SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
Novi funkcionalni premazi z magnetnimi delci
Branka Mušič, 2012, doktorska disertacija

Opis: Mnogi sodobni materiali s svojimi izboljšanimi ali povsem novimi lastnostmi rešujejo številne probleme in s tem ponujajo dodano vrednost pri uporabi. Razširili so se napredni kompozitni materiali, saj je njihova velika prednost, da lahko njihove lastnosti načrtujemo vnaprej glede na njihovo končno uporabo. Umetno povzročena elektromagnetna sevanja (EMS) povečujejo negativen vpliv EMS na žive organizme. Zato so številne evropske države že pred časom odločile, da ščitijo svoje državljane z nacionalnimi ukrepi (Evropskem Pre-standardu EN 50166-2 – Human exposure to electromagnetic fields – High frequency). Žive organizme, naprave in prostore lahko zaščitimo pred elektromagnetnim sevanjem tako, da ga odbijemo ali absorbiramo. Pri odbojni zaščiti se lahko uporabi tanka plast odbojnega materiala ali barve. Ti materiali so v svetu že znani in razširjeni. Kot posledica odbojne zaščite pa se lahko bistveno poveča število motenj v okolici. Pri absorpcijski zaščiti se odbije le manjši delež upadlega elektromagnetnega sevanja, večji delež preide v material, kjer se absorbira in se pretvori v neškodljivo toplotno energijo. Absorpcijske materiale lahko vključimo na različne načine v strukturne elemente objekta, ki ga želimo zaščititi. Eden izmed možnih načinov za zaščito pred visokimi frekvencami elektromagnetnega sevanja je kompozitno premazno sredstvo, v funkciji absorpcije nezaželenega EMS. Razumevanje procesov v funkcionalnem premazu je strateško gledano izredno pomembno v svetovnem merilu. Možna osnova za absorpcijo kompozitnega premaznega sredstva so magnetni delci. S sintezo v trdnem smo pripravili aktivne delce, katere smo uporabili za premaz s funkcijo absorpcije EMS. To so ferimagnetni MnZn feriti. V doktorskem delu smo raziskali vpliv velikosti MnZn feritnih delcev in vpliv utežne koncentracije MnZn feritnih delcev na elektromagnetne lastnosti kompozita. Del raziskav je bil torej usmerjen v pripravo MnZn ferita z vidika optimizacije tako fizikalnih lastnosti, kot so oblika in velikost delcev ter s tem povezana specifična površina delcev, kemijske sestave in tudi elektromagnetnih parametrov. Pripravili smo sedem različnih velikosti delcev MnZn feritov, najmanjši delci velikosti 3,70 μm in največji delci 14,95 μm. Prikazani rezultati elektromagnetnih lastnosti kompozitov vsebujejo 75 ut.% in 90 ut.% MnZn ferita. Drugi del raziskav pa je bil usmerjen v razvoj kompozitnega premaznega sredstva. Ta del vključuje razvoj tehnološke priprave novega premaza ter testiranje aktivnosti absorpcije elektromagnetnega sevanja v frekvenčnem območju 100 MHz do 10 GHz ustreznih kompozitnih premaznih sistemov. Meritve učinkovitosti absorpcije smo izvedli v odvisnosti od debeline nanosa absorpcijskega premaza, pri 3 mm, 4 mm in 5 mm nanosa. V kompozitnem materialu, ki smo ga razvili, smo združili magnetne vključke in premazni sistem. Razvili smo nov tip premaza, z novo funkcionalnostjo ter nov tip absorberja v obliki kita, ki absorbira v mikrovalovnem področju.
Ključne besede: absorberji elektromagnetnega valovanja, premazi, feritni materiali
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 1584; Prenosov: 194
.pdf Polno besedilo (7,01 MB)

62.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA MAGNETNIH NANODELCEV ZA MIKROVALOVNE ABSORBERJE ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA
Ana Drmota Petrič, 2012, doktorska disertacija

Opis: Nano-kristalinični prah stroncijevega heksaferita (SrFe12O19) smo sintetizirali s klasičnim soobarjanjem in mikroemulzijsko metodo. Prekurzor, ki je bil pripravljen z obarjanjem Sr2+ in Fe2+ ionov z uporabo tetrametilamonijevega hidroksida, smo termično obdelali pri različnih temperaturah v območju od 400 °C do 1000 °C v zračni atmosferi. Proučevali smo vpliv molskega razmerja Sr2+ / Fe3+ in temperature termične obdelave na formiranje produkta in njegovih magnetnih lastnosti. Nanodelce SrFe12O19 z relativno visoko nasičeno magnetizacijo σs = 64 Am2/kg, remanentno magnetizacijo σr = 39 Am2/kg in koercitivnostjo Hc = 430 kA/m smo dosegli pri molskem razmerju Sr2+ / Fe3+ = 1 : 8 ter termični obdelavi pri 900 °C. Pripravljen prah SrFe12O19 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne analize (XRD), termogravimetrične analize (TGA), diferenčne termične analize (DTA), presevnega elektronskega mikroskopa (TEM), dinamičnega laserskega sipanja svetlobe (DLS) in z merjenjem specifične površine delcev z metodo BET. Magnetne lastnosti materiala smo določili z uporabo magneto-susceptometra DSM-10. V nadaljevanju smo se posvetili pripravi nanokompozitov za absorpcijo elektromagnetnega valovanja, ki temeljijo na magnetnem polnilu sestavljenem iz faz znotraj sistema SrO - Fe2O3, ki je homogeno vmešan v polimerno matrico iz polifenilensulfida (PPS) v utežnem razmerju 80 : 20. Nanodelce SrFe12O19 in Fe3O4, ki sta bili glavni magnetni fazi smo pripravili s klasičnim soobarjanjem pri različnem molskem razmerju Sr2+ / Fe3+ ter termično obdelavo v temperaturnem intervalu od 600 °C do 1000 °C v zračni atmosferi. Elektromagnetne parametre nanokompozitov smo merili z vektorskim mrežnim analizatorjem v frekvenčnem območju od 400 MHz do 32 GHz. Rezultati kažejo, da lahko pripravimo široko paleto mikrovalovnih absorberjev. Nanokompoziti, ki vsebujejo za magnetno polnilo delce spinelne faze so primerni za absorpcijo elektromagnetnega valovanja v nižjem GHz območju, medtem ko so nanokompoziti vsebujoč heksagonalno fazo primerni za delovanje v območju frekvenc nad 32 GHz.
Ključne besede: Magnetni nanodelci, stroncijev heksaferit, SrFe12O19, soobarjanje, absorberji, elektromagnetno valovanje
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 1793; Prenosov: 180
.pdf Polno besedilo (5,87 MB)

63.
OPTIMIRANJE PROCESOV PROIZVODNJE BIOPLINA IZ ŽIVALSKIH IN DRUGIH ORGANSKIH ODPADKOV Z UPORABO RAČUNALNIŠKO PODPRTE PROCESNE TEHNIKE
Rozalija Drobež, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden glavnih okoljevarstvenih problemov živilskopredelovalne industrije je nenehno naraščajoča proizvodnja odpadkov različnega izvora. Proizvodnja bioplina iz organskih in živalskih odpadkov z anaerobno fermentacijo je primeren način za predelavo teh odpadkov. Predelava prinaša mnoge okoljske, ekonomske in družbene koristi. Po drugi strani procesna sistemska tehnika s svojimi vrhunskimi orodji, ki temeljijo na matematičnem programiranju oz. optimizaciji, omogoča generiranje optimalnih in dopustnih rešitev za doseganje višjega nivoja konkurenčnosti proizvodnih podjetij. V doktorski disertaciji obravnavamo uporabo algoritemskih metod procesne integracije v industrijskem merilu in sicer na primeru velikega živilskopredelovalnega podjetja za doseganje okoljsko sprejemljivih rešitev pri ravnanju in predelavi živalskih substratov in organskih odpadkov. Na osnovi iniciative živilskopredelovalne industrije smo za sintezo procesov proizvodnje bioplina razvili matematični model, ki omogoča selekcijo optimalnega procesa proizvodnje bioplina in sestave vhodnega substrata ter simultano optimizacijo snovnih tokov, investicijskih sredstev in obratovalnih stroškov procesa. Z matematičnim programiranjem smo postopoma najprej izvedli sintezo procesa za proizvodnjo bioplina, nato simultano sintezo s toplotno integracijo in nazadnje še sintezo procesa s simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov. Tako smo najprej razvili mešano celoštevilski nelinearni (MINLP) model za sintezo procesov proizvodnje bioplina. V primeru simultane toplotne integracije in sinteze procesa smo ga nadgradili z modelom za simultano toplotno integracijo (Duran in Grossmann, 1986), ki smo ga za potrebe industrijskega problema prilagodili za konstantne temperature in izotermno mešanje procesnih tokov. Model omogoča določitev optimalne procesne sheme in minimalne porabe pogonskih sredstev za množico alternativnih toplih in hladnih tokov procesa proizvodnje bioplina. Z omenjeno modifikacijo simultanega modela toplotne integracije in s konveksifikacijo konkavnih investicijskih členov v namenski funkciji z odsekovno linearizacijo smo razvili mešano celoštevilski linearni model (MILP), ki omogoča reševanje industrijskega problema do globalnih rešitev. Ker pri reševanju sinteznih problemov praviloma dobimo boljše rešitve, če obravnavamo snovne in energetske bilance ter investicijska sredstva in obratovalne stroške hkrati, smo se v končni fazi sinteze procesa odločili, da tudi omrežje toplotnih prenosnikov (OTP) pri proizvodnji bioplina sintetiziramo simultano s procesom. Tako smo celotni sintezni problem zapisali na osnovi dveh med seboj povezanih superstruktur v obliki mešano celoštevilskega nelinearnega problema. Pri tem smo predlagali novo superstrukturo procesnih tokov, kjer se lahko procesni tokovi ne-izotermno mešajo in kombinirajo. Predhodno razviti model MINLP za sintezo procesa proizvodnje bioplina smo nadgradili z večstopenjskim modelom za simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov (Yee in Grossmann, 1990), ki smo ga modificirali za potrebe simultanega pristopa in nove superstrukture procesnih tokov. Tako dodelan model omogoča simultano določitev optimalne procesne sheme z optimalnim omrežjem toplotnih prenosnikov pri optimalni sestavi in porabi vhodnih surovin, optimalnih obratovalnih stroških in investicijskih sredstvih.
Ključne besede: sinteza procesov, bioplin, anaerobna fermentacija, živalski odpadki, optimiranje, toplotna integracija, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, metoda odsekovne linearizacije, omrežje toplotnih prenosnikov, industrijska aplikacija
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2500; Prenosov: 210
.pdf Polno besedilo (4,74 MB)

64.
Optimization of cultivation conditions for mammalian cell lines producing complex biosimilars
Jure Strnad, 2011, doktorska disertacija

Opis: EXTENDED ABSTRACT The possibility to replace standard single use 250 mL shake flasks with single use 50 mL spin tubes was investigated using the design of experiments methodology. Experimental throughput could be tripled to a maximum of 120 spin tubes per shaker-incubator unit if similar process performance could be proven in shake flasks and spin tubes. A D-optimal response surface design was used to model titer values in a seven day batch process producing recombinant erythropoietin. Shaking rate and working volume in spin tubes were adjusted to simulate titers that are produced in shake flasks at the reference setting. Research results indicated that equivalent titers as in shake flasks at the reference setting can be produced in spin tubes; moreover, even higher titers are possible. The maximal titers in spin tubes reached values as observed in 6 L bioreactors. Furthermore, a comparison of process performance and product quality attributes between two spin tube settings, the reference shake flask setting, a standard bioreactor run and a bioreactor run without pH control was made. Process performance and product quality attributes in spin tubes at the equality setting (shaking rate of 180 rpm and 30 mL working volume) were comparable to the ones derived from the reference shake flask setting. Results derived for both bioreactor runs were not fully comparable to the spin tube and shake flask systems. The statistical model for calculating titers on day seven of a batch process in spin tubes was successfully validated and can be used for titer prediction in the proposed design space. The optimized spin tube settings were further used in a repetitive batch process where in the harvest phase of the process medium was daily exchanged to prevent component depletion or build-up of inhibitors. Spin tubes and shake flasks were used to simulate the industrial process of erythropoietin production. The effect of process mode change from seven-day batch to repetitive batch was investigated on process performance and product quality attributes, such as isoform distribution and glycan group distribution. Spin tube performance at the equality setting was comparable to the shake flask performance also in the repetitive batch process. Performance, especially titers at the maximal titer spin tube setting was, however, not fully comparable to the results obtained in previous optimization experiments. The spin tube equality setting was also used for cultivating two cell lines producing different monoclonal antibodies. The goal was to investigate how different cell lines influence process performance and product quality attributes, such as monoclonal antibody charge variant distribution and glycan group distribution. Both cell lines were derived from a Chinese hamster ovary parental cell line, therefore, it was proposed that maybe the optimal spin tube setting derived for the erythropoietin producing cell line, which was also derived from the Chinese hamster ovary parental cell line, could also be used for these subtypes. Cell growth of the monoclonal antibody producing cell lines was extensively better as observed for the erythropoietin producing cell line, which meant that culture demands were more pronounced, such as oxygen transfer or mass transfer. It was observed that the erythropoietin derived equality spin tube setting did not produce similar process responses as shake flask at the reference setting for both monoclonal antibodies. The foremost difference was that the metabolite lactate was being consumed in shake flasks after it reached a maximum value but was not consumed in spin tubes for both monoclonal antibody producing cell lines. In these experiments also amino acid time profiles during a seven day batch process were monitored and subsequently compared. It was seen that several amino acids seemed to be in excess as most of them were only half way consumed. Product quality attributes also differed between the spin tube and the shake flask setting. The conclusion of the experimental work was that some fine tuning of th
Ključne besede: design of experiments, spin tube, shake flask, optimization, erythropoietin, monoclonal antibodies
Objavljeno: 22.12.2011; Ogledov: 1894; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo (6,72 MB)

65.
DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN IN NJIHOVIH PROFILOV V MEMBRANAH RDEČIH KRVNIH CELIC BOLNIKOV Z RAZLIČNIMI BOLEZNIMI Z METODO PLINSKE KROMATOGRAFIJE
Zdenka Cencič Kodba, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sem primerjala sestave maščobnih kislin in njihove karakteristične profile izoliranih fosfolipidov membran rdečih krvnih celic bolnikov z različnimi boleznimi z namenom, da bi preverila hipotezo, da so razlike med profili maščobnih kislin pomembne pri prepoznavanju različnih bolezenskih stanj oziroma motenj v metabolizmu. V študijo sem vključila vzorce krvi 272 bolnikov, od tega 135 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (60 bolnikov s Crohnovo črevesno boleznijo in 75 bolnikov z drugimi vnetnimi črevesnimi boleznimi), 18 bolnikov s črevesnimi polipi, 52 bolnikov z astmo, 53 bolnic z miomi na maternici ter 14 vzorcev krvi žensk, ki miomov nimajo. 70 zdravih ljudi, ki niso oboleli za nobeno od naštetih bolezni, je predstavljalo kontrolno skupino. Izbira bolnikov je bila naključna in neodvisna od njihovih prehranjevalnih navad ali prehranskih dodatkov lipidov. Uporabila sem robustno in natančno analizno metodo ekstrakcije lipidov, separacije lipidnih razredov in izolacije fosfolipidov na silikagel trdni fazi (SPE-Si), ki sem jo izboljšala in optimizirala. Izolaciji rdečih krvnih celic je sledila metoda postopne ekstrakcije tekoče-tekoče, s katero sem povečala izkoristek izoliranih celokupnih lipidov, ki sem jih z ekstrakcijo na trdni fazi ločila na nepolarne lipide in polarne fosfolipide. Optimizacijo izolacije fosfolipidov na trdni fazi sem izvedla z vzporednim preskušanjem in uporabo tankoplastne kromatografije (TLC). Umiljenju fosfolipidne frakcije je sledila esterifikacija v metanolni raztopini borovega trifluorida. Sestavo metilnih estrov maščobnih kislin (FAME) fosfolipidov rdečih krvnih celic sem določala s plinsko kromatografijo (GC) s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID). V membranah rdečih krvnih celic sem določila tudi dva dimetil acetala (heksadekanal in oktadekanal dimetil acetal; 16:0 DMA in 18:0 DMA), ki sta merilo oksidacijske prizadetosti celičnih membranskih fosfolipidnih plazmalogenov, ki so pomembni lipidni antioksidanti. S kemometrijskimi in statističnimi metodami sem karakterizirala vzorce glede na sestavo in vsebnost maščobnih kislin in dimetil acetalov. Študija je potrdila, da obstajajo pri opisanih bolnikih razlike v sestavi maščobnih kislin, kar bi lahko uporabili za diagnostične presejalne teste, kjer bi maščobne kisline prevzele vlogo bioloških označevalcev bolezni.
Ključne besede: rdeče krvne celice, eritrociti, celične membrane, fosfolipidi, maščobne kisline, profili maščobnih kislin, plazmalogeni, plinska kromatografija, tankoplastna kromatografija, metoda glavnih osi, klasifikacija
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 2421; Prenosov: 264
.pdf Polno besedilo (3,00 MB)

66.
HYBRID PolyHIPE MATERIALS
Sebastijan Kovačič, 2011, doktorska disertacija

Opis: A new class of polyHIPE materials has been prepared using high internal phase emulsions (HIPEs) with monomers in both phases. Resulting materials, namely hybrid polyHIPE materials, are obtained consisting of hydrophobic matrix (consisted of styrene cross-linked with DVB or dicyclopentadiene) filled with hydrophilic polymer gel (polyacrylic acid or polyNIPAM) and exhibit morphology changes according to pH and temperature of the surrounding medium. Our focus with regards to the production of hybrid polyHIPE materials was the responsiveness of such materials used for flow control. This property is beneficial for controlling the flow of the solution through the monolithic polymers. Furthermore, polyHIPE materials have also been prepared by using ring opening metathesis polymerisation of monomers, such as dicyclopentadiene and norbornene. Obtained materials have Young’s moduli in the range of hundred times higher than standard polyHIPE materials with the same level of porosity which represents a very important improvement in the development of highly porous cellular polymeric materials.
Ključne besede: emulsions, high internal phase emulsions, polymers, polyHIPEs, hybrid, hybrid polyHIPE materials, ROMP, flow-through, styrene, DVB, acrylic acid, NIPAM
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 1824; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (3,71 MB)

67.
Nanostrukturirani materiali za imobilizacijo biokatalizatorja.
Franja Šulek, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi je nazorno predstavljen postopek sinteze magnetnih nanodelcev iz železovega oksida maghemita, γ-Fe2O3, za vezavo biokatalizatorja. Magnetni nanodelci, ki v zadnjih letih vse bolj pridobivajo na vrednosti kot potencialni encimski nosilci, so bili najprej sintetizirani z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II, Fe2+) in železovih (III, Fe3+) ionov v alkalnem mediju pri hitrem mešanju in visoki temperaturi. Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev je bila izvedena v dveh stopnjah. Primarna funkcionalna prevleka iz silicijevega dioksida (SiO2), ki delcem daje predvsem višjo stabilnost, je bila sintetizirana pri striktno kontroliranih reakcijskih pogojih iz natrijevega silikata ali Na2SiO3. Sekundarni funkcionalni sloj za doseganje višje funkcionalnosti in reaktivnosti površine nanodelcev je bil sintetiziran iz organskih molekul aminosilana ali 3-(2-aminoetilamino)-propil-dimetoksimetilsilana v kislem mediju. V nadaljnjem so bili tako površinsko spremenjeni magnetni nanodelci uporabljeni za imobilizacijo specifičnega biokatalizatorja holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6) iz Corynebacterium sp. Analiza magnetnih nanodelcev z imobilizirano ChOx je pokazala, da so imeli nanodelci značilno obliko kroglice ali sfere s povprečnim premerom 50,2 nm. Vezava holesterol oksidaze je bila uspešno potrjena tudi s FT-IR tehniko. Učinkovitost imobilizacije na magnetni nosilec je znašala 92 % pri uporabljeni koncentraciji encima 100 µg mL-1. Aktivnost imobilizirane ChOx na magnetne nanodelce, prevlečene s tanko plastjo silikatne prevleke premera 3 nm, je bila 57 % v primerjavi z aktivnostjo ChOx. Študija vpliva pH-vrednosti in temperature na aktivnost in stabilnost encimskega preparata je pokazala, da ima imobilizirana ChOx višjo toleranco na spremembo pH-vrednosti okolja in višjo termično stabilnost. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane ChOx pri ponovni uporabi dobra. V drugem delu doktorske disertacije je opisana priprava aktivnih encimskih skupkov iz encima peroksidaze (HRP, EC 1.11.1.7), pridobljenega iz navadnega hrena (lat.: Armoracia rusticana or Cochlearia armoracia), in postopek zamreženja le-teh z glutaraldehidom za pripravo končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. Postopek priprave CLEAs je bil razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na obarjanje topnega ali nativnega encima s pomočjo ustreznega obarjalnega reagenta, in na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. Končni videz CLEAs je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov, značilne sferične oblike in premera okrog 250 nm. Uspešno smo sintetizirali zamrežene encimske skupke iz hrenove peroksidaze pod različnimi testnimi pogoji. Končna aktivnost encimskih skupkov iz HRP je bila 83 %. Zamrežene encimske skupke smo sintetizirali v prisotnosti encima albumina iz kokošjih jajc in funkcionalnega aditiva, penta-etilen-heksanamina (PEHA). Encim albumin poveča stabilnost encimskih skupkov, medtem ko PEHA poveča število prostih amino skupin (-NH2) na zunanji površini encima HRP, kar poenostavi postopek zamreženja encimskih delcev z mrežnim povezovalcem.
Ključne besede: imobilizacija biokatalizatorja, encimski nosilci, nanostrukturirani materiali, magnetni nanodelci, površinska funkcionalizacija, zamreženi encimski skupki, stabilizacija biokatalizatorja, holesterol oksidaza, hrenova peroksidaza
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2632; Prenosov: 337
.pdf Polno besedilo (5,98 MB)

68.
Optimalna izbira hladiv za potrebe delovanja visoko temperaturnih toplotnih črpalk in hladilnih naprav
Bojan Kulčar, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija predstavlja način izbire optimalnega hladiva za potrebe delovanja visoko temperaturnih toplotnih črpalk v sistemih daljinskega ogrevanja stavb in priprave hladilne vode s hladilno napravo za namene hlajenja industrijskih procesov. Pri optimalni izbiri hladiva so upoštevane mednarodno priznane listine s področja varovanja okolja, termo-fizikalne lastnosti hladiv in obratovalni pogoji kompresorjev. Za potrebe ogrevanja so prikazane tri različne izvedbe visoko temperaturne toplotne črpalke in sicer; enostopenjska toplotna črpalka, dvostopenjska toplotna črpalka z razpenjalnikom in dvostopenjska toplotna črpalka s prenosnikom toplote. Pri vsaki izvedbi je določeno najugodnejše hladivo in izbor standardnega kompresorja. Podrobneje je prikazana izbira hladiva in velikost kompresorja za hladilno napravo za pripravo hladilne vode ter metoda preračuna zamenjave hladiva v obstoječi hladilni napravi za pripravo ledene vode. Predstavljen je tudi model določitve optimalnega razmerja mešanice dveh hladiv z namenom doseganja ugodnejših karakterističnih lastnosti toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Za najugodnejšo izbrano hladivo pri posamezni varianti izvedbe toplotne črpalke je izdelana ekonomska analiza upravičenosti investicije v odvisnosti od temperature uparjanja hladiva. Predstavljen je tudi ekonomski učinek zamenjave ozonu škodljivega hladiva v hladilni napravi za pripravo ledene vode.
Ključne besede: ogrevanje, visoko temperaturna toplotna črpalka, hladilna naprava, hladivo, kompresor, grelno število, ekonomika
Objavljeno: 01.04.2011; Ogledov: 2721; Prenosov: 447
.pdf Polno besedilo (3,93 MB)

69.
Preparation of enantiomers using high pressure technologies
Paul Thorey, 2010, doktorska disertacija

Opis: The study of two different methods of obtaining chiral alcohols is proposed herein. The requirement of the relatively new paradigm of green chemistry associated with clean technologies such as biocatalysis or non-conventional solvents, dense gases, was focused at. Indeed, the two methods of production of chiral alcohols were: - the conversion of acetophenone into (R)-1-phenylethanol in dense gases catalysed by Lactobacillus brevis alcohol dehydrogenase and its coenzyme, NADP/H; - the resolution of (±)-trans-1,2-cyclohexanediol by cocrystal formation with tartaric acid followed by supercritical extraction. In both cases high enantiopurities were achieved (ee>99%).
Ključne besede: High-pressure technologies, enantiomers, green chemistry, R-1-phenylethanol, Lactobacillus brevis, alcohol dehydrogenase, NADP, liquid propane, enzyme deactivation, resolution, trans-1, 2-cyclohexanediol, tartaric acid, cocrystal, supercritical carbon dioxide, extraction, X-ray diffraction, differential scanning calorimetry
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 1759; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (6,25 MB)

70.
The development of a new process for gentle drying, micronisation and formulation of a high viscous biopoymer
Christian Reibe, 2011, doktorska disertacija

Opis: Biopolymers are characterised by their biodegradable behaviour in certain environments. Especially the development of natural biopolymers from renewable resources is gathering increasing interest in the scientific as well as in the industrial sectors . Since Biopolymers may be tailored to specific requirements, the encapsulation of pharmaceutical compounds or flavours in biopolymers would open wide avenues for the production of controlled- release systems. Most common mechanical pulverisation processes are milling and grinding. With these processes it is not possible to produce specific morphologies like foams or hollow spheres, but always splintered edges. Encapsulation is carried out by common precipitation techniques. Gelatine, as a widely applied biopolymer, represents one example of those substances of large interest, but it is difficult to process. Especially gelatines with high molecular mass are difficult or almost impossible to be pulverized by spray drying techniques, due to their high viscosity. In the frame of this research work, an integrated high-pressure spraying, drying and pulverization process for high viscous gelatine was developed, based on a combination of the water removing effects "Evaporation" and "Gas-solubility". The resulting products were dry, free-flowing gelatine powders, still exhibiting high molecular masses. Due to the new, gentle method of processing, a completely new gelatine product with unique properties was obtained. Even the encapsulation of edible oil in high ratios was found to be possible with this new process. The characterisation was carried out by standard methods for gelatine on the one hand side, and standard procedures for characterising powders on the other hand side. The developed process was patented under the identifier "WO 002009135601 A1".
Ključne besede: High Pressure Process, Supercritical Fluids, High molecular mass Gelatine, Micronisation, CO-2 - spray drying, Encapsulation, Gelatine Powder
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 2194; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (24,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici