SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 88 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 2886; Prenosov: 243
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

82.
PROCESIRANJE POLIMEROV Z UPORABO SUPERKRITIČNIH FLUIDOV
Elena Aionicesei, 2009, doktorska disertacija

Opis: Tradicionalne metode za procesiranje polimerov uporabljajo nevarna hlapna organska topila in kloro-floro-ogljikovodike. Zaradi povečanih izpustov nevarnih topil se pojavlja potreba po uporabi čistejših metod za procesiranje polimerov. Eno možnost predstavlja superkritični ogljikov dioksid (scCO2) kot mehčalo pri procesiranju polimerov. Velika uporabnost superkritičnih fluidov se kaže pri procesiranju polimerov za potrebe biomedicinskih pripomočkov (kot so mikrodelci, mikrokapsule, pene, membrane, kompoziti). Prednosti metode so predvsem v odsotnosti nevarnih organskih topil, učinkoviti ekstrakciji topil in nečistoč, procesnih pogojih, nižji temperaturi, nadzorovanemu oblikovanju delcev in pen z enostavnim reguliranjem tlaka in temperature. Navkljub velikemu potencialu scCO2 kot “zelenemu” topilu za procesiranje biokompatibilnih in biorazgradljivih polimerov, je podaktov o faznih ravnotežjih, ki so potrebni za načrtovanje postopka, dokaj malo. Nadaljnje raziskave so potrebne za optimiranje procesnih tehnik in parametrov (tlak, temperatura). Podatkov o uporabi scCO2 za procesiranje kompozitov polimer/keramika za biomedicinske aplikacije je še posebej malo na razpologo. Cilj te disertacije je uporaba scCO2 kot “zelenega” topila za procesiranje biorazgradljivih polimerov in kompozitov, ki se uporabljajo kot biomateriali. V raziskavah smo uporabili dva biorazgradljiva polimera, poli(L-laktid) (PLLA) in poli(D,L-laktid-ko-glikolid) (PLGA). Raziskali smo tudi kompozite polimerov z bioaktivnim keramičnim prahom, hidroksiapatitom (HA). Glavni cilj raziskav je bil pridobiti porozen polimer ali kompozit, primeren za tkivni inženiring, pri nizki temperaturi in brez uporabe dodatnih organskih topil. Študirali in razložili smo obnašanje obeh polimerov v zmesi s CO2. Z določitvijo topnosti in difuzijskega koeficienta CO2 v polimerih pri določeni temperaturi in tlaku, smo pridobili več podatkov o faznem ravnotežju polimer-plin, ki so pomembni za razumevanje vpliva in optimiranje procesnih parametrov. Topnost CO2 v polimerih smo izmerili pri treh različnih temperaturah (308, 313 in 323 K) in v območju tlaka 10 – 30 MPa. Izbrane temperature so bile višje od kritične temperature za CO2, vendar še vedno dovolj nizke, da ne bi vplivale na bioaktivnost spojin ali proteinov dodanih v sistem med procesiranjem. Pri testiranju poimerov in kompozitnih materialov smo uporabili enako temperaturno in tlačno območje. Raziskali smo učinkovitost mešanja v prisotnosti scCO2 za pridobivanje kompozitnega materiala iz PLLA in HA ter PLGA in HA in postopek primerjali s postopkom koprecipitacijie. Nadalje smo določili topnost in difuzijski koeficient CO2 v kompozitnih materialih ter jih primerjali z rezultati pridobljenimi za čiste polimere. Tako smo lahko določili vpliv keramičnega polnila na absorpcijo plina. Ocenili smo možnosti pridobivanja poroznih struktur z uporabo visokotlačne tehnike s CO2 kot vpihovalnim medijem brez oziroma z dodanim porogenom. Raziskali smo vpliv tlaka, temperature, ekspanzijske hitrosti in prisotnost porogena na končno porozno strukturo. Eksperimentalne rezultate smo primerjali s podatki iz literature in z rezultati dobljenimi z matematičnim modeliranjem. Rezultati kažejo, da postopek plinskega penjenja biorazgradljivih polimerov predstavlja obetavno tehniko pridobivanja opornih tkiv z željeno strukturo. V prihodnjih raziskovah bodo potrebne nadaljnje študije in optimiranje procesnih parametrov glede na naravo substrata in željen končni produkt.
Ključne besede: Polimerni biomateriali, procesiranje superkritičnih fluidov, poli(L-laktid), poli(D, L-laktid-ko-glikolid), hidroksiapatit, kompozitni materiali, topnost, difuzivnost, Sanchez-Lacombe EOS, PC SAFT, plinsko penjenje.
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 3082; Prenosov: 263
.pdf Polno besedilo (14,32 MB)

83.
POROZNI POLIAKRILATI IN POLI(VINILBENZIL KLORID) ZA IMOBILIZACIJO ORGANSKIH MOLEKUL
Irena Pulko, 2009, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo proučili vpliv pogojev na pripravo akrilatnih ter vinibenzil kloridnih tipov poroznih netopnih polimernih nosilcev. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev na supramolekularno strukturo in morfologijo ter reaktivnost polimernih nosilcev. Nove polimerne nosilce v monolitni, zrnati in membranski obliki smo uporabili pri procesih separacij in čiščenja ter pri procesih katalize. Aktiven polimerni nosilec, primeren za nadaljnje vezave in funkcionalizacije lahko pripravimo iz različnih monomerov, ki pa so pogosto dragi ali komercialno nedostopni. Zato smo v začetnem delu doktorata pripravili nosilce poli(akrilne kisline) in jih pretvorili v poli(akriloil klorid). Zaradi dobro izstopajoče kloridne skupine je možna enostavna funkcionalizacija. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev, stopnje zamreženja, dodatka porogena in komonomera ter vrste in količine stabilizatorja na omenjeno pretvorbo. Za uspešno aplikacijo je pomembna združljivost matrike in topila; običajno je matrika združljiva zgolj s polarnimi ali nepolarnimi topili. Zato smo se odločili, da v naslednji stopnji pripravimo matriko, ki bo združljiva s širokim spektrom topil. V ta namen smo pripravili zrnate in poliHIPE nosilce na osnovi vinilbenzil klorida in jih hiperzamrežili s Friedel-Craftsovo reakcijo. Med hiperzamreženjem se tvori fino porozna struktura, ki se obdrži tudi po odstranitvi topila. Polimer ima visoko specifično površino in je združljiv tako s termodinamsko ugodnimi kot neugodnimi topili. 4-metilaminopiridin smo kovalentno vezali na izhodne in hiperzamrežene nosilce ter spremljali katalitsko aktivnost imobiliziranega katalizatorja pri reakciji aciliranja in Baylis-Hillmanovi reakciji. Učinkovitost katalizatorja je močno odvisna od matrike, na katero je imobiliziran; hiperzamrežena matrika se je domala v vseh primerih izkazala kot učinkovitejša. Združljivost matrike in termodinamsko ugodnega ter neugodnega topila smo študirali z izvedbo reakcije v toluenu in dietiletru. Smotrnost imobilizacije katalizatorja smo potrdili z večkratno zaporedno uporabo imobiliziranega katalizatorja, brez bistvenega zmanjšanja učinkovitosti. Pri olefinsko metateznih reakcijah se pogosto uporabljajo katalizatorji tipa Grubbs, ki jih je potrebno po reakciji ločiti iz produktne mešanice. Zato smo pripravili nosilce na osnovi 4-nitrofenil akrilata, jih hidrolizirali, pretvorili v kislinski klorid in funkcionalizirali z 1,4-butandiolviniletrom, ter študirali vpliv morfologije in kemijske strukture nosilca na učinkovitost kovalentne vezave rutenijevega katalizatorja iz produktne mešanice. Nadalje smo študirali vpliv morfologije in kemijske strukture na odstanitev atrazina iz raztopine z nosilcem, funkcionaliziranim s piperazinom. Za odstranitev smo uporabili nosilca na osnovi 4-nitrofenil akrilata in 4-vinilbenzil klorida; slednjega smo pred funkcionalizacijo hiperzamrežili. Najučinkovitejši je bil hiperzamrežen nosilec, ki je atrazin odstranil v petnajstih minutah. Glede na to, da je aktivnost kazal tudi hiperzamrežen nefunkcionaliziran nosilec, predvidevamo da odstranitev ni posledica zgolj kovalentne vezave, ampak tudi adsorpcije. Z namenom uporabe membran v separacijske namene v obliki membranskih modulov smo pripravili zamrežene poliHIPE membrane na osnovi glicidil metakrilata. Študirali smo vpliv dodatka etilheksil akrilata, stopnje zamreženja in dodatka interne faze na njihovo morfologijo, pretočnost in mehanske lastnosti. Vezana kapaciteta proteina bovin serum albumin je znašala 45 mg/mL, kar je več kot v primerih analognih monolitnih nosilcev.
Ključne besede: polimeri, makroporozni polimeri, poliHIPE, emulzija, organski katalizatorji, monoliti, membrane, poliakrilati, poli(vinilbenzil klorid)
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 3611; Prenosov: 313
.pdf Polno besedilo (15,34 MB)

84.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 3600; Prenosov: 566
.pdf Polno besedilo (7,85 MB)

85.
OPTIMIZACIJA VROČEVODNEGA OMREŽJA IN VPLIV VODNEGA KAMNA NA PRENOS TOPLOTE GRELNIH POVRŠIN
Danijela Doberšek, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema tri sklope v katerih so predstavljene rešitve, ki lahko v znatni meri prispevajo k smotrni rabi energije, zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje in posledično k ciljem, ki so prioriteta svetovne energetske in okoljske politike. Predstavljeni so statistični podatki o emisijah toplogrednih plinov in predlagani ukrepi za njihovo zmanjšanje. Raziskane so pretočno - tlačne zakonitosti sistema daljinskega ogrevanja ter z variacijo vplivnih parametrov v optimizacijskem modelu analiziran vpliv na potek optimalnih drevesnih poti v zankastem omrežju. Podrobneje je predstavljena morfologija vodnega kamna, katerega glavna sestavina je kalcijev karbonat v kalcitni ali aragonitni strukturi. V sklopu eksperimentalnega dela so izvedeni preizkusi izločanja vodnega kamna na grelcih bojlerjev za toplo vodo in na grelcih pralnih strojev. Analiziran je vpliv dvovalentnih ionov na kristalno obliko vodnega kamna in podana ocena zmanjšanega prenosa toplote zaradi oblog na grelcih iz različnih materialov. Predlagana je optimalna namestitev grelcev in oblika kadi, ki zagotavlja dobro turbulenco toka vode in manjšo tvorbo vodnega kamna.
Ključne besede: energetika, smotrna raba energije, prenos toplote, vročevodna omrežja, optimizacija, nelinearno programiranje, pralni stroji, grelci pralnih strojev, vodni kamen
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 3337; Prenosov: 253
.pdf Polno besedilo (4,82 MB)

86.
RAZVOJ PRODUKTOV NA OSNOVI ANTIOCIANINOV
Tünde Vatai, 2009, doktorska disertacija

Opis: Antocianini so skupina polifenolov, ki so odgovorni za barvno raznolikost cvetov in sadežev, od rumene, oranžne, rdeče, roza, do modre. V primerjavi s sintetičnimi barvili so nestabilni, kar predstavlja glavni problem pri njihovi uporabi in se lahko pokaže kot sprememba barve med procesiranjem in skladiščenjem. Glavni cilj doktorske disertacije je bil razviti produkt, naravno barvilo na osnovi antocianinov, ki bo ustrezno stabilen in bo predstavljal alternativo sintetičnim barvilom za uporabo v prehrambeni in farmacevtski industriji. Raziskovalno delo zajema študij ekstrakcije antocianinov iz grozdnih tropin, ki so stranski produkt v proizvodnji vina in predstavljajo potencialni vir naravnih barvil. V raziskavah smo uporabili tropine treh tradicionalnih sort rdečega grozdja, ki se pridelujejo v Sloveniji. Za primerjavo so bili eksperimenti narejeni tudi z uporabo svežega materiala – bezgovih jagod. Namen raziskav je bil določiti optimalne ekstrakcijske pogoje. Izvedla se je študija vpliva naslednjih parametrov: vrste in koncentracije topila za ekstrakcijo ter temperature. Študirali smo vpliv pH topila za ekstrakcijo na izkoristek in degradacijo antocianinov. Opazovali smo stabilnost dobljenih ekstraktov med skladiščenjem. Raziskali smo vpliv predobdelave naravnega materiala s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poznano je, da ko-pigmenti vplivajo na stabilnost in barvo antocianinov, zato smo v dobljenih ekstraktih analizirali tudi vsebnost nekaterih flavonoidov. Drugi sklop raziskav v okviru doktorske disertacije zajema študij stabilizacije in formulacije antocianinov z uporabo visokotlačnih tehnologij s superkritičnimi fluidi (SCF). Raziskali smo naslednje SCF tehnike za formulacijo produkta: CPF™ (Concentrated Powder Form; Koncentrirana praškasta oblika), PGSS™ (Particles from Gas Saturated Solution; Delci iz raztopin nasičenih s plinom), SAS (Supercritical Antisolvent Precipitation; Prekristalizacija z antitopilom). V raziskavah smo uporabili različne materiale na osnovi antocianinov (ekstrakte, sokove in koncentrate) ter različne nosilce, ki so uporabni v prehrambeni industriji. Izvedli smo analize barvnih lastnosti in stabilnosti barve med skladiščenjem dobljenih praškastih produktov.
Ključne besede: ekstrakcija, superkritični ogljikov dioksid, formulacija produktov, PGSS™, CPF™, SAS, naravna barvila, antocianini, stabilnost
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 3336; Prenosov: 232
.pdf Polno besedilo (5,77 MB)

87.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA OKOLJSKIH IN PREHRANSKIH VZORCEV
Katja Šnuderl, 2009, doktorska disertacija

Opis: Kemijske podatke smo obdelali z naslednjimi kemometrijskimi metodami: statistika (opisi in napovedi lastnosti vzorcev (meritev) in populacij), vizualizacija (pregled in predstavitev kompleksnih več-dimenzionalnih podatkov v 2D prostoru), razdelitev (izbor in določitev učnih, testnih in kontrolnih nizov podatkov), klasifikacija (napoved kategorije, ki jim pripadajo neznani vzorci), modeliranje (kvantitativno napovedovanje lastnosti objektov), optimizacija (izbor in določitev najugodnejših pogojev, spremenljivk in lastnosti pri danih robnih zahtevah). Naloga pokriva vec področij: (1) raziskavo na področju prehrambnih izdelkov, (2) raziskavo na področju okoljskih meritev in (3) raziskavo na področju onkoloških laboratorijskih testov in raziskav ter (4) moderno uporabo kemometrije, statistike in informatike. Združili smo rezultate meritev različnih parametrov, dobljenih z uporabo analiznih instrumentalnih tehnik, s kemometrijskimi tehnikami in dano programsko opremo. V okviru tega smo izvedli (a) karakterizacijo in klasifikacijo bučnih olj glede na njihove kemijske in senzorične lastnosti, (b) multivariatno analizo vin z namenom klasifikacije in dokaza pristnosti vzorcev vina glede na njihovo poreklo, letnik ali proizvajalca, (c) karakterizacijo in klasifikacijo mineralnih vod glede na njihove kemijsko-fizikalne lastnosti. Z uporabo kemometrijskih tehnik smo obdelali zbrane rezultate meritev vsebnosti onesnaževal v vzorcih zraka. Uporabili smo rezultate monitoringa. Eden od ciljev raziskave je bil najti povezavo med koncentracijami izbranih kemijskih komponent v zraku in meteorološkimi parametri. Z multivariatnimi metodami smo obdelali rezultate analiznih in biokemijskih testov ter osebne karakteristike onkoloških bolnikov, ki so prejemali analgetike, kateri vsebujejo morfij. Da bi bolje razumeli in dobili možnost napovedi odpornosti bolnikov na bolečino, smo s pomočjo kemometrijskih orodij pojasnili povezave med koncentracijami morfija in njegovih metabolitov v krvnem serumu ter njihovo odvisnost od podrobnosti zdravljenja bolnikov (dnevna doza zdravil, vrsta zdravila), osebnih karakteristik in spola, vrste tumorja in običajnih izmerjenih biokemijskih parametrov. Doktorska disertacija zaradi sistematične obravnave predstavlja nova spoznanja na praktičnem področju kategorizacije in klasifikacije večjih nizov podatkov na različnih področjih. S študijo z multivariatnimi metodami smo dosegli prispevke k znanosti v naslednjih smereh: - določitev kakovosti izbrane vrste bučnih olj na osnovi izmerjenih UV-Vis, NIR in FTIR spektrov pri različnih valovnih dolžinah in opravljene senzorične analize vzorcev (ocena glede na okus, vonj in barvo). - izdelava modelov za klasifikacijo belih vin in določitev njihove pristnosti glede na različne kriterije (vrsta vina, letnik, proizvajalec) v povezavi z oceno, ki so jo vinu dali enologi (ocena barve, okusa in cvetice vina). - klasifikacija, kemometrijska karakterizacija in primerjava vzorcev različnih mineralnih vod (iz Slovenije in drugih evropskih držav) glede na fizikalne parametre in vsebnosti ionov - prikaz povezave med koncentracijami morfija in njegovih metabolitov v krvnem serumu pri zdravljenju onkoloških bolnikov. Določitev odvisnosti omenjenih koncentracij od predpisanega zdravljenja (dnevna doza, vrsta zdravila), osebnih karakteristik bolnika, spola, lokacije tumorja in izmerjenih biokemijskih parametrov. - izdelava matematičnih modelov in grafični prikaz povezave med izmerjenimi vsebnostmi onesnaževal zraka in istočasno beleženimi atmosferskimi pogoji. V nalogi sem opisala različne metode multivariatne analize podatkov: korelacijsko analizo, analizo variance (ANOVA, MANOVA), analizo grupiranja podatkov, metodo glavnih osi, kanonsko korelacijsko analizo, linearno diskriminantno analizo in logistično regresijo. Te kemometrijske metode smo izvedli s pomočjo različnih programskih orodij kot so programi TeachMe, Statgraphics Plus, Systat, SAS, MS Excel in drugi.
Ključne besede: kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, analiza grupiranja, metoda glavnih osi, kanonska korelacijska analiza, diskriminantna analiza, nevronske mreže, bela vina, vzorci zraka, onkološki podatki, morfij, mineralne vode, bučna olja, prehranski vzorci, okoljski vzorci.
Objavljeno: 19.02.2009; Ogledov: 2958; Prenosov: 256
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

88.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici