SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 157
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
OCENJEVANJE KOTA PRIHODA SIGNALA Z UPORABO NEUSMERJENIH ANTEN IN MERJENJA MOČI SIGNALA
Marko Malajner, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo s problemom ugotavljanja pozicije senzorjev, ki so povezani v brezžična senzorska omrežja (BSO). Pri izbiri koncepta ugotavljanja pozicije smo upoštevali glavni cenilki teh omrežij in v njih povezanih senzorjev, to je (i) minimizacija potrošnje energije in (ii) minimizacija cene senzorja. Tema cenilkama najbolje zadostimo, če uporabljamo vire, ki so na voljo v topologiji brezžičnega senzorskega omrežja in v delovanju radijskega dela senzorjev. Na tej osnovi deluje mnogo metod določanja pozicije senzorjev. Izmed njih smo se v tezi omejili na metodo, ki temelji na merjenju kota prihoda RF signala (AoA). Kot merimo s posebnimi, vrtečimi se vozlišči v omrežju, v katerih kot ocenimo s pomočjo merjenja moči sprejetega RF signala iz ostalih senzorjev omrežja v njegovi okolici. Sprejeto moč signala (RSSI) merijo vsi radijski moduli senzorjev, ki komunicirajo skladno s standardom IEEE 802.15.4. Možnost merjenja AoA smo omejili na referenčne enote (svetilnike), ki poznajo svojo pozicijo in so tudi iz vidika strojne opreme kompleksnejše. V BSO imajo lahko referenčne enote tudi nalogo usmerjati promet in zbiranje podatkov iz ostalih senzorskih enot. Ostale “iskane” enote so navadne enote brez posebnosti. Za eksperimentalno potrditev raziskav, na katerih temelji ta disertacija smo razvili novo strojno in programsko opremo za ocenjevanje AoA. Programska oprema temelji na algoritmih, ki jih v disertaciji predlagamo kot originalni prispevek disertacije. Algoritmi izkoriščajo posebnosti dipolnih anten: (i) sevalna karakteristika magnetnega polja (H) je izotropna, (ii) sevalna karakteristika električnega polja (E) pa je anizotropna v zelo ozkem področju. Ta usih sprejetega RF signala iz senzorja, katerega pozicijo iščemo, smo izkoristili za ugotavljanje smeri, v kateri se ta nahaja. Ta, rečemo lahko v primerjavi z ostalimi AoA tehnikami, ki temeljijo na iskanju maksimuma usmerjenega polja, nekonvencionalna metoda, omogoča natančnejšo izmero kota, uporablja standardne (mikrostrip) dipolne antene tako v svetilnikih kot ostalih senzorjih ter uporablja preprostejšo dodatno strojno opremo in preprostejše algoritme. Ker se uporablja dipolna antena, je lahko svetilnik tudi usmerjevalnik podatkov v omrežju. V eksperimentih smo se omejili na optično vidno linijo (LOS) med svetilnikom in senzorji. Vsaka ovira, ki zastira vidno linijo povzroči neželene odmeve radijskega signala in s tem oteženo oceno AoA. Omejili smo se tudi na stacionarna senzorska omrežja. Vozlišča ne spreminjajo lege med ocenjevanjem AoA. Za eksperimentalno potrditev teze smo razvili in izdelali tri merilne sisteme: (i) sistem s svetilnikom s štirimi dipolnimi (mikrostrip) antenami nameščenimi na rotirajoči plošči (ii) sistem s svetilnikom z eno rotirajočo dipolno (mikrostrip) anteno in (iii) sistem s svetilnikom z dvanajstimi (mikrostrip) dipolnimi antenami razporejenimi na obodu mirujoče okrogle plošče. Za vsak sistem smo s programsko opremo prilagodili algoritem ugotavljanja smeri posebnostim strojne opreme. Vsi sistemi so potrdili našo tezo. Dobljeni eksperimentalni rezultati se seveda medsebojno razlikujejo v točnosti ocene AoA.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, RSSI, kot prihoda RF signala, neusmerjena antena
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1101; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (26,14 MB)

82.
PRIJEMALO ZA OBJEKTE V MIKRO IN NANOMETRSKEM PODROČJU
David Lukman, 2013, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije je bilo potrebno razviti prijemalo, ki bo sposobno manipulirati z delci v mikro- oz. celo nanometrskem področju. Kot raziskovanja vreden princip se je izkazalo ledno prijemalo. Pri dosedanjih lednih prijemalih se je kot medij za tvorjenje ledu uporabljala tekoča voda, kar onemogoča uporabo zelo ostrih konic (s krivinskim radijem nekaj 100 nm) in manipulacijo objektov velikosti pod nekaj 100 μm. Prijemalo, razvito v okviru tega doktorskega dela, za gradnik ledu uporablja vodno paro v vakuumskem okolju pod njeno trojno točko, s čimer se znebimo tekoče faze. Izkazalo se je, da prijemalo deluje kot konica s spremenljivo kontaktno površino, s čimer se spreminja velikost sile med objektom in konico, kar omogoča prijemanje in spuščanje. Prijemalo omogoča manipulacijo objektov, z velikostmi nad 840 nm z zgrajenim sistemom. Ta vrednost pa ne predstavlja meje pri manipulaciji nanometrskih objektov.
Ključne besede: mikro manipulacija, mikro prijemalo, ledno prijemalo, mikro sestavljanje, nano prijemalo.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1098; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

83.
NAČRTOVANJE NAVITIJ TRANSFORMATORJEV ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Jelena Popović Cukovic, 2013, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava različne možnosti določitev joulskih izgub v navitjih transformatorjev za uporovno točkasto varjenje. Pri podanih vzbujalnih frekvencah se tokovna gostota v navitjih varilnega transformatorja zaradi posledic sosedstvenega pojava med posameznimi tuljavami navitji porazdeli neenakomerno. Neenakomerna porazdelitev tokovne gostote v tuljavah zaradi upoštevanega sosedstvenega pojava ima za posledico večje joulske izgube, kot bi jih izračunali pri enakomerni tokovni obremenitvi brez upoštevanja sosedstvenega pojava. Jasno se pokaže, da izrazitost sosedstvenega pojava s frekvenco narašča. Zato je določitev porazdelitve tokovne gostote v tuljavah primarnega in sekundarnega navitja ključnega pomena pri nadaljnem izračunu joulskih izgub. Za določitev porazdelitve tokovne gostote je razvita razširjena analitična metoda postopnega približevanja, ki ne upošteva prisotnosti železnega jedra transformatorja. S pomočjo razvite razširjene metode postopnega približevanja so zajeti medsebojni vplivi med vsemi tuljavami primarnega in sekundarnega navitja. Za izračun joulskih izgub je uporabljen splošen zapis, ki upošteva porazdelitev tokovne gostote in specifično prevodnost materiala. Primerjava dveh metod za analitično računanje joulskih izgub v navitjih transformatorja in sicer razširjene metode postopnega približevanja in Dowellove metode je pokazala bistvene prednosti prve. Prednost razvite analitične metode postopnega približevanja pred obstoječo Dowellovo metodo je potrjena z izračuni joulskih izgub v navitjih na numeričnem modelu transformatorja s pomočjo končnih elementov in z laboratorijskimi meritvami. Za predstavljeno metodo postopnega približevanja je značilna ustrezna točnost izračunanih joulskih izgub in bistveno večja hitrost računanja, kot pri metodi končnih elementov, zato je zelo primerna za izvajanje optimizacij. Prav zato je opisani analitični izračun joulskih izgub v navitjih zasnovan na parametrično podanem modelu navitji transformatorja in omogoča hitre izračune izgub za poljubne mere navitij in poljubno vzbujalno frekvenco.
Ključne besede: uporovno točkasto varjenje, varilni transformator, navitja varilnega transformatorja, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda postopnega približevanja, metoda končnih elementov, joulske izgube v navitjih
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1356; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

84.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1315; Prenosov: 67
URL Celotno besedilo (10,26 MB)

85.
VREDNOTENJE METOD STROJNEGA UČENJA Z METODAMI OBDELAVE NARAVNEGA JEZIKA
Sandi Pohorec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Vrednotenje metod strojnega učenja se tradicionalno izvaja z oceno delovanja na ročno označeni testni množici. Ta približek uporabljamo preprosto zato, ker nimamo na voljo boljše metode. Moramo se zavedati, da se je metoda strojnega učenja učila iz zelo sorodnih (podobnih) podatkov. Torej so posledično vsa predvidevanja o zmogljivosti na realnih podatkih, ki so ocenjena na podlagi testne množice, optimistična. Dejanska vrednost metode strojnega učenja temelji na njeni sposobnosti tvorjenja dobrih hipotez. Ovrednotenje metod strojnega učenja z obdelavo naravnega jezika vpelje popolnoma nov vir: izsledke znanstvenih raziskav in študij, zapisanih v znanstvenih objavah. Ta vir ponuja objektivno metodo ocenitve rezultatov na podlagi podatkov iz raziskav. V veliki meri zmanjša delo domenskih strokovnjakov, ki je potrebno za ovrednotenje rezultatov strojnega učenja. Hkrati je tak pristop zmožen tvoriti enciklopedično zbirko formaliziranega znanja, ki je splošno uporabna.
Ključne besede: strojno učenje, podatkovno rudarjenje, verifikacija in validacija, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 17.04.2013; Ogledov: 1376; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (7,86 MB)

86.
DOGODKOVNO VODENJE BLAC MOTORJA
Robert Horvat, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija prikazuje primer zelo robustne izvedbe tokovne regulacije BLAC motorja, izvedene po principu nelinearnega vodenja. Zaradi zahteve po zelo visoki dinamiki, in pretežni uporabi logičnih operacij, bo sistem izveden na FPGA električnem vezju. Osnova bo dvonivojska histerezna tokovna regulacija, ki jo odlikujejo robustnost, visoka dinamika in enostavna izvedba, kot tudi visoko in nekontrolirano število preklopov, ki predstavlja največjo pomanjkljivost te metode. Izvedba dogodkovnega vodenja ohranja vse odlike histerezne regulacije, hkrati pa močno zmanjša število preklopov. Takšen način tokovne regulacije zagotavlja sinusno komutacijo izvedeno s tabelo na FPGA, ki jo definira estimirana vrednost napetostnega sektorja. Dogodkovni princip tokovne regulacije zagotavlja strogo konvergenco po določilih Lyapunove funkcije. Dogodkovno vodenje omogoča tudi prediktivno vodenje, osnovano na kriterijski funkciji kvadratičnega pogreška.
Ključne besede: sinhronski motor, dogodkovno vodenje, tokovna regulacija, elektromotorni pogon, BLAC vodenje, BLDC vodenje, grafični vmesnik, končni avtomat stanj, FPGA, nadzor, emulacija mehanskega bremena, PLL filter
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 893; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (9,46 MB)

87.
RAZVOJ DOMENSKO SPECIFIČNIH JEZIKOV IZ ONTOLOGIJ OWL
Ines Čeh, 2013, doktorska disertacija

Opis: Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.
Ključne besede: domensko specifični jeziki, ontologije, domenska analiza, načrtovanje domensko specifičnih jezikov, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1102; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (11,86 MB)

88.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1333; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

89.
MODELIRANJE FUNKCIONALNIH ZAHTEV DINAMIČNEGA IZBIRANJA STORITEV V MODELIH POSLOVNIH PROCESOV
Aleš Frece, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji predlagamo od jezika ter notacij za modeliranje poslovnih procesov neodvisen metamodel za formalno specifikacijo funkcionalnih zahtev dinamičnega izbiranja storitev v modelih poslovnih procesov. Predlagani metamodel naslavlja konfigurabilno dinamično izbiranje storitev na podlagi vsebine in konteksta. S prednostmi tovrstnega pristopa metamodel zagotavlja večjo fleksibilnost modeliranih procesov, hkrati pa zmanjšuje njihovo kompleksnost. Izvedljivost in učinkovitost metamodela preverimo z njegovo vključitvijo v de facto standard za modeliranje poslovnih procesov Business Process Model and Notation 2.0, tako da predlagamo razširitev omenjene specifikacije. Za potrebe opisovanja vmesnikov v točkah dinamičnega izbiranja storitev predlagamo rešitev za podporo definicijam XML Schema strukturnih omejitev, ki so odvisne od posameznih primerov uporabe (t.j. od kandidatnih storitev). V ta namen predlagamo razširitve specifikacije XML Schema, ki so tudi širše uporabne. Omogočajo namreč definicijo tipov in elementov, ki se uporabljajo v različnih primerih uporabe s specifičnimi strukturnimi omejitvami. Na ta način predlagane razširitve omogočajo minimalno število potrebnih tipov za modeliranje neke domene. Učinkovitost metamodela pokažemo skozi merjenje kompleksnosti modelov realnih poslovnih procesov z namenskimi metrikami. Predlagamo tudi novo, s storitveno usmerjeno arhitekturo kompatibilno metodo za merjenje funkcionalne velikosti modelov poslovnih procesov. V ta namen adaptiramo metodo COSMIC na domeno upravljanja poslovnih procesov. Predlagano metodo nato uporabimo za preverjanje doprinosa predlaganega metamodela k zmanjševanju potrebnega napora za implementacijo modeliranih poslovnih procesov, s čimer ugotovitve o učinkovitosti predlagane rešitve še dodatno podkrepimo.
Ključne besede: modeliranje poslovnih procesov, fleksibilnost poslovnih procesov, funkcionalne zahteve, dinamično izbiranje storitev, Business Process Model and Notation, XML Schema
Objavljeno: 08.04.2013; Ogledov: 1055; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

90.
NAČRTOVANJE IN ANALIZA SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI IN DVOJNIM ROTORJEM
Peter Pišek, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava postopek načrtovanja, analizo in izdelavo prototipa posebnega sinhronskega stroja s trajnimi magneti in dvojnim rotorjem (SSTMDR) ter utemeljitev vzročno‐posledičnih povezav med magnetno sklopljenimi aktivnimi deli SSTMDR, namenjenega za uporabo v naprednih hibridnih pogonih vozil. Predviden postopek načrtovanja sloni na 2D in 3D izračunih modela SSTMDR s pomočjo metode končnih elementov (MKE), kjer je upoštevan vpliv geometrije stroja, vpliv magnetnih nelinearnosti stroja in materiala trajnih magnetov v ustaljenih obratovalnih stanjih. Poseben poudarek v fazi načrtovanja stroja je namenjen razvoju nove konstrukcije zunanjega rotorja SSTMDR, ki sloni na izvedbi zunanjega rotorja s potopljenimi trajnimi magneti (TM) in enim TM na pol ter izgradnji dodatnih magnetnih pregrad, ki pomembno vplivajo na karakteristike stroja. Predlagana izvedba z uporabo potopljenih TM in uporabi enega TM na pol tako bistveno zmanjšuje celoten volumen TM v SSTMDR, prav tako pa odpravlja težave povezane s centrifugalno silo, ki lahko nastopijo pri višjih vrtljajih z uporabo površinskih TM. V nadaljevanju je kot ena izmed ključnih faz konstruiranja SSTMDR predstavljena analiza vpliva števila statorskih utorov/polov zunanjega rotorja/utorov notranjega rotorja na karakteristike stroja. Na podlagi podanih kriterijev predstavlja najugodnejša kombinacija v opravljeni analizi osnovo za izgradnjo prototipa SSTMDR. Izdelan prototip SSTMDR tako omogoča verifikacijo ustreznosti predlaganega postopka načrtovanja stroja in verifikacijo principa delovanja SSTMDR. Eksperimentalno določanje elektromehanskih karakteristik stroja je izvedeno za primer generatorskih testov SSTMDR s pasivnim bremenom brez uporabe vodenja, kakor tudi za primer motorskega in kombiniranega motorskogeneratorskega režima delovanja, kjer je za delovanje potrebno ustrezno vodenje stroja. Ujemanje izračunanih in izmerjenih vrednosti je dobro. S predlaganim eksperimentalnim pristopom so ob koncu naloge določene še magnetno nelinearne karakteristike magnetnih sklepov, s pomočjo katerih smo opazovali vplive magnetne sklopljenosti stroja.
Ključne besede: sinhronski stroj, dvojni rotor, potopljeni trajni magneti, magnetna sklopljenost, metoda končnih elementov
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1330; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (12,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici