| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehanizem hitre tvorbe bainita pri nizkih temperaturah
Peter Kirbiš, 2022, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije je bil razvit nov postopek hitre tvorbe bainita v jeklih ter posledično nova skupina bainitnih jekel, ki imajo izjemno hitro kinetiko tvorbe bainita pri nizkih temperaturah, običajno pod 250°C. Za ta jekla je značilen razvoj izjemno fine bainitne mikrostrukture med kontinuirnim ohlajanjem/kaljenjem iz temperature avstenitizacije, ne da bi pri tem potrebovali izotermne toplotne obdelave. Udarna žilavost in druge mehanske lastnosti ostajajo v skladu z najpogostejšimi zahtevami glede žilavosti in standardnimi specifikacijami, hkrati pa ohranjajo zadostno prekaljivost za zagotovitev homogenih lastnosti znotraj velikih presekov. Ta jekla imajo visoko trdoto do 65HRC in majhno geometrijsko popačenje oz. distorzijo med toplotno obdelavo. Zaradi teh lastnosti so novo razvita jekla še posebej primerna za izdelavo orodij za delo v hladnem, nožev, balistične zaščite ter strojnih delov visoke trdnosti. Ključna značilnost teh jekel je tvorba bainitnih nukleusov pri visoki temperaturi in hitra rast bainitnega ferita pri nizki temperaturi. To je v nasprotju z običajnimi oz. splošno poznanimi jekli in železovimi zlitinami, znotraj katerih se ta dva koraka izvajata sočasno. Metoda, s katero smo to dosegli, se je poimenovala kinetična aktivacija bainita -KAB in skupine zlitin KAB jekla.
Ključne besede: Jeklo, Bainit v jeklih, nanostrukturni bainit, mehanizmi utrjanja, kinetika tvorbe bainita
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (8,84 MB)

2.
Vpliv parametrov mehanske obdelave na površinsko poroznost zaprto-celičnih aluminijastih pen : doktorska disertacija
Boštjan Razboršek, 2023, doktorska disertacija

Opis: Aluminijeve pene se še uveljavljajo na področju modernega inženirstva. Uporabljajo se tam, kjer se zahtevajo lahke konstrukcije, ki morajo prenašati mehanske in termične obremenitve ali imeti sposobnost absorpcije udarne energije. Elementi iz aluminijevih pen, npr. kompozitni sendvič paneli, imajo običajno porozno jedro, ki ga obdaja tanka plast neporozne zunanje površine. Ta plast bistveno vpliva na mehanske lastnosti elementa, ima pa tudi funkcijo zaščite notranjosti pred vplivi okolice. Mehanska obdelava z odrezovanjem povzroči deformacijo zunanje neporozne površine, kar ima praviloma za posledico zmanjšanje trdnostnih lastnosti in izpostavljenost notranje strukture vplivom iz okolice. V disertaciji je opisana mehanska obdelava z odrezovanjem in preoblikovanjem različnih vzorcev zaprto-celičnih aluminijevih pen. V prvem delu so bili izvedeni mehanski postopki obdelave struženja, rezkanja, vrtanja in enotočkovnega inkrementalnega preoblikovanja vzorcev penjenih v kalup. Ti vzorci so imeli porozno jedro in tanko plast zunanje neporozne površine. Z odrezovanjem je bila ta plast odstranjena, s čimer so bile zmanjšane tlačne lastnosti, obdelana površina je postala porozna ter mersko nenatančna. Boljši rezultati so bili doseženi s postopkom enotočkovnega inkrementalnega preoblikovanja. S tem postopkom so bile na površini, brez porušitve, izdelane enostavne oblike kot so žlebovi, utori itd. V drugem delu so bile izvedene raziskave inkrementalnega preoblikovanja in tornega valjanja vzorcev štirih različnih aluminijevih pen, s porozno zunanjo površino. Vzorci so se razlikovali po gostoti, velikosti celic in metalurški sestavi. Izdelani so bili na tračni žagi z minimalno deformacijo površine. Za obdelavo s preoblikovanjem je bilo uporabljeno orodje iz karbidne trdine, ki je delovalo s čelnim ali bočnim delom. Vsak vzorec je bil obdelan s točno določenimi pogoji obdelave (globino preoblikovanja, podajalno hitrostjo in številom vrtljajev orodja). Obdelana površina je bila naknadno obarvana, za doseganje boljšega kontrasta med poroznim in neporoznim delom površine. Izdelane so bile digitalne fotografije obdelane površine in analizirane s pomočjo programske opreme ter pragovnega algoritma. Za vsak vzorec je bila glede na referenčne, neobdelane vzorce, izračunana sprememba površinske pozornosti. S pomočjo metode odzivnih površin je bil določen vpliv parametrov obdelave na poroznost obdelane površine. Iz rezultatov preizkusov je bilo ugotovljeno, da ima število vrtljajev največji, podajalna hitrost po najmanjši vpliv na zmanjšanje površinske poroznosti. V nadaljevanju so bile izmerjene in analizirane obdelovalne sile ter debelina sloja deformirane površine. Izvedeni so bili tlačni preizkusi obdelanih vzorcev, s katerimi je bil določen vpliv obdelane površine na tlačno trdnost, ki predstavlja področje konstantne napetosti v - diagramu. Tlačne lastnosti obdelanih vzorcev, katerim je bila zaradi deformacije površine zmanjšana površinska poroznost, so se bistveno povečale. Ugotovljeno je bilo, da je debelina deformirane površine odvisna od preoblikovalnih lastnosti materiala aluminijevih pen. Pri vzorcih z višjo stopnjo čistosti aluminija je bila deformirana plast debelejša, kar je, dokazano s preizkusi, pomenilo višjo stopnjo tlačne trdnosti. S celotno raziskavo je bilo ugotovljeno ter dokazano, da je elementom, izdelanim s postopki odvzemanja materiala, mogoče povečati tlačno trdnost ter zmanjšati zarezne učinke, z naknadnimi preoblikovalnimi postopki kot sta inkrementalno preoblikovanje in torno valjanje. Takšno kombinacijo obdelovalnih postopkov, ki se lahko izvajajo na istem stroju, je smiselno uporabiti pri maloserijski proizvodnji izdelkov, pri čemer se kot surovec uporabijo palice, bloki ali pločevina iz aluminijaste pene.
Ključne besede: aluminijeva pena, zaprto-celična pena, mehanska obdelave, površinska poroznost, inkrementalno preoblikovanje, torno valjanje, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 04.05.2023; Ogledov: 66; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (14,14 MB)

3.
Application of normalization method to fracture toughness testing of welds with pronounced strength heterogeneity : doctoral disertation
Primož Štefane, 2022, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation presents the results of an extensive fracture testing programme of welds with pronounced strength heterogeneity. Purpose of this programme was to determine fracture toughness of heterogeneous welds that contain a midplane crack. Application of standardized fracture testing methods in heterogeneous welds might lead to overestimation or underestimation of fracture toughness and consequentially to inaccurate assessment of structural integrity. Reasons for that are variations in mechanical properties of different material regions in the weld which have a significant impact on development of deformation at the crack tip, and consequently on the crack driving force. Experimental procedures in scope of this research include fabrication of weld sample plates, that were welded with MAG process. The welds were fabricated using two different electrodes, one with higher and one with lower mechanical properties, with respect to base material S690QL in order to replicate extreme variations of mechanical properties in the weldment. Fabricated welds were then characterized in detail using metallography, three-point bend impact testing, indentation hardness measurements and tensile testing of flat miniature and round bar standard tensile specimens. Resistance of welds to stable tearing was investigated by fracture testing of square surface cracked SE(B) specimens containing a weld midplane notch. J-integral has been estimated from plastic work, using the normalization data reduction method that is included in standard ASTM E1820. The advantage of the normalization data reduction method is that no special equipment or complex testing method is needed to measure ductile crack growth during fracture testing. The ductile crack growth is determined directly from the load-displacement record, by applying appropriate calibration function and physical lengths of initial and final cracks that were measured post-mortem with the nine-point method. Several correction factors had to be calibrated in order to successfully implement the normalization data reduction method to fracture testing of welds with pronounced strength heterogeneity. For that reason, parametric finite element analyses were conducted for several weld configurations. Finite element models incorporated plane strain conditions in order to provide calibrated factors that comply with plane strain equations included in ASTM E1820. Additionally, crack tip constraint has been extensively analysed and correlated with the plastic deformation fields. This clarified altered deformation behaviour of modelled welds in comparison with the base material and corresponding effect on fracture toughness. Finally, calibrated factors were applied to computation of J-integral from data that were measured during fracture testing. J-R resistance curves were constructed for the tested heterogeneous welds and compared to the ones of the base material. This directly showed the effect of variations of mechanical properties on the weld fracture behaviour.
Ključne besede: weld, strength mismatch, fracture, normalization data reduction technique, plastic correction factors, test fixture, SE(B) specimen, J-R resistance curve
Objavljeno v DKUM: 10.01.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (20,57 MB)

4.
Nosilnost polimernih zobnikov z S-ozobjem : doktorska disertacija
Boštjan Trobentar, 2022, doktorska disertacija

Opis: V tej doktorski disertaciji je predstavljena celovita eksperimentalna analiza odpovedi in akustičnega obnašanja S-polimernih zobnikov. Analizirani zobniki, izdelani iz dveh polimerov (POM in PA66), pogosto uporabljenih v proizvodnji zobnikov, so bili obdelani s standardiziranim rezalnim orodjem, nato pa preučeni in primerjani s standardiziranimi evolventnimi zobniki (E-zobniki) na namensko izdelani napravi za preskušanje zobnikov, ki omogoča stalno nastavljanje navora z uporabo pogonskega in zavornega asinhronskega elektromotorja. Eksperimentalno preskušanje je potekalo pod različnimi zunanjimi obremenitvami zobniškega para (navora) do končne okvare, ki se je pojavila v naslednjih treh različnih oblikah: zlom korena zoba, deformacija zoba ali taljenje zoba. Poleg tega so bile vključene osnovne karakteristike za ocenjevanje zajemanja hrupa med delovanjem, kar je še posebej pomembno, kadar se pričakuje zmanjšanje hrupa ob uporabi polimernih zobnikov. Izmerjeni signali so bili analizirani v časovnem in frekvenčnem prostoru, ravni akustične aktivnosti pa so bile medsebojno primerjane. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da so ravni zvočnega tlaka zobnikov sorazmerne z velikostjo navora. Primerjava rezultatov je pokazala, da S-ozobje izkazuje boljšo nosilnost kot E-zobniki pri veliki obremenitvi in mehkejšem materialu zobnikov (POM), kjer lahko povišana temperatura znatno vpliva na taljenje zob zobnikov. Na področju ocenjevanja hrupa je analiza pokazala nekatere prednosti S- zobnikov v primerjavi z E- zobniki. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so S- zobniki primernejši za zmanjšanje hrupa zobniških pogonskih sistemov pri normalni obremenitvi in tipični pogonski hitrosti.
Ključne besede: S-zobniki, polimerni zobniki, preizkusi zobnikov, odpoved zobnikov, zvočna analiza, akustika
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (7,11 MB)

5.
VPLIV TISKANJA NANOMATERIALOV NA TOPLOTNO-OGNJEVARNE IN TERMOFIZIOLOŠKE LASTNOSTI TKANINE : doktorska disertacija
Tjaša Kolar, 2022, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil preučiti učinek uporabe ekonomsko in ekološko sprejemljivejših nanodelcev Al-hidroksida (v primerjavi s SWCNT) kot zaviralcev gorenja in načina njihovega nanosa (v kombinaciji s hidrofilno PCNF ali hidrofobno AP) na izboljšanje termofizioloških, toplotnih in mehanskih lastnosti ognjevarno-zaščitne tkanine. Analizirana sta bila vpliva finosti šablone (60 in 135 mesh) in postopka tiskanja (enoslojno ali dvoslojno na hrbtni strani ali enoslojno na obeh straneh). V prvem delu disertacije je bil preučen vpliv različno velikih (20–50 nm) ATH/AMH ND na toplotno stabilnost filmov MFC. Toplotno najstabilnejši film z 0,15 ut% dodatkom 20 nm AMH ND in začetkom večstopenjske razgradnje pri 305 °C je v primerjavi s filmom iz čiste MFC imel 20 % višji ostanek pri 600 °C ter 42 % nižjo specifično toplotno kapaciteto. Prav tako je bil film prilagodljiv, optično transparenten (95 %), hidrofoben (68°), z natezno trdnostjo 69 MPa in elastičnim modulom 5,7 GPa ter nizko prepustnostjo kisika (2.192 cm3/m2/dan). V drugem delu disertacije je tkanina zaradi sinergističnih učinkov 1,5 ut% PCNF in 6,7 ut% ATH ND enostranskega dvoslojnega nanosa na hrbtni strani zadržala do 30 % visoko intenzivnega toplotnega toka (21 kW/m2), izkazala 15 °C boljšo temperaturno stabilnost, 11 s daljši čas do vžiga, zmanjšano količino sproščene toplote (za 60 %) in dima (za 75 %) ter izrazito asimetrično omočljivost (lice CA – 36°, hrbet CA – 121°) ob povečanem prenosu vodne pare (17 %) in toplote (22 %). Tkanina, tiskana z 0,4 ut% SWCNT v AP na hrbtni strani in 1,5 ut% PCNF na lični, je imela poleg izboljšane toplotne zaščite (18 °C boljša temperaturna stabilnost), termofiziološkega udobja (25 % povišan prenos toplote, 17 % vodne pare) in asimetrične omočljivosti (lice CA – 48°, hrbet CA – 129°) tudi visoko UV-zaščito (UPF 109), brez spremembe barve. Na strani z nanesenimi SWCNT je tkanina z električno prevodnostjo (4,9 · 10–4 S/cm) izkazala tudi potencial za antistatično zaščito ter zaščito pred elektromagnetnim sevanjem.
Ključne besede: toplotno-ognjevarna tkanina, termofiziološke lastnosti, fibrilirana nanoceluloza, nanodelci aluminijevega hidroksida, enoplastne ogljikove nanocevke, šablonsko tiskanje
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 284; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

6.
Oblikovanje kompozitnih membran na osnovi hitozana s funkcionalizirano nanofibrilirano celulozo za uporabo v gorivnih celicah : doktorska disertacija
Maša Hren, 2022, doktorska disertacija

Opis: Gorivne celice so obetavne naprave za neposredno pretvorbo kemijske energije v električno s potencialno aplikacijo na številnih področjih, vendar komercializacijo trenutno najbolj razvitih vodikovih gorivnih celic ovira visok strošek nekaterih komponent, kot so katalizatorji na osnovi platine. Kot ekonomsko bolj ustrezna alternativa se razvijajo alkalne gorivne celice (AAEMFC), ki kot trdni polielektrolit med elektrodama uporabljajo anionsko izmenjevalno membrano (AEM). Trenutne komercialno razpoložljive AEM, so drage in osnovane na sintetičnih polimerih, njihova priprava pa je navadno kompleksna in okolju neprijazna, kar nakazuje na potrebo po razvoju novih visoko učinkovitih, preprostih za pripravo, okolju prijaznih in ekonomsko sprejemljivih AEM. Doktorska disertacija se osredotoča na razvoj novih biopolimernih AEM na osnovi hitozana (CS) z organskimi vključki nanofibrilirane celuloze (CNF), funkcionalizirane CNF (CNF(D) in CNF(P)) in anorganskega N-dopiranega grafenovega oksida (N-GO). Funkcionalizacijo CNF z namenom uvedbe pozitivnega naboja, ki ga prispevajo kvaterne dušikove skupine, smo izvedli z uporabo organosilanskega reagenta DMAOP in polikationskega reagenta PDDA ter dobljene produkte CNF(D) in CNF(P), uporabne kot vključke, analizirali z metodami ATR-FTIR, 13C NMR in 29Si spektroskopijo, FE-SEM, TGA, DSC analizo, meritvami zeta potenciala in s polielektrolitsko titracijo, ter jih vključili v CS membrane. Za izbiro najobetavnejših AEM za vključitev v AAEMFC smo uporabili eksperimentalni načrt in pripravili serije CS membran s posameznimi vključki, ki smo jih okarakterizirali glede na ionsko prevodnost, kapaciteto ionske izmenjave, prehajanje goriva, navzemanje alkalije in nabrekanje, ter jih analizirali z metodami ATR-FTIR, SEM, TGA, XRD in določili mehanske lastnosti. S celičnim testom najobetavnejših AEM v AAEMFC smo ugotovili, da imajo pripravljene CS membrane z vključki N-GO (Pmax = 149 mW cm-2), CNF (Pmax = 62 mW cm-2), CNF(P) (Pmax = 62 mW cm-2) ter kombiniranima CNF in CNF(P) (Pmax = 65 mW cm-2) višje Pmax, kot komercialna membrana Fumatech (Pmax = 35 mW cm-2), s čimer smo identificirali njihov potencial za uporabo v AAEMFC.
Ključne besede: alkalna gorivna celica, anionsko izmenjevalna membrana, hitozan, vključki, nanofibrilirana celuloza, grafenov oksid
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (11,45 MB)

7.
Eksperimentalno podprt numerični model za simulacijo zgorevanja lesnih pelet v mali kurilni napravi : doktorska disertacija
Tomas Zadravec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Komercialni toplovodni kotel na lesene pelete je bil konstrukcijsko spremenjen tako, da je bilo mogoče izvajati merjenje procesnih parametrov tekom obratovanja. Med eksperimentalno preiskavo je bilo izmerjenih in zabeleženi več vitalnih procesnih parametrov: (1) osnovni parametri delovanja kotla, kot so temperatura hladilne vode, pretok hladilne vode, temperatura dimnih plinov in dovajanje goriva, (2) emisije snovi, tj. koncentracije več vrst snovi v dimnih plini, (3) temperature zgorevanja in dimnih plinov v zgorevalni komori in (4) pretoki zračnih tokov, ki so vstopali v zgorevalno komoro. Rezultati eksperimentalnega dela so služili vzpostavitvi in validacijo numerične simulacije zgorevanja. V tem delu je modeliranje zgorevanja izvedeno z uvedbo dvosmerne izmenjave med modelom pretvorbe sloja goriva in simulacijo zgorevanja plinske faze. Pretvorba trdnega goriva je modelirana z empiričnim 1D modelom gorivne plasti, ki je odvisen od izmerjenih obratovalnih parametrov, lastnosti goriva in empiričnega opisa procesa pretvorbe trdnega goriva. Numerično sta bila raziskana dva primera. Primer A je predstavnik »šibke« strategije stopenjskega dovajanja zraka, primer B pa »močne« strategije. Rezultati so pokazali da so temperature napovedane z RDT so sledile enakemu trendu kot izmerjene vrednosti, čeprav so bile v povprečju previsoke. RDT napovedi emisij CO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibke na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 69 % nižja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo CO. RDT napovedi emisij NO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibkega na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 10 % višja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo NO. Kljub preveliki napovedi temperature, ob upoštevanju pristopa inženirskega modeliranja s številnimi poenostavitvami in neznankami, lahko natančnost napovedi emisij štejemo za zadostno za inženirske namene. Predstavljeni pristop modeliranja bi tako lahko uporabili za vrednotenje novih procesnih parametrov, geometrijskih zasnov in konfiguracij šob za dovod SZ. 
Ključne besede: Zgorevanje, lesni peleti, mala kurilna naprava, fiksna rešetka, računalniška dinamika tekočin (RDT), empirični model zgorevanja, eksperimentalno delo, meritve emisij, meritve procesnih parametrov, temperatura zgorevanja.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

8.
Preparation of Three Dimensional Structures of Polysaccharide Derivatives for Application in Regenerative Medicine : doctoral disertation
Andreja Dobaj-Štiglic, 2022, doktorska disertacija

Opis: Biocompatible polysaccharide scaffolds with controllable pore size, good mechanical properties, and no hazardous chemical crosslinkers are desirable for long-term tissue engineering applications. Despite decades of development of novel scaffolds, there are still many challenges to be solved regarding their production and optimization for specifically engineered tissues. Herein, we have fabricated several three-dimensional (3D) scaffolds using polysaccharide or polysaccharide-protein composite hydrogels or inks for 3D printing, featuring strong shear thinning behavior and adequate printability. The inks, composed of various combinations of chitosan, nanofibrillated cellulose, carboxymethyl cellulose, collagen, and citric acid, were 3D printed, freeze-dried, and dehydrothermally heat-treated to obtain dimensionally and mechanically stable scaffolds. The heat-assisted step induced the formation of covalent amide and ester bonds between the functional groups of chosen polysaccharides and protein collagen. Citric acid was chosen as a non-hazardous and „green” crosslinker to further tailor the mechanical properties and long-term stability of the scaffolds. We have investigated how the complexation conditions, charge ratio, dehydrothermal treatment, and degree of crosslinking influence the scaffolds' chemical, surface, swelling, and degradation properties in the dry and hydrated states. The compressive strength, elastic modulus, dimensional stability and shape recovery of the (crosslinked) scaffolds increased significantly with balanced charge ratio, dehydrothermal treatment, and increased concentrations of citric acid crosslinker and collagen concentrations. The prepared crosslinked scaffolds promoted (clustered) cell adhesion and showed no cytotoxic effects, as determined by cell viability assays and live/dead staining with human bone tissue-derived osteoblasts and human adipose tissue-derived mesenchymal stem cells. The water-based and non-hazardous crosslinking methods presented here can be extended to all polysaccharide- or polysaccharide-protein-based materials to develop cell-friendly scaffolds with tailored properties suitable for various tissue engineering applications.
Ključne besede: chitosan, carboxymethyl cellulose, nanofibrillated cellulose, citric acid, collagen, freeze drying, 3D printing, dehydrothermal treatment
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (33,63 MB)

9.
Razvoj metod in avtomatizacija postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov : doktorska disertacija
Jakob Šafarič, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu je predstavljen razvoj merilnega sistema in postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov. Glavni namen razvoja sistema je slovenski industriji ponuditi cenovno in časovno dostopno storitev umerjanja stopničastih meril. Ciljna merilna negotovost, s katero opredelimo točnost umerjanja, je bila določena na osnovi zahtev trga in analize meroslovnih zmogljivosti najnaprednejših svetovnih meroslovnih institucij in znaša U≤√(〖(0,1 μm)〗^2+〖(0,5∙〖10〗^(-6)∙L)〗^2 ). Ta cilj smo uspeli doseči s pomočjo uporabe naprednih računalniških simulacij za pomoč pri razvoju in avtomatizaciji postopka meritev. Prav tako smo razvili postopek za umerjanje etalonskih obročev in trnov, ki uporablja isto opremo, saj se lahko tako strošek opreme, ki predstavlja največjo finančno breme pri razvoju postopka umerjanja, razdeli med dva postopka. V delu je najprej predstavljena uporabljena oprema in njena nadgradnja, nato sledi predstavitev razvoja postopkov s težiščem na obvladovanju vplivnih veličin, na koncu pa še analiza merilne negotovosti obeh postopkov in potrditev ovrednotene merilne negotovosti.
Ključne besede: meritve dolžin, sledljivost, umerjanje, merilna negotovost, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

10.
Visokohitrostna karakterizacija mehanskih lastnosti celičnih metamaterialov : doktorska disertacija
Anja Mauko, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski raziskavi so bile karakterizirane visokohitrostne mehanske lastnosti novih celičnih metamaterialov z osnosimetrično avksetično kiralno strukturo, katerih geometrija temelji na tridimenzionalni štiri kiralni kvadratni enotski celici z ukrivljenimi medceličnimi povezavami sinusne oblike in prostorsko gradiranostjo v radialni smeri. Z napredno dodajalno tehnologijo 3D tiskanja so bili izdelani vzorci treh različnih osnosimetričnih geometrijskih struktur z različnimi relativnimi gostotami. Za celovito mehansko karakterizacijo v vseh obremenitvenih režimih (kvazi statičnem, prehodno dinamičnem in visokohitrostnem) so bile uporabljene napredne eksperimentalne in računalniško simulacijske metode, s katerimi so bile zajete vse deformacijske faze celičnih metamaterialov, in sicer: začetna faza, plato faza in faza zgoščevanja. S predhodno študijo odziva kiralnih preizkušancev je bilo ugotovljeno, da klasično SHPB preizkuševališče ne omogoča celovite visokohitrostne karakterizacije celičnih metamaterialov, zato je bila izvedena nadgradnja obstoječega SHPB preizkuševališča v preizkuševališče direktnega udarca DIHB. Ustrezno delovanje DIHB preizkuševališča je bilo potrjeno z mehansko karakterizacijo uveljavljene odprto celične kovinske pene m-pore®. Z vpeljavo optične metode sledenja digitalnih slik (DIC) je bila dosežena višja stopnja natančnosti eksperimentalnih opazovanj, ki je omogočila določitev polj pomikov, specifičnih deformacij in Poissonovih razmerij v vseh obremenitvenih režimih na mezo nivoju. Ustrezno potrjeno DIHB preizkuševališče je bilo uporabljeno za obsežno mehansko karakterizacijo novih osnosimetričnih metamaterialov pri različnih deformacijskih režimih. Dokazan je bil vpliv deformacijske hitrosti na utrjevanje metamateriala zaradi vpliva mikrovztrajnosti. Dokazano je bilo, da je lahko z gradirano notranjo kiralno strukturo osnosimetričnih celičnih metamaterialov dosežen konstanten napetostni plato brez oscilacij in postopoma naraščajoče Poissonovo razmerje. Obenem je bila opredeljena tudi geometrijska struktura z najvišjim avksetičnim odzivom, najvišjo togostjo glede na relativno gostoto strukture in najmanjšimi napetostnimi oscilacijami v plato fazi.
Ključne besede: celični metamateriali, prostorsko gradirana gostota, SHPB, visokohitrostna deformacija, test direktnega udarca, DIC, računalniške simulacije
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (10,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici