SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Modeliranje sevalnega toplotnega toka v sistemu Navier-Stokesovih enačb z metodo robnih elementov
Peter Crnjac, 2016, doktorska disertacija

Opis: V dinamiki tekočin se srečujemo z vsemi tremi fizikalno različnimi mehanizmi prenosa toplote: difuzijo, konvekcijo in s pojavom sevanja, ki je zapleten nelinearni proces prenosa toplote in dobi pomembno vlogo pri dovolj visokih temperaturah. V delu analiziramo vpliv toplotnega sevanja na skupni prenos toplote v newtonski tekočini, ki absorbira, emitira in izotropno sipa. V sevalno semitransparentnih snoveh, npr. v neizotermnih sistemih z visokimi temperaturami, je potrebno obravnavati tekočino kot stisljivo, kjer razlike v gostoti pomembno vplivajo na oblikovanje hitrostnega in temperaturnega polja. Vpliv sevanja na skupni prenos toplote izrazimo v energijski enačbi, kjer v gostoti nekonvektivnega toplotnega toka upoštevamo poleg difuzijskega še sevalni tok. To storimo tako, da izraz za divergenco vektorja gostote sevalnega toplotnega toka vključimo v energijsko enačbo kot izvorni sevalni člen. Enačba, s katero rešujemo sevalno temperaturno polje, je integrodiferencialna in predstavlja še vedno zelo resen problem v računalniški dinamiki tekočin. Delež toplotnega sevanja računamo z dvema sevalnima modeloma, ki ju stroka priporoča za optično goste snovi: z difuzijsko in sferično harmonično aproksimacijo. V difuzijski aproksimaciji analiziramo vpliv toplotnega sevanja z Rosselandovim modelom, kjer podamo gostoto toplotnega toka v gradientni obliki s temperaturno odvisnim koeficientom sevalne prevodnosti. Koeficient sevalne toplotne prevodnosti upoštevamo v energijski enačbi kot nelinearni izvorni člen. Ker v bližini stene sipanje ni izotropno, analiziramo interakcijo sevanja z difuzno steno. Natančnost difuzijske aproksimacije izboljšamo tako, da robni pogoj na steni modificiramo z vpeljavo Robinovega sevalnega robnega pogoja. V sferični harmonični aproksimaciji analiziramo vpliv toplotnega sevanja na konvektivni prenos toplote z zahtevnejšim P_1 sevalnim modelom. V modelu izrazimo gostoto vpadnega energijskega toka na danem mestu v sevalnem polju z nelinearno nehomogeno eliptično Helmholtzovo enačbo, ki jo kot vodilno enačbo P_1 aproksimacije dodamo ohranitvenim enačbam za maso, gibalno količino in energijo. Z Marshakovim robnim pogojem rešujemo enačbo iterativno kot vezani sistem z energijsko enačbo. Reševanje Navier-Stokesovih enačb povežemo z izbiro hitrostno-vrtinčne formulacije in z numerično ločitvijo kinematike in kinetike toka od tlačnega polja. Z robno-območno integralsko metodo transformiramo parcialne diferencialne enačbe v integralske. Za utežno funkcijo izberemo Greenovo osnovno rešitev; tako z robno diskretizacijo v celoti zajamemo linearni del rešitve, medtem ko z delitvijo območja na celice upoštevamo nelinearne prispevke prenosnega pojava. Dobljeni sistem algebrajskih enačb zapišemo v matrični obliki z vektorjem vrednosti funkcije polja in normalnega odvoda na robu ter z vektorjem znanih vrednosti. Na koncu podamo rezultate testiranj pri modeliranju sevalnega toplotnega toka v sistemu Navier-Stokesovih enačb in učinkovitost robno-območne integralske metode ter pripadajoče numerične sheme. V vseh numeričnih primerih analiziramo problem skupnega prenosa toplote v zaprti kvadratni kotanji napolnjeni z zrakom, ki ga obravnavamo kot idealni plin. Hitrostno in temperaturno polje ter skupni prenos toplote izračunamo za Rayleighova števila v laminarnem režimu, rešitve pa primerjamo z objavljenimi standardnimi rezultati.
Ključne besede: računalniška dinamika tekočin, hitrostno-vrtinčna formulacija, naravna konvekcija, sevanje, prenosna sevalna enačba, robno-območna integralska metoda
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 631; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (10,61 MB)

12.
KRATKOROČNO NAPOVEDOVANJE ZGOSTITEV PROMETNEGA TOKA S POMOČJO ANALIZE ČASOVNIH VRST NELINEARNIH DINAMIČNIH SISTEMOV
Anamarija Ljubič Mrgole, 2015, doktorska disertacija

Opis: Prometni tok je gibanje motornih vozil na cestni mreži in je kot tak spremenljiv, dinamičen in kompleksen sistem, ki je nelinearen in nepredvidljiv. Pojav zgostitve prometnega toka v cestnem prometu ocenjujemo, ko se prometna obremenitev na določenem odseku prometnice in v določenem časovnem obdobju približa ali prekorači kapaciteto cestne infrastrukture, zato je pod določenimi pogoji mogoče opaziti, v zgostitvi prometnega toka, kaotične parametre. Pregled literature o prometnem toku in povezavi z kaosom nakazuje, da ima tema veliko teoretično in praktično vrednost. Raziskane metode za identifikacijo kaosa v prometnem toku so pokazale omejitve do sedaj uporabljanih metod, hkrati pa nakazale usmeritve za možnost izboljšave identifikacije kaotičnih parametrov v prometnem toku. Predlagana nova metoda kratkoročnega napovedovanja zgostitev v prometnem toku uporablja frekvenčno Wigner-Villerjevo porazdelitev, ki omogoča prikaz kaotičnega atraktorja brez uporabe rekonstrukcije faznega prostora, s tem je mogoče skrajšati čas izračuna napovedi zgostitve prometnega toka in zmanjšati število uporabljenih časovnih vrst. Rezultati eksperimentalnega dela naloge prikazujejo verodostojnost modela identifikacije kaosa in napovedovanja zgostitev v prometnem toku, s primerjavo dobljenih rezultatov kaotične nevronske mreže in usmerjene nevronske mreže, se pokaže da z izpuščenim korakom rekonstrukcije faznega prostora dobimo natančnejšo kratkoročno napoved. Na osnovi dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da je nov model kratkoročnega napovedovanja zgostitev prometnega toka zanesljiv, natančen, verodostojen in veljaven.
Ključne besede: nelinearni dinamični sistem, Wigner-Ville distribucija, prometni tok, napovedovanje prometa, zgostitev prometnega toka, analiza časovni vrst, identifikacija kaotičnega parametra, nevronske mreže.
Objavljeno: 10.08.2015; Ogledov: 718; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

13.
VPLIV ZASTEKLITVE NA HORIZONTALNO NOSILNOST IN TOGOST LESENIH OKVIRNIH STENSKIH ELEMENTOV
Boštjan Ber, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pomembnost vgrajevanja povečanega deleža steklenih površin v lesene konstrukcije je zaradi izboljšave fizikalnih lastnosti tega transparentnega materiala v zadnjem času močno narasla. S pravilno integracijo obeh materialov, lesa in stekla, lahko namreč dosegamo številne pozitivne učinke, vezane na bivalno ugodje in energijsko učinkovitost stavb. S konstrukcijskega vidika pa povečan delež zasteklitve prinaša problem ohranjanja stabilnosti konstrukcije, saj ostaja le malo strižnih sten, ki prispevajo k horizontalni nosilnosti. Slednje predstavlja enega od poglavitnih razlogov za izvedbo predstavljenih raziskav. Predstavljene so eksperimentalne preiskave in numerična analiza horizontalne nosilnosti in togosti lesenih okvirnih stenskih elementov s steklenimi obložnimi ploščami. Leseni okvir, na katerega je pritrjena steklena obloga s pomočjo adhezivov, predstavlja sovprežni stenski element, ki s svojo nosilnostjo prispeva k stabilnosti celotne lesene konstrukcije. Uporabljeni so bili različni tipi adhezivov s specifičnimi lastnostmi in posledično vplivi na samo obnašanje stenskega elementa. Razvili smo različne koncepte leseno-steklenih stenskih elementov, ki se razlikujejo glede na tip in postavitev stekla ter način spajanja. Predstavljena je tudi eksperimentalna analiza potresne odpornosti eno- in dvoetažnih lesenih montažnih objektov, ki so sestavljeni iz leseno-steklenih stenskih elementov. Na primeru izračuna potresne odpornosti leseno-steklenega montažnega objekta je dokazan prispevek nosilnosti in togosti leseno-steklenih stenskih elementov.
Ključne besede: lesene konstrukcije, leseni okvirni stenski elementi, leseno-stekleni stenski elementi, steklo, adheziv, lepljeni spoj, eksperiment, numerična analiza
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 883; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (41,38 MB)

14.
MODEL OPTIMALNEGA TRANSPORTA KONTEJNERJEV (TEU) MED VZHODNIMI DRŽAVAMI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE IN DRŽAVAMI ZAHODNE EVROPE
Hugo Maučec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Kontejnerji omogočajo unitizacijo tovora, kar pomeni hitrejše natovarjanje in raztovarjanje vozil, možnost izgube tovora je manjša, zmanjšuje se možnost za krajo pošiljk, olajšuje se skladiščenje pošiljk ter zmanjšujejo se stroški embaliranja. Transport kontejnerjev je najhitreje rastoči sektor v pomorski industriji zadnji dve desetletji. Rast transporta kontejnerjev spodbujajo gospodarska rast, proces globalizacije, liberalizacija transporta in outsourcing. Rast transporta kontejnerjev so vzpodbudile tudi spremembe v načrtovanju strategij prevoznikov in razvoj pomorskih luk. Takšen razvoj sproža regionalne razlike v aktivnostih, povezanih z uvozom in izvozom ter povzroča neuravnovešenost v usmerjanju kontejnerskih tokov. Pomorske kontejnerske linije so tako izpostavljene številnim izzivom v visoko tekmovalnem okolju, čigar posledica je povečanje povpraševanja uporabnikov po visoki kakovosti transportnih storitev ob najnižjih skupnih stroških. Glavni cilj te doktorske disertacije je optimirati prekomorske transportne poti in tako skrajšati čas ter ceno transporta kontejnerjev med vzhodnimi državami ZDA in državami zahodne Evrope kot del logističnega sistema v transnacionalnem kontekstu ter definirati in izračunati stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope. V raziskavi smo modelirali šest optimizacijskih modelov transporta. Prvi optimizacijski model (Z1) transporta kontejnerjev po morju iz pomorskih kontejnerskih terminalov vzhodnih držav ZDA (PKT/A) v države zahodne Evrope (PKT/E) je bil modeliran za optimiranje z metodo celoštevilčnega linearnega programiranja v programskem orodju Lingo 14, pri kateri je bil kriterij optimiranja cena transporta kontejnerjev. Drugi optimizacijski model (Z2) je bil modeliran za optimiranje z metodo celoštevilčnega linearnega programiranja v programskem orodju Lingo 14 in z upoštevano stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v državah zahodne Evrope Sr, kjer je bil tudi kriterij optimiranja cena transporta kontejnerjev. Ker se v kontejnerjih pogosto transportira tudi hitro pokvarljivo blago, se prioriteta daje kriteriju optimiranja časa transporta pred kriterijem cene transporta. V teh primerih namenska funkcija ostaja linearna. Tretji optimizacijski model (Z3T) je bil modeliran za celoštevilsko linearno programiranje časa transporta. Četrti optimizacijski model (Z3C) je bil za tem modeliran za optimizacijo cene transporta, pri čemer se upoštevajo rezultati predhodne optimizacije po času (Z3T). Peti optimizacijski model (Z4T) je bil modeliran za celoštevilsko linearno programiranje časa transporta. Šesti optimizacijski model (Z4C) je bil za tem modeliran za optimizacijo cene transporta z upoštevano stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v državah zahodne Evrope Sr, pri čemer se upoštevajo rezultati predhodne optimizacije po času transporta kontejnerjev (Z4T). Z razvojem in uporabo optimizacijskih modelov celoštevilčnega linearnega programiranja je možno znatno zmanajšati ceno in čas transporta kontejnerjev med pomorskimi kontejnerskimi terminali v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope, pri čemer smo pri snovanju modela upoštevali naslednje elemente: 1) prometna infrastruktura in prometna suprastruktura, 2) vpliv inteligentnega informacijskega sistema, 3) bruto domači proizvod, 4) prometna ekologija, 5) prometni tokovi, 6) inovacije, 7) varnost in varovanje ter 8) prometna energija, katerih uvedba v praktičnem smislu predstavlja zmanjšanje cene in časa transporta kontejnerjev med kontejnerskimi terminali vzhodnih držav ZDA in držav zahodne Evrope. Iz raziskave se dajo razbrati različne smeri. Prvič, s konkretnimi ocenitvami in kalkulacijami je dokazana hipoteza 1, da se z optimizacijo blagovnih kontejnerskih tokov med pomorskimi kontejnerskimi terminali v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope celotna cena transporta kontejnerjev zmanjša in sicer za 3 %. Pri optimalni rešitvi, kjer je vključena stopnja r
Ključne besede: Kontejnerski transport, pomorski kontejnerski terminali, optimiranje transporta kontejnerjev, celoštevilsko linearno programiranje.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1092; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (6,33 MB)

15.
MODELI MEHKE LOGIKE IN NEVRONSKE MREŽE ZA ANALIZO GEOTEHNIČNIH KONSTRUKCIJ
Primož Jelušič, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo razvili nove modele za analizo voziščne konstrukcije, podporne konstrukcije in podzemne konstrukcije. Modele smo izdelali z adaptivnimi nevronskimi mrežami in mehkim identifikacijskim sistemom (adaptive network based fuzzy inference system, ANFIS). ANFIS metoda v splošnem omogoča izdelavo geotehničnih modelov, ki imajo večjo sposobnost napovedi kot konvencionalne analitične metode. ANFIS modele smo izdelali na podlagi geomehanskih računskih modelov in optimizacijskih modelov. Optimizacijske modele smo izdelali z nelinearnim programiranjem (nonlinear programming, NLP). Natančnost napovedi modelov je odvisna od nelinearnosti obravnavanega problema. Ugotovili smo, da je v ANFIS modelih bistvenega pomena razvrstitev nevronov. Za ta namen smo razvili ANFIS modele z različno topologijo nevronov in uporabili tisto, ki je imela najmanjšo odstopanje glede na množico testnih podatkov. V doktorski disertaciji razviti ANFIS modeli voziščne konstrukcije omogočajo napovedovanje horizontalne specifične deformacije na dnu asfaltne plasti in vertikalne specifične deformacije na podlagi. Razviti modeli za podporno konstrukcijo s pasivnimi sidri omogočajo napovedovanje faktorja varnosti in optimalnega naklona pasivnih sider. Dobljeni ANFIS modeli za podzemne konstrukcije omogočajo napovedovanje optimalnih izdelavnih stroškov podzemnega skladišča plina in optimalne zasnove kaverne.
Ključne besede: ANFIS, NLP, voziščna konstrukcija, podporna konstrukcija s pasivnimi sidri, podzemno skladišče plina
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1248; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

16.
Eksperimentalna in numerična analiza lesenih okvirnih stenskih elementov z odprtinami
Erika Kozem Šilih, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava panelne stene, izdelane iz lesenega okvirja in enoslojnih mavčno-vlaknenih obložnih plošč, ki vsebujejo odprtino za okno ali vrata. Disertacija je usmerjena v nadaljevanje raziskovalnega dela, izvedenega v zadnjih letih na področju analize nosilnosti za prevzem vodoravnih obtežb montažnih stenskih elementov brez odprtin. Obravnavani stenski elementi predstavljajo sovprežne konstrukcije, sestavljene iz lesenega okvirja in obložnih plošč, ki so na okvir pritrjene z mehanskimi veznimi sredstvi - sponkami. Osnovni namen disertacije je določiti vpliv dimenzij odprtine na nosilnost in togost stenskega elementa. V okviru razsikave smo izvajali eksperimentalne teste nosilnosti in numerične analize s pomočjo računalniških izračunov po metodi končnih elementov. Numerično analizo smo izvajali z dvema komercialnima programskima paketoma za analizo konstrukcij: TNO Diana in SAP 2000. Primerjava rezultatov numeričnih analiz z rezultati eksperimentalnih preiskav je pokazala dobro ujemanje. Glede na rezultate zaključujemo, da imajo stenski paneli z odprtinami lahko pomemben vpliv na togost in nosilnost montažnih stenskih sistemov, ki ga ni primerno zanemariti. Lastne eksperimentalne in numerične rezultate smo primerjali z rezultati treh metod iz literature, in sicer z Metodo B povzeto po Evrokodu 5, z metodo, uporabljeno za stenske elemente z lesnimi obložnimi ploščami in z metodo, uporabljeno za križno lepljene masivne KLH stene. V splošnem nobena izmed primerjalnih metod ni uporabna za obravnavane stenske panele z mavčno-vlaknenimi obložnimi ploščami, kar nakazuje pomanjkanje podatkov za projektiranje tovrstnih konstrukcij v inženirski praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, mehanika, lesene konstrukcije, leseni okvirni stenski elementi, odprtine, mavčno vlaknaste plošče, vezna sredstva, eksperiment, modeliranje, metoda končnih elementov, togost, nosilnost
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 2260; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (8,98 MB)

17.
Utrjanje betona z zakasnelo tvorbo etringita
Samo Lubej, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zakasnela tvorba etringita (Delayed Ettringite Formation - DEF) je kemična reakcija z dokazano škodljivim vplivom na hidratizirani beton. Kristali ki pri tej kemični reakciji nastanejo lahko povzročijo nastanek razpok. Pozitivne spremembe prostornine, ki je posledica nastalih produktov prav tako poveča pritiske na stene razpok in poroznih mestih. Zaradi rasti kristalov etringita ima lahko mlad hidratizirani beton višje trdnosti, kar pa navadno pomeni spremljajoč pojav nastanek razpok in razpad betona. V disertaciji smo raziskali možnosti kako izkoristiti pozitivne volumensko spremembo, ki je posledica DEF za izboljšanje trdnostnih lastnosti drobno zrnatega betona.. Ugotovili smo, da z dodajanjem aeranta in zelo kratkim časom vibriranja betona dosežemo takšno strukturo betona, kjer zračni mehurčki v hidratiziranem betonu predstavljajo nukleacijska mesta. Zakasnela tvorba etringita je z razpršenimi zračnimi mehurčki, ki so nastali od aeranta kontrolirana. Rast kristalov etringita ne povzroči hitrega povečanja trdnosti in razapada betona temveč v fazi stabilizacije strukture doprinese 6% povečanje tlačne trdnosti ob minimalnem znižanju gostote hidratiziranega drobno zrnatega betona.
Ključne besede: Zakasnela tvorba etringita (DEF), kontrolirana DEF, kristali etringita, aerirani beton, utrjanje
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 2006; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (26,01 MB)

18.
NOVI MEHANIZEM VPETJA VLAKEN V KOMPOZITNIH MATERIALIH
Andrej Ivanič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavan vpliv dodatkov betonu – mikrosilike, superplastifikatorja in aeranta – na povečanje trdnosti vpetja med cementno malto in pletenico kontinuiranih ogljikovih vlaken. Za preiskavo lastnosti vpetja med pletenico ogljikovih vlaken in različnimi cementnimi maltami so bili uporabljeni rezultati izvlečnih preizkusov, ki smo jih primerjali z rezultati analize mikrostrukture mejnih površin. Eksperimentalni rezultati so potrdili, da je uporaba vseh uporabljenih dodatkov betonu izboljšala kvaliteto vpetja. Najbolj je kvaliteto vpetja med pletenico ogljikovih vlaken in eksperimentalno cementno malto povečala uporaba aeranta. Na podlagi analize rezultatov je bilo ugotovljeno, da lahko zračni mehurčki, ki so posledica delovanja aeranta in so locirani v neposredni bližini zunanjih filamentov pletenice, predstavljajo mehansko oviro, zaradi katere se pri izvleku vlaken občutno poveča trenje na mejni površini. Posledično se povečajo trdnost, togost in žilavost vpetja pletenice ogljikovih vlaken v aerirani malti. V nadaljevanju je v disertaciji prikazana tudi aplikacija novega načina vpetja pletenice ogljikovih vlaken v betonski konstrukciji v primerjavi s klasično rebrasto jekleno armaturo. Po izvedenih upogibnih preizkusih se je izkazalo, da ima vlaknasta armatura številne prednosti pred konvencionalnimi armaturnimi materiali: bistveno stanjšanje prereza (celo do pet krat), majhno maso, možnost poljubnega oblikovanja konstrukcijskih elementov zaradi fleksibilnosti vlaken ter povečano duktilnost in žilavost kompozita.
Ključne besede: ogljikova vlakna, cementna matica, trdnost vpetja, mejna površina, kompoziti, aerant, SEM
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2300; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (14,46 MB)

19.
MONTE CARLO MODEL FOR NEUTRON PRODUCTION BY THE INTERACTIONS OF LOW ENERGY DEUTERONS IN SOLID TARGETS
Alberto Milocco, 2012, doktorska disertacija

Opis: The construction of the nuclear fusion plant 'ITER' has started in 2009 at Cadarache, France. The ITER machine represents a milestone in the civil use of the nuclear fusion energy. The physics of ITER is based on the fusion reaction between deuteron and triton nuclei (d-t). The deuteron-deuteron reaction (d-d) is also interesting and is foreseen for the next generation of fusion reactors. The experimental activities carried out in the context of the ITER neutronics involve intense fields of neutrons produced with a linear accelerator for deuterons, a target containing tritium or deuterium and auxiliary structures, such as the detector system, cooling system, room walls, etc. Experimental data have been obtained from the FNG (Frascati Neutron Generator, Italy), FNS (Fast Neutron Source, Japan), OKTAVIAN (Osaka University, Japan) and IRMM (Institute for Reference Materials and Measurements, EU). An independent method was developed at FNG for the simulation of the d-t neutron spectra at different angles. The FNG source routine models the Monte Carlo deuteron transport in solid tritiated targets as done in the well known SRIM code. The neutrons are generated according to the tabulated probability of the d-t reactions as for the DROSG2000 code. The FNG source routine is implemented into the MCNP distributions. The user is asked to define into the MCNP input file the deuteron energy (up to 10 MeV), the beam width and the target dimensions and composition. This source routine has been chosen as starter for the present thesis. Improvements and extensions were introduced. - The methodology, originally developed for the d-t neutron source, has been extended to d-d neutron sources. - Assuming the the SRIM code constitutes the reference calculation for the deuteron transport in matter, its implementation in the source routine has been cross-checked by extracting from the latter the same quantities as provided by the original code. II - In the present version of the source routines, the cross sections are internally generated from built in table based on modern evaluated nuclear data files instead of tables obtained from the DROSG200 code. - Since the model may be used up to 10 MeV deuteron energy, the relativistic kinematics has been implemented to avoid unnecessary approximations. - Simulations of the bare neutron source spectra and angular yields measurements have been carried out to validate the model. - New editions of the d-t and d-d source routine have been released for the latest versions of the MCNP codes and tested on LINUX and WINDOWS machines. The validation activities with the FNG and IRMM experimental data suggested a possible application of the source routine for the characterisation of neutron spectrometers in the MeV energy region. The source routine has been adopted to simulate integral benchmark experiments at FNG, FNS and OKTAVIAN. Brand new MCNP benchmark models have been developed for inclusion of all the available experimental information. It is shown that the d-t source routine is an accurate tool for the generation of the source eutrons. It also demonstrates to be useful for the evaluation of the neutron source term and associated uncertainties. The accuracy of the analyses is pursued to the point that the quality of the nuclear data employed in the simulation can be assessed. To this extent, the case of a new evaluation of the neutron interaction nuclear data for Manganese-55 is tested. A set of integral benchmark experiments has been used in the validation phase of the nuclear data. The computational models rely on the source routine, the object of the thesis. In conclusion, the source routine claims the inclusion of the major features responsible for the experimental resolution associated with the source term. The doctoral thesis explores its usage in the context of the experimental activities for ITER. The future exploitation of the source routine for the simulation of worldwide experiments might become an occasion to compare it with the source models available in the other laboratories
Ključne besede: deuteron-triton reactions, low-energy deuterons, neutron source model, Monte Carlo method, solid tritium target, solid deuterium target, fusion neutronics, benchmark experiments, diamond detectors.
Objavljeno: 07.03.2012; Ogledov: 2733; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (8,50 MB)

20.
Optimizacija informacijskih tokov v gradbenih projektih kot osnova za učinkovito strategijo uvajanja informacijskih tehnologij
Nenad Čuš Babič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zaradi nenehnih pritiskov po skrajševanju rokov in zniževanju cen gradbenih storitev se podjetja na področju gradbeništva stalno soočajo s potrebo po večanju produktivnosti in ena izmed možnih rešitev je industrializacija gradbene proizvodnje. Industrializacija gradbenih procesov zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in v tej točki se gradbena industrija sooča s številnimi problemi. Večina manjših in srednje velikih podjetij, ki v stroki prevladujejo, uporablja IT na zelo nizki stopnji. Še posebej so težave povezane z vzpostavitvijo in upravljanjem ustreznih informacijskih tokov, vzpostavljanjem interoperabilnosti med udeleženci in s tem povezanimi informacijskimi sistemi. V gradbeništvu se za potrebe izmenjave informacij o gradbenem objektu uveljavi koncept informacijskega modela zgradbe (Building Information Model – BIM). BIM gradbeni objekt opisuje celovito in nedvoumno ter v več dimenzijah. Je objektno zasnovan načrt zgradbe, ki vsebuje informacije o posameznih elementih – delih zgradbe – vključno z njihovimi atributi ter povezavami. Z uporabo BIM dosežemo enoten dostop do informacij za potrebe različnih panog, ki v gradbenem projektu sodelujejo. Vendar pa vpeljava koncepta modelno zasnovane gradnje v prakso kljub velikim naporom raziskovalcev in industrije še vedno ne poteka dovolj učinkovito. V pričujoči raziskavi smo opravili analizo obstoječe prakse upravljanja z informacijami o objektih ter analizo pristopov k prehodu iz tradicionalne v modelno zasnovano gradnjo. Kot orodje analize smo uporabili ogrodje, ki ga je v sklopu institucionalne teorije definiral Scott [Scott 2004] in v katerem so opredeljeni tipi nosilcev institucij. V analizi smo 2D načrtovanje obravnavali kot institucionalizirano obliko delovanja in preučevali njegovo togo vpetost v procese in metode, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Želeli smo predvsem osvetliti razloge za stabilnost 2D pristopa v gradbeni in arhitekturni praksi. V drugem delu analize smo izsledke dveh izbranih velikih evropskih projektov umestili v splošno ogrodje procesa institucionalizacije povzetem po Tolbert & Zuckerjevem modelu [Scott 2007]. Namen tega dela analize je preučevanje sodobnih pristopov k prehodu v modelno gradnjo in postavljanje temeljev za boljše strateško odločanje pri nadaljnjem razvoju modelno zasnovane gradnje. Ključno vlogo za transformacijo gradbene industrije imajo mehanizmi, ki oblikujejo motivacijo za uvedbo sprememb, zato smo temu posvetili posebno pozornost in pokazali pomen ekonomskih učinkov v primerjavi s tehnično odličnostjo uvedenih rešitev. Osredotočili smo se še na v sedanji praksi manjkajoče vloge in druge organizacijske vidike. V zadnjem delu smo na študiju primera pokazali kako lahko spoznanja izvedene analize uporabimo pri inovacijskih procesih v gradbeni industriji. Razvili smo prototip celovite organizacijsko-informacijske rešitev za vpeljavo modelno zasnovanega spremljanja gradnje in upravljanje z materialnimi tokovi. Na osnovi analize vlog udeležencev in ustaljenih delovnih procesov smo pripravili model informacijskih preslikav, ki zagotavlja večjo transparentnost materialnega toka. Omenjena preslikava obravnava posplošitve posameznih gradbenih elementov na nivo tipa/vrste elementa, pri čemer je potrebno ločiti identiteto posameznega načrtovanega gradbenega elementa od identitete fizično izdelanega gradbenega elementa. Navedeno področje smo izbrali, ker med seboj povezuje prej slabo povezana segmenta masovne proizvodnje in inženirskega načrtovanja in ima zato velik potencial za uspešno vpeljavo novih pristopov. Po drugi strani je upravljanje materialnega toka eden izmed bistvenih virov neučinkovitosti gradbene proizvodnje, ki ga z uporabo obstoječih pristopov temelječih na 2D načrtih ni mogoče učinkovito izpeljati. Pri oblikovanju opisane rešitve smo se držali načela, da morajo demonstracijski projekti pokazati predvsem ekonomske učinke in ne prevladujoče tehničnih, saj je vodilni mehanizem sprememb v gradbeni industriji večanje pridobitev.
Ključne besede: : informacijsko modeliranje zgradb, interoperabilnost, informacijski tok, gradbena proizvodnja, načrtovanje zgradb, industrializacija gradnje, spremljanje materialnega toka, vodenje projektov, institucionalna teorija, institucionalizacija, nosilci institucij, mehanizmi institucionalizacije
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 3038; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici