SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
NAPREDNI 50 kVA DVOSMERNI AKTIVNI TRIFAZNI IGBT AC/AC PRETVORNIK Z VISOKO PREKLOPNO FREKVENCO IN VISOKIM IZKORISTKOM
Jože Korelič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Delo uvodoma opisuje znane izvedbe pretvornikov s korekcijo faktorja moči za enosmerni in dvosmerni pretok energije. Prikazane so tipične izvedbe ter poudarjene dobre in slabe lastnosti posamezne izvedbe. Nato so predstavljeni parametri in pogoji za napredno izvedbo pretvornika. Postavi se teza, da je potrebno za napredno izvedbo poseči tako v strojno opremo kot programsko opremo. V nadaljevanju je predstavljeno delovanje izbrane konfiguracije aktivnega usmernika. Predstavljen je način vodenja aktivnega usmernika in simulacijska shema z regulacijo napetosti enosmerne zbiralke s poudarkom na optimiranju vhodnih dušilk in kondenzatorske baterije enosmerne zbiralke. Simulacijski model v okolju MATLAB/Simulink služi kot orodje za oceno obremenitve in izbor komponent ter verifikacijo stabilnega delovanja regulacijskih algoritmov. Podrobno je predstavljen eksperimentalni model sistema trifaznega aktivnega dvosmernega usmernika in pretvornika za štirikvadrantno vodenja trifaznega izmeničnega motorja ter prikazan način izvedbe za dosego boljšega izkoristka, povišanje stikalne frekvence, znižanje vplivov na okolje in učinkovitejše hlajenje. Predstavljen je mikrokrmilniški modul s pomočjo katerega se je izvajalo testiranje. V zadnjem delu so predstavljeni rezultati meritev na simulacijskem in eksperimentalnem modelu. Analiza rezultatov zajema oceno doseganja napovedanih lastnosti in morebitna odstopanja ter sugestije za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: IGBT tranzistorji, tranzistorski pretvorniki, prožilna vezja, elektromagnetna skladnost, elektromotorski pogoni
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 867; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

72.
IZBOLJŠANO UPRAVLJANJE S TRAJNIM STANJEM V AVTOMATIZIRANIH POSLOVNIH PROCESIH
Marcel Križevnik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Jeziki za izvajanje poslovnih procesov se uporabljajo v številnih domenah, kjer se pojavljajo različne specifične zahteve. V sodobnih informacijskih sistemih postaja vedno bolj pomembna sposobnost zaznavanja in prilagajanja na spremembe v dinamičnem poslovnem okolju. Nemalokrat se tako pojavi zahteva, da mora avtomatiziran procesni model redno sinhronizirati stanje svojih procesnih spremenljivk z zunanjimi podatkovnimi viri, saj lahko druge aplikacije tekom izvajanja procesa spremenijo podatek v podatkovnem viru. Če poslovni proces ne osvežuje svojih procesnih spremenljivk, se lahko zgodi, da v nekem trenutku uporablja zastarelo verzijo podatkov, kar lahko ogrozi pravilnost izvajanja poslovnih aktivnosti. Včasih pa ni dovolj zgolj zagotoviti sinhronizacijo procesnega trajnega stanja z zunanjimi podatkovnimi viri, ampak želimo tudi, da je proces sposoben samodejno zaznati vse spremembe nad podatki in se nanje ustrezno odzvati. Aktualni jeziki za izvajanje poslovnih procesov ne zagotavljajo zadostne podpore za predstavljene zahteve, zato morajo razvijalci tovrstno funkcionalnost implementirati ročno, kar ima lahko za posledico nepotrebno podvajanje procesnih korakov ter povečano stopnjo kompleksnosti procesnih rešitev. V disertaciji naslovimo predstavljeno problemsko področje tako, da predlagamo model za izboljšano upravljanje s trajnim stanjem v avtomatiziranih poslovnih procesih. Izvedljivost modela preverimo z izvedbo preslikave v dva izvršljiva procesna jezika, in sicer v BPEL 2.0 in BPMN 2.0. Učinkovitost predlaganega modela v smislu znižanja kompleksnosti procesnih modelov preverimo z izvedbo meritev kompleksnosti z uporabo ustreznih procesno orientiranih metrik.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, sinhronizacija podatkov, trajno stanje, poslovni proces, delovni tok, BPEL, BPMN
Objavljeno: 28.06.2013; Ogledov: 1084; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

73.
DOGODKOVNO VODENJE MEHATRONSKEGA SISTEMA Z MODULARNIMI KONČNIMI AVTOMATI STANJ
Franc Hanžič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja. Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva. Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu. Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno: 27.06.2013; Ogledov: 1106; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (15,87 MB)

74.
METODA ZA ANALIZO VPLIVA STRUKTURNIH SPREMEMB IZVORNE KODE NA KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME
Črt Gerlec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Kakovost produkta je pomemben faktor pri razvoju programske opreme. Da bi lahko natančno ovrednotili kakovost programske opreme in identificirali nevarne dele kode, raziskovalci običajno stremijo k uporabi naprednih mehanizmov ovrednotenja kakovosti. Trend analiz in ovrednotenja kakovosti programske opreme se vedno bolj osredotoča na obravnavo daljšega življenjskega cikla produkta. Rečemo lahko, da analiza evolucije programske opreme spremenjene izvorne kode skozi daljše obdobje predstavlja osnovo za ovrednotenje kakovosti programske opreme. Tudi mi se v doktorski disertaciji osredotočamo na ovrednotenje kakovosti programske opreme na osnovi analize evolucije. S pomočjo strukturnih sprememb izvorne kode želimo sklepati o kakovosti programske opreme. Razvili smo metodo, pri kateri uporabljamo koncept razburkanosti kode in algoritme strojnega učenja za iskanje napak v programski opremi. Koncept razburkanosti kode smo priredili tako, da ga je mogoče uporabljati s strukturnimi spremembami izvorne kode. Uspešnost modela na osnovi strukturnih sprememb smo nato primerjali z uspešnostjo modela, ki temelji le na spremenjenih vrsticah izvorne kode. Ugotovili smo, da je model, temelječ na strukturnih spremembah, uspešneje ovrednotil kakovost programske opreme.
Ključne besede: evolucija programske opreme, strukturne spremembe, razburkanost kode, kakovost programske opreme, napovedovanje napak v programski opremi
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 747; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

75.
OCENJEVANJE KOTA PRIHODA SIGNALA Z UPORABO NEUSMERJENIH ANTEN IN MERJENJA MOČI SIGNALA
Marko Malajner, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo s problemom ugotavljanja pozicije senzorjev, ki so povezani v brezžična senzorska omrežja (BSO). Pri izbiri koncepta ugotavljanja pozicije smo upoštevali glavni cenilki teh omrežij in v njih povezanih senzorjev, to je (i) minimizacija potrošnje energije in (ii) minimizacija cene senzorja. Tema cenilkama najbolje zadostimo, če uporabljamo vire, ki so na voljo v topologiji brezžičnega senzorskega omrežja in v delovanju radijskega dela senzorjev. Na tej osnovi deluje mnogo metod določanja pozicije senzorjev. Izmed njih smo se v tezi omejili na metodo, ki temelji na merjenju kota prihoda RF signala (AoA). Kot merimo s posebnimi, vrtečimi se vozlišči v omrežju, v katerih kot ocenimo s pomočjo merjenja moči sprejetega RF signala iz ostalih senzorjev omrežja v njegovi okolici. Sprejeto moč signala (RSSI) merijo vsi radijski moduli senzorjev, ki komunicirajo skladno s standardom IEEE 802.15.4. Možnost merjenja AoA smo omejili na referenčne enote (svetilnike), ki poznajo svojo pozicijo in so tudi iz vidika strojne opreme kompleksnejše. V BSO imajo lahko referenčne enote tudi nalogo usmerjati promet in zbiranje podatkov iz ostalih senzorskih enot. Ostale “iskane” enote so navadne enote brez posebnosti. Za eksperimentalno potrditev raziskav, na katerih temelji ta disertacija smo razvili novo strojno in programsko opremo za ocenjevanje AoA. Programska oprema temelji na algoritmih, ki jih v disertaciji predlagamo kot originalni prispevek disertacije. Algoritmi izkoriščajo posebnosti dipolnih anten: (i) sevalna karakteristika magnetnega polja (H) je izotropna, (ii) sevalna karakteristika električnega polja (E) pa je anizotropna v zelo ozkem področju. Ta usih sprejetega RF signala iz senzorja, katerega pozicijo iščemo, smo izkoristili za ugotavljanje smeri, v kateri se ta nahaja. Ta, rečemo lahko v primerjavi z ostalimi AoA tehnikami, ki temeljijo na iskanju maksimuma usmerjenega polja, nekonvencionalna metoda, omogoča natančnejšo izmero kota, uporablja standardne (mikrostrip) dipolne antene tako v svetilnikih kot ostalih senzorjih ter uporablja preprostejšo dodatno strojno opremo in preprostejše algoritme. Ker se uporablja dipolna antena, je lahko svetilnik tudi usmerjevalnik podatkov v omrežju. V eksperimentih smo se omejili na optično vidno linijo (LOS) med svetilnikom in senzorji. Vsaka ovira, ki zastira vidno linijo povzroči neželene odmeve radijskega signala in s tem oteženo oceno AoA. Omejili smo se tudi na stacionarna senzorska omrežja. Vozlišča ne spreminjajo lege med ocenjevanjem AoA. Za eksperimentalno potrditev teze smo razvili in izdelali tri merilne sisteme: (i) sistem s svetilnikom s štirimi dipolnimi (mikrostrip) antenami nameščenimi na rotirajoči plošči (ii) sistem s svetilnikom z eno rotirajočo dipolno (mikrostrip) anteno in (iii) sistem s svetilnikom z dvanajstimi (mikrostrip) dipolnimi antenami razporejenimi na obodu mirujoče okrogle plošče. Za vsak sistem smo s programsko opremo prilagodili algoritem ugotavljanja smeri posebnostim strojne opreme. Vsi sistemi so potrdili našo tezo. Dobljeni eksperimentalni rezultati se seveda medsebojno razlikujejo v točnosti ocene AoA.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, RSSI, kot prihoda RF signala, neusmerjena antena
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1036; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (26,14 MB)

76.
PRIJEMALO ZA OBJEKTE V MIKRO IN NANOMETRSKEM PODROČJU
David Lukman, 2013, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije je bilo potrebno razviti prijemalo, ki bo sposobno manipulirati z delci v mikro- oz. celo nanometrskem področju. Kot raziskovanja vreden princip se je izkazalo ledno prijemalo. Pri dosedanjih lednih prijemalih se je kot medij za tvorjenje ledu uporabljala tekoča voda, kar onemogoča uporabo zelo ostrih konic (s krivinskim radijem nekaj 100 nm) in manipulacijo objektov velikosti pod nekaj 100 μm. Prijemalo, razvito v okviru tega doktorskega dela, za gradnik ledu uporablja vodno paro v vakuumskem okolju pod njeno trojno točko, s čimer se znebimo tekoče faze. Izkazalo se je, da prijemalo deluje kot konica s spremenljivo kontaktno površino, s čimer se spreminja velikost sile med objektom in konico, kar omogoča prijemanje in spuščanje. Prijemalo omogoča manipulacijo objektov, z velikostmi nad 840 nm z zgrajenim sistemom. Ta vrednost pa ne predstavlja meje pri manipulaciji nanometrskih objektov.
Ključne besede: mikro manipulacija, mikro prijemalo, ledno prijemalo, mikro sestavljanje, nano prijemalo.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1000; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

77.
NAČRTOVANJE NAVITIJ TRANSFORMATORJEV ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJE
Jelena Popović Cukovic, 2013, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava različne možnosti določitev joulskih izgub v navitjih transformatorjev za uporovno točkasto varjenje. Pri podanih vzbujalnih frekvencah se tokovna gostota v navitjih varilnega transformatorja zaradi posledic sosedstvenega pojava med posameznimi tuljavami navitji porazdeli neenakomerno. Neenakomerna porazdelitev tokovne gostote v tuljavah zaradi upoštevanega sosedstvenega pojava ima za posledico večje joulske izgube, kot bi jih izračunali pri enakomerni tokovni obremenitvi brez upoštevanja sosedstvenega pojava. Jasno se pokaže, da izrazitost sosedstvenega pojava s frekvenco narašča. Zato je določitev porazdelitve tokovne gostote v tuljavah primarnega in sekundarnega navitja ključnega pomena pri nadaljnem izračunu joulskih izgub. Za določitev porazdelitve tokovne gostote je razvita razširjena analitična metoda postopnega približevanja, ki ne upošteva prisotnosti železnega jedra transformatorja. S pomočjo razvite razširjene metode postopnega približevanja so zajeti medsebojni vplivi med vsemi tuljavami primarnega in sekundarnega navitja. Za izračun joulskih izgub je uporabljen splošen zapis, ki upošteva porazdelitev tokovne gostote in specifično prevodnost materiala. Primerjava dveh metod za analitično računanje joulskih izgub v navitjih transformatorja in sicer razširjene metode postopnega približevanja in Dowellove metode je pokazala bistvene prednosti prve. Prednost razvite analitične metode postopnega približevanja pred obstoječo Dowellovo metodo je potrjena z izračuni joulskih izgub v navitjih na numeričnem modelu transformatorja s pomočjo končnih elementov in z laboratorijskimi meritvami. Za predstavljeno metodo postopnega približevanja je značilna ustrezna točnost izračunanih joulskih izgub in bistveno večja hitrost računanja, kot pri metodi končnih elementov, zato je zelo primerna za izvajanje optimizacij. Prav zato je opisani analitični izračun joulskih izgub v navitjih zasnovan na parametrično podanem modelu navitji transformatorja in omogoča hitre izračune izgub za poljubne mere navitij in poljubno vzbujalno frekvenco.
Ključne besede: uporovno točkasto varjenje, varilni transformator, navitja varilnega transformatorja, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda postopnega približevanja, metoda končnih elementov, joulske izgube v navitjih
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1219; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

78.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1218; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (10,26 MB)

79.
VREDNOTENJE METOD STROJNEGA UČENJA Z METODAMI OBDELAVE NARAVNEGA JEZIKA
Sandi Pohorec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Vrednotenje metod strojnega učenja se tradicionalno izvaja z oceno delovanja na ročno označeni testni množici. Ta približek uporabljamo preprosto zato, ker nimamo na voljo boljše metode. Moramo se zavedati, da se je metoda strojnega učenja učila iz zelo sorodnih (podobnih) podatkov. Torej so posledično vsa predvidevanja o zmogljivosti na realnih podatkih, ki so ocenjena na podlagi testne množice, optimistična. Dejanska vrednost metode strojnega učenja temelji na njeni sposobnosti tvorjenja dobrih hipotez. Ovrednotenje metod strojnega učenja z obdelavo naravnega jezika vpelje popolnoma nov vir: izsledke znanstvenih raziskav in študij, zapisanih v znanstvenih objavah. Ta vir ponuja objektivno metodo ocenitve rezultatov na podlagi podatkov iz raziskav. V veliki meri zmanjša delo domenskih strokovnjakov, ki je potrebno za ovrednotenje rezultatov strojnega učenja. Hkrati je tak pristop zmožen tvoriti enciklopedično zbirko formaliziranega znanja, ki je splošno uporabna.
Ključne besede: strojno učenje, podatkovno rudarjenje, verifikacija in validacija, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 17.04.2013; Ogledov: 1273; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (7,86 MB)

80.
DOGODKOVNO VODENJE BLAC MOTORJA
Robert Horvat, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija prikazuje primer zelo robustne izvedbe tokovne regulacije BLAC motorja, izvedene po principu nelinearnega vodenja. Zaradi zahteve po zelo visoki dinamiki, in pretežni uporabi logičnih operacij, bo sistem izveden na FPGA električnem vezju. Osnova bo dvonivojska histerezna tokovna regulacija, ki jo odlikujejo robustnost, visoka dinamika in enostavna izvedba, kot tudi visoko in nekontrolirano število preklopov, ki predstavlja največjo pomanjkljivost te metode. Izvedba dogodkovnega vodenja ohranja vse odlike histerezne regulacije, hkrati pa močno zmanjša število preklopov. Takšen način tokovne regulacije zagotavlja sinusno komutacijo izvedeno s tabelo na FPGA, ki jo definira estimirana vrednost napetostnega sektorja. Dogodkovni princip tokovne regulacije zagotavlja strogo konvergenco po določilih Lyapunove funkcije. Dogodkovno vodenje omogoča tudi prediktivno vodenje, osnovano na kriterijski funkciji kvadratičnega pogreška.
Ključne besede: sinhronski motor, dogodkovno vodenje, tokovna regulacija, elektromotorni pogon, BLAC vodenje, BLDC vodenje, grafični vmesnik, končni avtomat stanj, FPGA, nadzor, emulacija mehanskega bremena, PLL filter
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 825; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (9,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici