VEČKRITERIJSKE ANALIZE
Tomaž Kostanjevec, 2009, doktorska disertacija

Opis: Novi izdelki predstavljajo tretjino vseh prodanih izdelkov in le manj kot polovica podjetij je uspešna v doseganju pričakovanj svojih kupcev z novimi izdelki. Tretjina podjetij ocenjuje hitrost in učinkovitost razvoja novih izdelkov kot slabo, prav tako tretjina podjetij pa ne meri učinka novih izdelkov pri svojih kupcih. Podjetja, ki s svojimi izdelki hitreje in učinkoviteje prodrejo na trg in ob tem s svojimi izdelki zadovoljujejo potrošnikove potrebe, imajo izredno konkurenčno prednost. Podjetja, ki tega pogoja ne izpolnjujejo in ne zadenejo potrošnikovih potreb, so obsojena na počasno upadanje razvoja in posledični propad. Napreden in neprestan razvoj izdelkov je postala pomembna konkurenčna in zmagovalna prednost podjetij. Pri razvoju novih izdelkov bomo z uporabo razvitega modela z večkriterijsko analizo napovedali trend razvoja. V večkriterijski analizi uporabimo tudi večdimenzionalni prostor, ki nam omogoča določanje časovnega argumenta v primerjavi s parametri izdelka. V določanju parametrov izdelka sodelujeta podjetje z internimi informacijami in tržišče s svojimi zahtevami. V tem pogledu je mogoče vzpostaviti inovativno okolje v razvoju novih izdelkov. Pričujoča disertacija navaja različne pristope k razvoju izdelkov. Ključna pozornost je posvečena inovativni metodi večkriterijske analize v večdimenzionalnem prostoru za ugotavljanje bodočega trenda razvoja izdelka.
Ključne besede: razvoj izdelkov, novi izdelki, večkriterijska analiza, večdimenzionalni prostor, napovedovanje
Objavljeno: 30.06.2009; Ogledov: 2620; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici