SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
RAZVOJ DOMENSKO SPECIFIČNIH JEZIKOV IZ ONTOLOGIJ OWL
Ines Čeh, 2013, doktorska disertacija

Opis: Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.
Ključne besede: domensko specifični jeziki, ontologije, domenska analiza, načrtovanje domensko specifičnih jezikov, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 977; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (11,86 MB)

82.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

83.
MODELIRANJE FUNKCIONALNIH ZAHTEV DINAMIČNEGA IZBIRANJA STORITEV V MODELIH POSLOVNIH PROCESOV
Aleš Frece, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji predlagamo od jezika ter notacij za modeliranje poslovnih procesov neodvisen metamodel za formalno specifikacijo funkcionalnih zahtev dinamičnega izbiranja storitev v modelih poslovnih procesov. Predlagani metamodel naslavlja konfigurabilno dinamično izbiranje storitev na podlagi vsebine in konteksta. S prednostmi tovrstnega pristopa metamodel zagotavlja večjo fleksibilnost modeliranih procesov, hkrati pa zmanjšuje njihovo kompleksnost. Izvedljivost in učinkovitost metamodela preverimo z njegovo vključitvijo v de facto standard za modeliranje poslovnih procesov Business Process Model and Notation 2.0, tako da predlagamo razširitev omenjene specifikacije. Za potrebe opisovanja vmesnikov v točkah dinamičnega izbiranja storitev predlagamo rešitev za podporo definicijam XML Schema strukturnih omejitev, ki so odvisne od posameznih primerov uporabe (t.j. od kandidatnih storitev). V ta namen predlagamo razširitve specifikacije XML Schema, ki so tudi širše uporabne. Omogočajo namreč definicijo tipov in elementov, ki se uporabljajo v različnih primerih uporabe s specifičnimi strukturnimi omejitvami. Na ta način predlagane razširitve omogočajo minimalno število potrebnih tipov za modeliranje neke domene. Učinkovitost metamodela pokažemo skozi merjenje kompleksnosti modelov realnih poslovnih procesov z namenskimi metrikami. Predlagamo tudi novo, s storitveno usmerjeno arhitekturo kompatibilno metodo za merjenje funkcionalne velikosti modelov poslovnih procesov. V ta namen adaptiramo metodo COSMIC na domeno upravljanja poslovnih procesov. Predlagano metodo nato uporabimo za preverjanje doprinosa predlaganega metamodela k zmanjševanju potrebnega napora za implementacijo modeliranih poslovnih procesov, s čimer ugotovitve o učinkovitosti predlagane rešitve še dodatno podkrepimo.
Ključne besede: modeliranje poslovnih procesov, fleksibilnost poslovnih procesov, funkcionalne zahteve, dinamično izbiranje storitev, Business Process Model and Notation, XML Schema
Objavljeno: 08.04.2013; Ogledov: 1014; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

84.
NAČRTOVANJE IN ANALIZA SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI IN DVOJNIM ROTORJEM
Peter Pišek, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava postopek načrtovanja, analizo in izdelavo prototipa posebnega sinhronskega stroja s trajnimi magneti in dvojnim rotorjem (SSTMDR) ter utemeljitev vzročno‐posledičnih povezav med magnetno sklopljenimi aktivnimi deli SSTMDR, namenjenega za uporabo v naprednih hibridnih pogonih vozil. Predviden postopek načrtovanja sloni na 2D in 3D izračunih modela SSTMDR s pomočjo metode končnih elementov (MKE), kjer je upoštevan vpliv geometrije stroja, vpliv magnetnih nelinearnosti stroja in materiala trajnih magnetov v ustaljenih obratovalnih stanjih. Poseben poudarek v fazi načrtovanja stroja je namenjen razvoju nove konstrukcije zunanjega rotorja SSTMDR, ki sloni na izvedbi zunanjega rotorja s potopljenimi trajnimi magneti (TM) in enim TM na pol ter izgradnji dodatnih magnetnih pregrad, ki pomembno vplivajo na karakteristike stroja. Predlagana izvedba z uporabo potopljenih TM in uporabi enega TM na pol tako bistveno zmanjšuje celoten volumen TM v SSTMDR, prav tako pa odpravlja težave povezane s centrifugalno silo, ki lahko nastopijo pri višjih vrtljajih z uporabo površinskih TM. V nadaljevanju je kot ena izmed ključnih faz konstruiranja SSTMDR predstavljena analiza vpliva števila statorskih utorov/polov zunanjega rotorja/utorov notranjega rotorja na karakteristike stroja. Na podlagi podanih kriterijev predstavlja najugodnejša kombinacija v opravljeni analizi osnovo za izgradnjo prototipa SSTMDR. Izdelan prototip SSTMDR tako omogoča verifikacijo ustreznosti predlaganega postopka načrtovanja stroja in verifikacijo principa delovanja SSTMDR. Eksperimentalno določanje elektromehanskih karakteristik stroja je izvedeno za primer generatorskih testov SSTMDR s pasivnim bremenom brez uporabe vodenja, kakor tudi za primer motorskega in kombiniranega motorskogeneratorskega režima delovanja, kjer je za delovanje potrebno ustrezno vodenje stroja. Ujemanje izračunanih in izmerjenih vrednosti je dobro. S predlaganim eksperimentalnim pristopom so ob koncu naloge določene še magnetno nelinearne karakteristike magnetnih sklepov, s pomočjo katerih smo opazovali vplive magnetne sklopljenosti stroja.
Ključne besede: sinhronski stroj, dvojni rotor, potopljeni trajni magneti, magnetna sklopljenost, metoda končnih elementov
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1182; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (12,19 MB)

85.
VEČLOČLJIVOSTNO IZLOČANJE ZNAČILK PRI RAZPOZNAVANJU EMOCIJ V GOVORU
Aleš Zelenik, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi obravnavamo problematiko prepoznave emocionalnega govora iz avdio posnetkov. V okviru naloge je za izločanje značilk uporabljenih več različnih širin kratkočasovnih procesnih oken, z namenom pridobitve optimalne širine in doseganje najvišje stopnje prepoznave. V dosedanjih raziskavah se največkrat pojavljajo procesna okna širine 20 in 100ms [6], kjer uporaba krajšega okna omogoča boljšo časovno ločljivost, a slabšo frekvenčno ločljivost, medtem ko daljša okna dvignejo frekvenčno ločljivost in poslabšajo časovno ločljivost. V tej točki je definiran nov postopek, ki združi prednosti uporabe ožjih in širših oken in izkorišča prednosti dinamičnega prilagajanja časovne in frekvenčne ločljivosti pri posameznih značilkah. Postopek, poimenovan ESRA, definira koncept večločljivostnega izločanja, izbire in uporabe značilk in pri tem poskrbi za uporabo večločljivostnega koncepta pri razpoznavanju končnih razredov, kjer se za procesiranje uporabi del akustičnega signala, ki vsebuje zvočni govor. Dodatno višanje nivoja uspešnosti prepoznave je doseženo z uporabo normalizacije uporabljenih značilk ter glajenja vrednosti značilk v postprocesiranju. Dodana vrednost pri postopku optimizacije uspešnosti razpoznave je v definiranju algoritma zamenjave končnih razredov, s katerim je bilo doseženo zvišanje uspešnosti najoptimalnejših rezultatov prepoznavanja emocionalnih posnetkov. Za vrednotenje vpliva algoritma na optimizacijo nivoja razpoznave emocionalnega govora sta uporabljeni dve različni območji poimenovani kratko- in dolgočasovno območje, na podlagi katerih poteka izločanje in ocenjevanje od emocij odvisnih značilk govora, z namenom njihove uporabe pri razpoznavanju emocij v govoru. Pri tem sta za potrditev delovanja algoritma uporabljena dva načina generiranja podsetov značilk ter za klasifikacijo štirje različni klasifikatorji (MLP, RF, KNN, GMM). Uporabljeni emocionalni posnetki so del emocionalne govorne baze Interface [18], ki vsebuje igrane posnetke osnovnih šestih emocionalnih razredov (Ekman-ovih velikih šest) in nevtralni govor. Najvišja dosežena uspešnost prepoznave večločljivostnega pristopa je znašala 88,6%, kar je za 3,8% presegalo najboljšo uspešnost enonivojskega pristopa oziroma je bila uspešnost prepoznave za 24,9% višja v relativnem smislu. Podane so primerjave z rezultati uspešnosti dosedanjih raziskav na uporabljeni bazi.
Ključne besede: govor, razpoznavanje emocij, segmentacija, večločljivost
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1122; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

86.
BREZSENZORSKO VODENJE SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI ZA PUHALA S ŠIROKIM RAZPONOM HITROSTI VRTENJA
David Stojan, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno brezsenzorsko vektorsko vodenje sinhronskega stroja s trajnimi magneti za puhala s širokim razponom hitrosti vrtenja. Volumski pretok zraka skozi puhalo je pri nizkih hitrostih vrtenja zelo majhen, zato puhala obratujejo pri pretežno višjih hitrostih. Iz tega razloga se ta disertacija posveča problematiki brezsenzorskega vodenja sinhronskega stroja s trajnimi magneti v področju slabljenja polja in višjih hitrosti vrtenja. Predstavljena izvedba brezsenzorskega vodenja je primerna za širšo industrijsko uporabo. Zaradi relativne enostavnosti je izvedbo vodenja mogoče uporabiti tudi v nizkocenovnih industrijskih aplikacijah. Izvedba vodenja puhalo najprej zažene do določene hitrosti vrtenja z odprto hitrostno regulacijsko zanko. Ob zadostni hitrosti vrtenja se hitrostna regulacijska zanka sklene tam, kjer je informacija o položaju rotorja in hitrosti vrtenja dobljena z uporabo PLL-opazovalnika. Eden izmed osrednjih delov te disertacije je tudi analiza občutljivosti dveh struktur PLL-opazovalnika na variacijo parametrov sinhronskega stroja s trajnimi magneti. Na podlagi analize je izbrana struktura PLL-opazovalnika, ki je primerna za uporabo v širokem področju hitrosti vrtenja. Širok razpon hitrosti vrtenja dosežemo z novo izvedbo vodenja sinhronskega stroja s trajnimi magneti v področju slabljenja polja, ki izkoristi vso razpoložljivo napetost na enosmernem vodilu pretvornika. Izvedena je analiza stabilnosti nove izvedbe vodenja, na podlagi katere so podana navodila za izbiro parametrov izvedbe vodenja, da je zagotovljeno stabilno obratovanje sinhronskega stroja v področju slabljenja polja. Izvedena je simulacijska in eksperimentalna primerjava učinkovitosti delovanja nove in obstoječe izvedbe vodenja. Iz primerjave je razvidno, da je pri uporabi nove izvedbe prehod iz področja konstantnega navora v področje obratovanja v slabljenju polja bolj gladek. Na koncu je delovanje izbranega PLL-opazovalnika in nove izvedbe vodenja za obratovanje v področju slabljenja polja preverjeno eksperimentalno na puhalu, ki obratuje v zelo širokem razponu hitrosti vrtenja.
Ključne besede: brezsenzorsko vodenje, sinhronski stroj s trajnimi magneti, slabljenje polja, pogon za puhala
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 1294; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (6,54 MB)

87.
Detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah s pomočjo izločanja barvnih območij
Aleš Štricelj, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko detektiranja in razpoznavanja predmetov na vodnih površinah s pomočjo izločanja barvnih območij. Cilj predstavljene disertacije je zasnovati sistem, ki nam omogoča detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah v okolici energetskih objektov, hidroelektrarn. Takšen sistem nam omogoča pravočasno zaznavo predmetov, ki predstavljajo življenjsko nevarnost, detektiranje plovbe, športnih dejavnosti na tem območju, kot so: čolnarjenje, splavarjenje, plavanje, vožnja z motornimi čolni in druge. Sistem za detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah nam prav tako omogoča detekcijo plavja, ki lahko podobno kot problematika plovbe predstavlja resen problem v okolici energetskih objektov. Sistem, ki nam omogoča detekcijo in razpoznavo predmetov na vodi, je po metodi, ki jo obravnava doktorska disertacija, uporaben tudi na več drugih področjih. Sistem detekcije in razpoznave predmetov na vodi potrebuje v samem začetku nabor ustreznega slikovnega materiala, nad katerim bo deloval celoten sistem detekcije. V doktorski disertaciji predstavljena ideja o detekciji in razpoznavi predmetov na vodi tako za osnovo uporablja odtenek modre barve, ki je glede na izbrano bazo slik predstavljal najboljšo izbiro za nadaljnje detektiranje. Za uspešno delovanje sistema je potrebno v samem začetku izvesti predprocesiranje slik, določiti ustrezno velikost posamezne slike ter iz množice izbrati ustrezne slike za nadaljnjo uporabo. Nadalje sistem definira barvno območje, ki je specifično za določeno območje delovanja sistema. Ker se vsi nadaljnji koraki detekcije nanašajo na pravilno določitev barvnega območja, lahko s takšnim sistemom že v samem začetku definiramo področja, možnosti delovanja sistema detekcije, ki uporabljajo ta sistem. V primeru uporabe sistema za katero izmed drugih področij je tako potrebno uporabiti druge barvne parametre in določiti osnovno barvno področje, ki ga bomo v nadaljnjem postopku uspešno izločili. Nadalje sistem definira barvni odmik s pomočjo Evklidske razdalje. Sistem tako pregleda barvno sestavo posameznega slikovnega elementa ter si za vsak posamezen element zapomni barvne vrednosti treh osnovnih barv: rdeče, zelene in modre. Za vsak posamezen element tako dobimo RGB (»Red Green Blue«) vrednosti, ki jih nadalje uporabimo pri definiranju barvnega odmika. Po končanem postopku definiranja barvnega odmika z Evklidsko razdaljo dobimo tabelo vrednosti po posameznem slikovnem elementu. Sledi pretvorba slike v sivinski barvni prostor. Nadalje sistem predvideva določitev meje upragovanja. Podobno kot pri določitvi barvnega območja se tudi meja upragovanja določi eksperimentalno glede na območje uporabe samega sistema in je odvisna od stopnje potrebe po izločanju določenega barvnega območja s posamezne slike. Vse vrednosti posameznih slikovnih elementov, ki ne zadoščajo kriteriju meje in ne zapadejo v določeno barvno območje, se nato izločijo iz nadaljnje obdelave ter se smatrajo kot neuporabne. Sledi ustvarjanje morfološke spremenljivke, s pomočjo katere se kasneje v postopku erodiranja določenih barvnih odsekov lažje detektira elemente na sliki, ki nam dejansko predstavljajo predmete za detekcijo. Sama oblika ter dolžina in smer morfološke spremenljivke so eksperimentalno določene, da v največji meri zadostijo robnim pogojem, ki jih postavlja sistem detekcije. Po postopku erodiranja sledi prikaz slikovnih elementov, ki so zadostili robnim pogojem, nad osnovno sliko. Nad prvotno sliko tako dobimo ustvarjeno masko, ki vsebuje elemente barvnega območja, ki smo ga definirali na začetku. Z izločitvijo tega območja se nam iz prvotne slike izloči predmet, ki smo ga želeli detektirati. Nadalje v disertaciji predstavljamo sistem razpoznave predmetov glede na samo stopnjo nevarnosti, ki jo določen razpoznan predmet predstavlja v danih okoliščinah. V tem delu tako poleg sistema razpoznave predstavljamo tudi razrede, v katere smo glede na stopnjo nevarnosti razvrstili posamezne d
Ključne besede: detektiranje predmetov, razpoznavanje predmetov, vodne površine, izločanje barve, erodiranje slike, procesiranje slike, morfološka spremenljivka
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 1189; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

88.
DOMENSKO SPECIFIČNO MODELIRNO OKOLJE ZA KREIRANJE, RAZHROŠČEVANJE IN TESTIRANJE MERILNIH POSTOPKOV NA MERILNIH SISTEMIH
Tomaž Kos, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo domensko specififično modelirno okolje za kreiranje merilnih postopkov, ki se izvajajo na merilnih sistemih. Podana sta načrtovanje domensko specifičnega modelirnega jezika in njegova učinkovita uporaba v primerjavi s splošnonamenskimi jeziki. Kljub temu da uporabniki uporabljajo modelirno orodje brez stika s programsko kodo, so dodatna orodja za razumevanje merilnih postopkov dobrodošla. Za učinkovitejše odkrivanje napak pri modeliranju je predstavljeno orodje za razhroščevanje merilnih postopkov. Pri tem orodju so predstavljene različne tehnike, kot so koračno izvajanje, prekinitvene točke, animacija, pregled spremenljivk in pregled sledenja modela, s katerimi hitreje lokaliziramo in odpravimo napake. Pri samem razvoju merilnih sistemov je prav tako zelo pomembno testiranje merilnih postopkov. V ta namen je v doktorski disertaciji določen postopek nadgradnje zgoraj omenjenega jezika, ki omogoča kreiranje testnih primerkov za strojno kot tudi programsko opremo. V doktorski disertaciji je predstavljeno tudi orodje za preoblikovanje merilnih postopkov. Pri tem orodju so predstavljeni postopki preoblikovanja, ki so specifični za domeno merilne tehnike in ne vplivajo na obnašanje merilnega sistema. Na koncu doktorske disertacije je na osnovi predhodno kreiranih merilnih postopkov predstavljena metoda avtomatičnega ustvarjanja novih konstruktov. S pomočjo novih konstruktov dvignemo nivo abstrakcije in domeno še bolje približamo načrtovalcu merilnih postopkov. Domensko specififično modelirno okolje je vključeno v programski paket DEWESoft, ki je eno od najučinkovitejših orodij na področju merilne tehnike. Modelirno okolje je predstavljeno na praktičnih primerih s področja avtomobilske in vesoljske industrije.
Ključne besede: domensko specififični modelirni jezik, razhroščevanje, testiranje, merilni sistemi
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 940; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

89.
Metodologija razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov
Tomaž Lukman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema doktorske disertacije je programsko inženirstvo v domeni vodenja industrijskih procesov. Praksa razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov je, gledano s stališča sodobnih pristopov k razvoju programske opreme, nezrela in ne izpolnjuje potreb trga po vedno obsežnejši in bolj kakovostni programski opremi, po skrajšanjih razvojnih ciklih ter po učinkovitem razvoju. Predlagani sodobni razvojni pristopi pa niso sprejeti s strani praktikov in gospodarstva, ker so nedodelani in ker ne rešujejo najpomembnejših težav domene vodenja, ki jih navaja literatura. V okviru doktorske disertacije smo razvili sodobno metodologijo za razvoj programske opreme za vodenje procesov. Razvoj je temeljil na sistematični uporabi nekaterih idej iz področij modelno usmerjenega inženirstva, domensko specifičnih modelirnih jezikov in programskih produktnih linij. Te ideje so bile uporabljene na tak način, da metodologija rešuje najpomembnejše težave domene vodenja procesov in nima slabosti obstoječih sodobnih razvojnih pristopov. Metodologija je sestavljena iz dveh nivojev: nivoja razvoja infrastrukture in nivoja razvoja aplikacij. Na prvem nivoju se sistematično razvija infrastruktura, ki je sestavljena iz definicije aplikacijskega razvojnega procesa in razvojnih smernic zanj, formalnega domensko specifičnega modelirnega jezika, definicije transformacij modelov in podpornih programskih orodij. Podporna programska orodja, ki omogočajo delno avtomatizacijo aplikacijskega razvoja v naši metodologiji, so sestavljena iz urejevalnika modelov, repozitorija modelov in generatorja kode. V okviru doktorske disertacije sta bila razvita tudi laboratorijski prototip in industrijski prototip podpornih orodij. Slednji odpravlja pomanjkljivosti laboratorijskega prototipa in je primeren za razvoj realne programske opreme za vodenje procesov. Na drugem nivoju razvoja se z uporabo infrastrukture izvaja modelno usmerjeni razvoj programske opreme za vodenje procesov. Z dobro definiranim aplikacijskim razvojnim procesom se izdela model programske opreme, iz katerega se na koncu avtomatsko generira koda za programirljive logične krmilnike. Evalvacija metodologije je bila izvedena na empirični način, in sicer s študijo primera, v katero so bili vključeni razvijalci iz slovenskega podjetja. V študiji primera je bilo prikazano, da je metodologija uporabna za razvoj programske opreme za vodenje realnih procesov. Pokazali smo tudi, da metodologija v primerjavi z razvojnim pristopom, ki se uporablja v praksi, izboljšuje učinkovitost razvoja programske opreme v smislu izboljšanja produktivnosti in kakovosti.
Ključne besede: Programsko inženirstvo, modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični modelirni jeziki, programske produktne linije, avtomatsko generiranje kode, vodenje industrijskih procesov, študija primera
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 1078; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

90.
DINAMIČNA PODATKOVNA STRUKTURA ZA TOČKOVNO UPODABLJANJE TOČK IZVEN POMNILNIKA
Boštjan Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko upodabljanja velikih oblakov točk izven pomnilnika z metodo upodabljanja s točkami. Osnovni cilj je razviti podatkovno strukturo in algoritme, s katerimi bomo lahko hitro in kakovostno upodobili in urejali neobdelane oblake točk izven pomnilnika. V nalogi najprej izpostavimo problematiko in opravimo pregled področja upodabljanja s točkami, nato pa predstavimo lastno podatkovno strukturo, ki smo jo zasnovali na zaporednih drevesih točk. Podatkovna struktura je osmiško drevo z vgnezdenimi modificiranimi zaporednimi drevesi točk in omogoča učinkovito izrisovanje neobdelanih oblakov točk izven pomnilnika, podpira izris pri različnih stopnjah podrobnosti in določanje vidnosti. Za izris predstavimo metodo, ki točke upodobi s skaliranimi, rotiranimi in osvetljenimi mehkimi krpami, ki bolje zapolnijo luknje in dajejo boljšo prostorsko informacijo od navadnih točk. Napreden izris je pomemben za urejanje točk, ki ga predstavimo v nadaljevanju. Razvili smo operacije izbire, vstavljanja in brisanja, ki delujejo nad oblaki točk izven pomnilnika. Na koncu predstavljene rešitve analiziramo in potrdimo postavljeni hipotezi.
Ključne besede: računalniška grafika, vizualizacija površja, LiDAR, upodabljanje s točkami, podatkovne strukture izven pomnilnika, urejanje oblakov točk
Objavljeno: 10.01.2013; Ogledov: 842; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (5,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici